Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XXXVIII, 382. številka 26. april 2011 Svetniki o smradu Brezposelnost večja Čistili smo okolje Program Cankarjevih dni stran od 2 do 14 stran od Osnutek proračuna nared Nov oddelek vrtca Nova vodstva društev Uspešni floorbalisti 15 do 22 Prenovili trgovinoNove ceste in pločniki Pomladni sejemBrezposelnost večja V Podolnici novo društvoPrva prenočišča v občini Podirali svetovne rekorde Izbor najlepših hiš stran od 23 do 29 stran od 30 do 42 Občina bo praznovala Sprejem otrok v vrtce Aktivnosti za novo trgovino Sejalnica domačega znanja stran od 43 do 49 NAS CASOPIS Naslednja, 383., številka bo izšla v ponedeljek, 30. maja 2011. Prispevke sprejemamo do torka, 17. maja. Uredništvo: 01/750 66 38 Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XXXVIII, 382. številka 26. april 2011 Svetniki o smradu Brezposelnost večja Čistili smo okolje Program Cankarjevih dni Osnutek proračuna nared Nov oddelek vrtca Nova vodstva društev Uspešni floorbalisti Prenovili trgovino Pomladni sejem V Podolnici novo društvo Podirali svetovne rekorde Nove ceste in pločniki Brezposelnost večja Prva prenočišča v občini Izbor najlepših hiš Občina bo praznovala Sprejem otrok v vrtce Aktivnosti za novo trgovino Sejalnica domačega znanja stran od 2 do 14 stran od 15 do 22 stran od 23 do 29 stran od 30 do 42 stran od 43 do 49 OBČINA LOG - DRAGOMER PRAZNUJE 25. - 30. maj Vabimo vas na prireditve ob prazniku Občine Log - Dragomer, 30. maja. Za vas smo pripravili bogat kulturni in športni program. Več o pestrem dogajanju na notranjih straneh Našega časopisa. 7. OBLETNICA VSTOPA V EU ■ 19,30 MAŠA ZA DOMOVINO 20,30 SlAVNOSTNA PRIREDITEV 22,00 KRESOVANJE Dr. Rosvita Pesek KORENO, 30. april 2011 1. maj 2011 fvn Borovnica vabi čjonaJnl shod na Župenci ^-ZaŤhfanOrPijačoiin^-dr.užabnelflrefiO poskrbljenOit'^ m KOREN-- I rt A . rve Ai^mwicb Wortíl Cup BaiilflArinn il O M CN A >t 7ir t Zavod Ivana Cankarja za kulturo, {port in turizem l9^Argonavtski dnevî în Nnř na Vrhnîlci Al^ntrna pliíTaEnn Atitíivů Kue^ij ny b« q^Etilc TEKMOVANJ EZA SVETOVNI POKAL V BALVANSKEM PLEZANJU Td !□ dDnoiuh rkii kjiloro^n sitiđ ,zdId paiKisnl. VnUpma V«E, da ta daQodiiJt. dQÍIvitB 2 n^imL 7. In e. mi]jD20l1, w parhM mumt Luy - DrA||úninr. S/Jblianll 10. junij 2011 Svečano odprtje 11. junij 2011 Noč na Vrhniki Šnortni nark ^o i^O Ml ste vabljeni na praznovanje delavskega praznika. V spomin bomo orqanizirali v Verdu. Zabavali nas bosta cmmflinisi Ksiflwmsm in oredskuoina Argonavtskî dnevi Za hrano in pijačo hn nneirrhlionnl ^/lrl rrU^ UlajltMbW l9^Argonavtskî dnevi m Noč na Vrhnîkî SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA v petek, 17. junija I od 16. ure dalje na Stari cesti Argonavtskî dnevi v občini Vrhnika 5 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika Vrhnika na prireditvi pobratene Občine Gonars V Gonarsu je v nedeljo, 10. aprila, potekala tradicionalna zabavna prireditev Festa delle Rondini, ki jo organizira lokalno združenje trgovcev in obrtnikov. Na povabilo župana pobratene Občine Gonars so se srečanja v organizacyi Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika udeležili župan Vrhnike Stojan Jakin, Ljudske pevke Trlice in Folklorna skupina Cepci prav tako iz KUD Ligojna ter Otroška folkorna skupina s Stare Vrhnike z namenom okrepiti pobratenost, ki nas veže že 36 let. V uradnem delu skupnega programa so navzoče nagovorili regionalni svetnik Alessandro Colautti, župan Gonarsa Mario del Frate ter župan Vrhnike Stojan Jakin. Vsi tr^e govorniki so poudarili velik pomen povezovanja med sosednjimi pokrajinami in izrazili željo po dobrem sodelovanju v prihodnje. Po uradnem delu prireditve so se na trgu predstavile folklorne skupine s Stare Vrhnike in Ligojne. Župana obeh občin sta v sproščenem vzdušju izmenjala številna mnenja in se dogovorila, da nam bodo vrnili obisk v času Argonavtskih dnevov. Na koncu smo si vsi skupaj ogledali še kostnico in spomenik slovenskim inter-nirancem ter obeležja nekdanjega koncentrac^skega taborišča. Festivalsko dogajanje prireditve Festa delle Rondini želi vzpod- 26. april 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Župana obeh občin režeta polento. buditi ljudi k druženju in vzpostavitvi medsebojnih odnosov kot temeljni vrednoti lokalne skupnosti. Poudarek prireditve je na predstavitvi lokalnih značilnosti, dejavnosti, tradicionalnih jedi in izdelkov na ulicah Gonarsa, kjer so v ta namen postavljene stojnice za degustac^o in prodajo izdelkov. Mestna oblast želi festivalu dodati nov zagon in večji pomen, saj naj bi se skozi prireditev povezovale tri sosednje reg^e: Furlan^a, avstr^ska Koroška in Slovenca. Mar^a Zakrajšek, Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Foto: Marija Zakrajšek in Joži Krvina (KUD Stara Vrhnika) Ligojnski plesalci na osrednjem trgu Gonarsa Otroška folklora s Stare Vrhnike Poslanska skupina SDS se je mudila na Vrhniki Vrhnika, 11. april 2011— Poslanska skupina SDS nadaljuje s svojo turnejo obiskov. Tokrat so se opozicijski poslanci mudili na celodnevnem delovnem obiska Notranjsko- Dolenjske regije. Skupino štirih poslancev v sestavi Cukjati, Irgl, Čadež, Tisel ter državnega svetnika Korzeta je pot zanesla v občine Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Ob svojem obisku na Vrhniki so z županom Stojanom Jakinom in vrhniškimi svetniki govorili o problematiki prometa, gradnji obvoznice okoli Vrhnike ter izvozu z avtoceste. Med drugim so spregovorili tudi o problematiki obrtne cone, neuradni selitvi vojašnice in želji, da bi prostore dobila občina, ter o propadu vrhniških podjetij. Poslanci so se ob obisku občin Notranjsko-Dolenjske reg^e pogovarjali z župani, gospodarstveniki in občani, njihovi obiski pa so bili namenjeni predvsem spoznavanju razvojnih priložnosti, ki jih ponuja reg^a, ter na drugi strani neustreznosti prostorov, v katerih delujeta občinska uprava in občina, pozneje pa je spomnil tudi na pogreb gospodarstva na Vrhniki. Kot je pojasnil Jakin, so v zadnjih nekaj letih propadla vsa večja, nekoč stabilna vrhniška podjetja, ostalo smo postavili osnovne pogoje za oživitev Vrhnike." Priložnost visokega obiska so izkoristili tudi vrhniški svetniki, ki so nujnost gradnje vrhniške obvoznice podkrepili še z dodatnimi razlogi. Svetnik Vlado Petek je pripomnil, ne Log - Dragomer, in sicer o vprašanju protihrupnih ograj ter projektu Čista Ljubljanica. Pogovor je stekel tudi o vprašanju vojašnice, ki naj bi jo do poletja izpraznili. Kot je povedal Jakin, bi občina ta zemljišča rada odkupila. Če pa jim to Največja opozic^ska stranka se je z županom Jakinom in svetniki pogovorila o vrhniški rak rani - prometu. Vrhniška obvoznica in nov avtocestni izvoz sta priložnost za razvoj vrhniške občine in prihod gospodarstva. težav, s katerimi se srečujejo na teh območjih. Dopoldne so poslanci France Cukjati, Milan Čadež, Štefan Tisel ter državni svetnik Jože Korže obiskali Občino Log - Dragomer, svoj obisk pa so nadaljevali na delovnem kosilu v Borovnici, kjer se jim je pridružila še poslanka Eva Irgl. Pozneje jih je pot zanesla še na Vrhniko. Rešitev vrhniškega prometa je priložnost za razvoj Župan Stojan Jakin je poslancem v uvodu spregovoril o je le še nekaj obrtnikov. Ob tem se je naslonil še na težave z obrtno cono, ki jih je občini prinesla Natura 2000. V nadaljevanju se je Jakin navezal na rak rano Vrhnike - promet. Rešitev zanj je obvoznica okoli Vrhnike in nov avtocestni priključek v Sinji Gorici. Kot je še poudaril, rešitev prometne problematike na Vrhniki pomeni tudi pomoč gospodarstvu: "Mnoga podjetja imajo zaradi bližine prestolnice interes prihoda na Vrhniko, vendar je treba rešiti promet. Če bomo to naredili da naj bi kar sedemdeset mest imelo vlogo za obvoznico ter se razočarano spraševal, kakšne so realne možnosti, da bi to pridobitev sploh dobili. Poslanka Eva Irgl je povedala, da gre za tako pomembno zadevo, ki jo je treba rešiti, saj je dobro za kraj, za razvoj in nenazadnje za prihod gospodarstva. Spregovorili o aktualni problematiki Sicer pa so poslanci župana povprašali tudi o problematiki, ki so jo odprli ob obisku Obči- ne bo uspelo, si žel^o, da bi se vanje preselil nekdo, ki bi Vrhniki prinesel mirno dejavnost, oživitev in morebitna nova delovna mesta. Nekaj besed so spregovorili tudi o pripravi občinskega prostorskega načrta, varovanju opustele trase železnice ter sanac^i državne ceste Podpeč-Borovnica-Vrh-nika. Ob zaključku delovnega obiske so se poslanci udeležili javne tribune v Logatcu, kjer so ocenili reševanje krize ter predstavili ukrepe njene rešitve. V. E. Srečanje Fokolarov ■v Žarki upanja v Slomškovi dvorani Vrhnika, 2. april - V Slomškovi športni dvorani je potekalo vseslovensko srečanje Žarki upanja, ki ga je pripravilo eno od novejših cerkvenih gibanj - Gibanje Fokolarov. Srečanja se je udeležilo več kot tisoč ljudi z vseh koncev Slovence, med njimi tudi nadškof Anton Stres in novomeški škof Andrej Glavan. ^ Gibanje Fokolarov stremi k duhovni in družbeni prenovi. Čeprav izhaja iz evangelia, ta duhovnost poudarja tudi vrednote, ki so skupne drugim relig^am in kulturam. Sobotno celodnevno srečanje je poteklo v dveh sklopih. Prvega so vsebinsko oblikovali mladi, ki so spregovorili o različnih vidikih njihovega življenja: med drugim o gradnji odnosov s sodelavci, sprejemanju bolezni in zavzemanju za čistost. Predstavili so tudi vzor blažene Chiare Luce Badano, ki je to visoko stopnjo duhovnega življenja dosegla že pri osemnajstih letih. V drugem delu srečanja so pričevale družine, ki so z gosti delile svoje izkušnje od priprave na zakon do odprtosti družine za Srečanja se je udeležilo na stotine ljudi iz vseh koncev Slovenije. (Vse foto Emilija Snoj). Srečanje je sklenil nadškof Anton Stres z mašo. potrebe drugih in tudi za družbena vprašanja, od bolečine ob izgubi otroka do sprejemanja vdovstva in odločitve otrok, kadar niso v skladu z našimi prepričanji. Srečanje je sklenil ljubljanski nadškof Anton Stres (somaše-val je novomeški škof Andrej Glavan in številni duhovniki), ki je dejal, da so vsa pričevanja na srečanju pokazala, da »^ življenje v krščanski veri nikakor ni preprosto. To ni pravljica za lahko noč. Vera zahteva zvestobo Gospodu ravno v preizkušnjah, ki niso vernim ljudem čisto nič prihranjene, in tista zvestoba, ki jo pokažemo ravno v preizkušnjah, je tisto najbolj dragoceno.« (gt) Gibanje Fokolarov je nastalo v Trentu v Severni Ital^i v letu 1943, sredi sovraštva in nasilja druge svetovne vojne. Chi-ara Lubich je s svojimi pr^ateljicami začela živeti evangel^ v najrevnejših predelih mesta. prva skupina mladih žena je kmalu oblikovala gibanje, ki se je širilo najprej po Italiji, nato Evropi in nazadnje po vsem svetu. Gibanje temelji na duhovnosti, edinosti in vodi v duhovno in družbeno prenovo, ki je po svoji naravi skupnostna in ki v vsakem človeku prepoznava pot k Bogu. it ^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Turistično informacijsl(i center TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika Tel: 01 755 10 54;e-pošta:tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure. Sobota: od 8. do 14. ure. 6 26. april 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina NAŠ ČASOPIS Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Vrhnika vabi vse svoje članice in člane ter občane Občine Vrhnika na izlet po hrvaškem Zagorju, ki bo v nedeljo, 29. maja 2011, z odhodom ob 7. uri izpred Trga Karla Grabeljška na Vrhniki. Program: ogled etnološkega Muzeja v Kumrovcu, rojstni vasi maršala Tita, ogled dvorca Tra-koščan, Olimje z ogledom vaške cerkve, minoritskega samostana in zeliščnega vrta ter obisk čokoladne trgovine. Kosilo na Jelenovem grebenu, nato sledi odhod proti Vrhniki. Informac^e in prgave vsako sredo od 10. do 11. ure in popoldne od 16. do 18. ure oz. po telefonu 750-20-01 ali 030 696-818. V a b l j e n i ! Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Vrhnika, čestita vsem svojim članicam in članom ter občanom Občine Vrhnika za državni praznik, 27. april, dan upora proti okupatorju. Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Vrhnika vabi vse članice in člane združenja, naj se udeležbo tovari-škega srečanja na TV 17, ki bo v sredo, 27. aprila 2011. Zjutraj bomo sprejeli pohod-nike po vrhniški planinski poti, zatem bo družabni del. Informac^e in prgave na tel. št.: 750-20-01 oz. 030 696-818. Vabljeni!!!!!! Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Vrhnika, v sodelovanju z Občino Vrhnika, vas vabi na proslavo ob 66. obletnici osvoboditve Vrhnike izpod naci-fašistične okupac^e. Proslava s kulturnim programom bo v petek, 6. maja 2011, ob 19. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Slavnostni govornik bo podpredsednik Državnega zbora Republike Slovence g. Miran Potrč. V programu bo nastopil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič! Pred proslavo bodo ob 17. uri predstavniki Občine Vrhnika in Združenja za vrednote narodnoosvobodilnega boja Vrhnika položili venec na spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju na Drči. Vabljeni!!!!!! Gostje iz Trsta Iskali navdih v OŠ AM Slomška Vrhnika Šolo obiskali zamejski študenti Vrhnika, 24. marec - Osnovno šolo Antona Martina Slomška so obiskali zamejski Slovenci, študenti s fakultete pedagoških ved v Trstu, ki obiskujejo študyskim program, namenjen učiteljem slovenskih vrtcev in šol. Poleg ravnateljice in župana jih je nagovoril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš. Med drugim jih je nagovoril tudi minister dr. Boštjan Žekš. Nekateri so se pomešali med učence v šolskih klopeh, drugi pa so se jim pridružili na terenskih vajah. Dober ducat študentov in še skoraj enkrat toliko spremljevalcev so v šolski avli sprejeli s kulturnim programom učencev, nagovorili pa so jih ravnateljica Darja Guzelj, župan Stojan Jakin in minister dr. Boštjan Žekš. Slednji je dejal, da so na obzorju sicer sivi oblaki, ki ogrožajo slovenske pedagoške programe v Trstu, a je izrazil upanje, »^ da jih bomo čim prej odpihnili.« Ne moremo pa odpihniti uspehov Slomškove šole, ki so jih nanizali učenci in učitelji v njeni desetletni zgodovini. Na te je spomnil župan, ki je goste nagovoril, da so izbrali pravo šolo, kajti vrhniške osnovne šole so v slovenskem merilu vedno veljale za dobre, kar dokazujejo uspehi d^akov, ki so se šolali na Vrhniki. V drugem delu srečanja je pedagoško delo šole in njene smernice predstavila gostom ravnateljica Guzeljeva. Med drugim je izpostavila medpredmetna povezovanja, ki terjajo velik organizac^ski zalogaj, a lahko prinašajo tudi temu primerno dobre rezultate. Tovrstno povezovanje je pri gostih vzbudilo kar nekaj vprašanj, prav tako so veliko pozornosti namenili izkušnjam z učenci, ki so prišli iz tujih držav. V sklepnem delu srečanja so gostje lahko tudi doživeli ravnateljičine besede. Pomešali so se med učence v razredu ali na terenu. Trenutno se pedagoška fakulteta v Trstu oziroma tiste njene štud^ske smeri vzgojnih ved, v sklopu katere se izobražujejo prihodnji vzgojitelji in učitelji slovenskih šol in vrtcev, sooča z grožnjo, da jo bodo zaprli. Kot je dejal eden od študentov, je trenutna situac^a Zahvala Vsi, prav vsi smo prišli z Vrhnike z občutkom topline in podkrepljenim prepričanjem, da je šola kraj, ker se učenci in odrasli poču-t^o sprejete, kjer ti nud^o, kar potrebuješ, da imaš možnost širiti svoje potrebe po znanju, kjer si s sovrstniki in pr^atelji, kjer se učiš učiti se, se zavedaš, da veljaš in si pomemben član skupnosti. Urejeno in funkcionalno okolje pripomore k dobremu počutju, predvsem pa so pomembni pravi odnosi med šolniki, zaposlenimi, otroki in odraščajočo mladino. Vse to je kipelo iz vas in vaših učencev. Nama in najinim ital^ansko govorečim kolegicam, ki spremljamo študentke in študente pri pedagoški praksi, je bila hospitac^a v Slomškovi osnovni šoli dragocen prikaz šolskega življenja in učenja, ki si ga je vredno vzeti za zgled. Posebna zahvala velja učencem Slomškove šole, ki so bili akterji in naslovniki četrtkovega dne. Ves dan, od jutranje dobrodošlice in prisrčnega, lepega kulturnega program, udej-stvovanja pri pouku, učnih ur in nenehnega utripa šolskega življenja, so nam dali možnost, da smo se vživeli v šolsko življenje. Pri nas si večkrat učiteljice potožimo, da nimamo idealnih učencev. Sedaj bomo lahko rekli, da če delamo skupaj, jih lahko upravičeno pričakujemo, saj smo to videli v živo. Rosanna Tul in Katja Ciuk, Trst, marec 2011 zelo negotova, nameravano dejanje ital^anske vlade pa označil za nedemokratično, ki je v nasprotju z mednarodnimi pogodbami. Gašper Tominc Dobrodelni koncert OŠ Ivana Cankarja Gremo mi pomagat Vrhnika, 7. april - V osrednjem vrhniškem kulturnem hramu je potekal dobrodelni koncert Gremo mi pomagat, na katerem je Cankarjeva šola zbirala denar za šolski sklad. Sprva so zbrali dobrih osemsto evrov, nato pa sta voditelja Maja Č. Sodja in Sašo Rajaković, sicer nekoč tudi sama učenca omenjene šole, vzpodbudila občinstvo, da je še enkrat odprlo denarnice. Program, pod katerega se je oblikovali sedanji in nekdanji organizac^sko podpisala uči- učenci šole, nekaj točk so izve-teljica Jožica Gruden Ciber, so dli celo starši učencev. Na tak način se je resnično udejanjila želja, da s skupnimi močmi pomagajo pomoči potrebnim učencem. Z denarjem iz šolskega sklada bodo namreč omogočili šolo v naravi ali katero od drugih dejavnosti tudi učencem iz socialno šibkejšega okolja, ki si tega ne morejo privoščiti. In takih na Vrhniki ni malo, je ugotavljal predsednik šolskega sklada Na prireditvi so sodelovali tudi Sebastian Grušovnik. V ste- MMSkefse-j/ppNedsia- Saj Stak dva velika pode^i, vila s petjem in igranjem na tra- zaradi česar si nekateri učen-dicionalno japonsko glasbilo. ci ne morejo privoščiti vseh Del programa so oblikovali tudi sedanji učenci. plačljivih šolskih dejavnosti, cot si jih, na primer, lahko njihovi sovrstniki. »Zato je prav, da odpremo srce in skupaj storimo nekaj dobrega.« Ob koncu prireditve so zbrali slabih 850 evrov, nato pa sta voditelja vzpodbudila občinstvo, naj še enkrat seže v denarnice, da bi skupaj dosegli okroglo številko. Apel je očit- no naletel na umita ušesa, kajti končni znesek je bil pol večji kot njegov predhodnik. Tako so zbrali nekaj več kot 1300 evrov. Vsem, ki so darovali denar, se je v sklepnem delu prireditve zahvalila ravnateljica Polonca Širca Gerdina, ki je obljubila, da bodo z zbranimi sredstvi ravnali skrbno in preudarno. (gt) Šolski sklad OŠ Ivana Cankarja se zahvaljuje vsem nastopajočim in obiskovalcem, ki so pripomogli tako k vsebini prireditve kot zbranim sredstvom. V kolikor bi želel še kdo izraziti cut solidarnosti, potem to lahko stori preko TRR: 01340-6030686920, SKLIC ZA ŠOLSkI SKLAD 2910220. Blagoslov motorjev Vrhnika, 10. april - V nedeljskem dopoldnevu je bil na dvorišču pred cerkvijo sv. Pavla na Vrhniki blagoslov motorjev po rokah dekana Blaža Gregorca, ki je sicer tudi sam ljubitelj tovrstnih jeklenih konjičkov. Gregore je opomnil na potrebo po previdnosti in premišljenem ravnanju na motorju pa tudi na splošno v življenju. Pohvale vredno je tudi dejstvo, da se blagoslova udeležuje vedno več tudi voznikov skuterjev in koles z motorjem. Po besedah predsednika Motokluba Nauportus, Danila Leskovca, ki je bil organizator prireditve, se je blagoslova udeležilo več kot sto motoristov. Večinoma so prišli z Vrhnike in širše okolice, slišati pa je bilo mogoče tudi kakšen naglas sosednje regije. Na prireditvi je med zbranimi potekala tudi nabirka, katere sredstva bo klub posredoval društvu Motoristi za motoriste, ki pomaga motoristom ali njihovim svojcem v primeru nesreče. Po blagoslovu se je četica motoristov odpeljala na Novo Štifto, kjer so nadaljevali druženje, preostali pa so si sami izbrali nedeljski izlet. (gt) DAN VARNE VOŽNJE NA VRHNIKI v soboto, 28. maja 2011, s začetkom ob 9. uri v športnem parku na Vrhniki. Organizator prireditve: Moto klub Nauportus Vrhnika. Modro se je udeležiti! 8 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. april 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Komis^'a za lepSe okolje vas opazuje V prejšnji številki Našega časopisa smo vam obljubili, da vas bomo seznanili s pravili ocenjevanja našega kraja. Lani smo na novo zapisali pravila Komisme za lepše okolje, ki so v pomoč vsem ocenjevalcem, notranjim pa tudi zunanjim sodelavcem. Letos smo se odločili, da razpišemo kategorie za: najlepši skalnjak, najlepšo urejeno hišo, najlepšo kmet^o, večstano-vanjsko hišo oziroma blok in objekt starejšega datuma. Pri vseh kategor^ah ocenjujemo splošni zunanji videz in urejenost - celostno ureditev okolja, oken, balkonov, teras, vzdrževanje in čistočo vrta, vzdrževanje objekta (hiše) in vzdrževanje ter čistočo neposredne pripadajoče okolice (pločnik, bankina ...). Pri ocenjevanju večstanovanjskega objekta oziroma bloka bomo opazovali: celostno ureditev okolice objekta, aktivnost stanovalcev objekta in urejenost skupnih prostorov, ureditev oken in balkonov, vzdrževanje in čistočo okolice objekta (vozne, parkirne in zelene površine, cvetlični in drevesni nasadi, klopi, igrišča, koši za odpadke ...), vzdrževanje in čistočo neposredne pripadajoče okolice (pločnik, podhod, bankina ...), ločeno zbiranje odpadkov in ureditev zbirnega mesta za odpadke. Na tem mestu pozivamo vse stanovalce, da skupaj pripomoremo k urejenosti našega kraja. V kategorii kmety opazujemo vsa pripadajoča poslopja k hiši in upoštevamo vsa omenjena merila. Komisya za lepše okolje že zbira predloge za skalnja-ke in kmalu se bomo oglasili morda prav na vašem domu. Naši člani se vam bodo pryazno predstavili in vas prosili za soglasje fotografiranja vaše okolice. Lahko nam tudi sami pošljete kakšno fotografijo prek spletne pošte in na tak način nam olajšate delo. Vsekakor se vam bomo oglasili in preverili verodostojnost posnetka. Namen komisye je, da spodbuja vse lepo in urejeno, ki nas obdaja. S skupnimi močmi bomo pripomogli k pryaznejši Vrhniki. V želji, da bi pri vsaki hiši rožica rastla, smo vam 16. aprila na sejmu Vse za vrt in dom razdelili 900 brezplačnih balkonskih rož in osem palet komposta. Brez naših vsakoletnih zvestih sponzorjev nam tudi tokrat ne bi uspelo. V imenu Turističnega društva Blagajana in Komisye za lepše okolje se iskreno se zahvaljujemo: VRTNARSTVU SIMON HLEBEC, S. P., JAVNEMU PODJETJU KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, D. O. O., CRO VRHNIKA, D. O. O., VRTNARSTVU BERLIČ, S. P., PODJETJU UNICHEM in medyskima pokroviteljema NAŠ ČASOPIS IN RADIO 1 ORION. Za Komisyo za lepše okolje,Anita Čretnik IZBOR »Najlepšega skalnjaka v letu 2011 « GLASOVALNI LISTIČ GLASUJEM ZA SKLANJAK: (vpišete ime in priimek ter naslov, lU O BLATNA BREZOVICA v športnem parku v petek, 13. maja, 2011 ob 21. uri MAMBO KINGS. v soboto, 14. maja 2011, ob 15. uri tekmovanje za pokal ZLATE ŽABICE v igranju na DIATONIČNO HARMONIKO - FRAJTONARICO. Testne vožnje Avtohiše INTERCLASS - MAZDA IN VOLVO ob 19. uri. ANSAMBEL SLOVENSKI MUZIKANTJE ANSAMBEL STANKA PETRIČA PETER VODE, TINA DROLE GOSTJA VEČERA: TANJA ŽAGAR Program bo povezoval FRANC PESTOTNIK - PODOKNIČAR. V nedeljo, 15. maja 2011, ob 14. uri ŠPORTNE ZABAVNE ŠALJIVE IGRE MED ŠTEVILNIMI PRIZNANIMI IZVAJALCI SLOVENSKE NARODNO-ZABAVNE GLASBE »POLKA SE ROLKA«. GOSTINSKA PONUDBA: Gostinstvo Dolinar & co., d. n. o. Kulinarična specialiteta: ŽABJI KRAKI in DOMAČI FLANCATI. POD VELIKIM ŠOTOROM WWW. PGD-BB.SI PGD BLATNA BREZOVICA interclass ^ 'íSliaSť''"^' iS^ maxoa Redni letni občni zbor krajanov KS Podlipa - Smrečje 26. marca 2011 smo imeli redni letni Občni zbor krajanov v Krajevni skupnosti Podlipa - Smrečje (v nadaljevanju KS). Vodil ga je svetnik Janez Fortuna. Prva intervencya pokojiških gasilcev Na Pokojišču je zagorelo Sobota, 12. marec, je bil lep, suh in topel zimski dan. Kljub burji se je marsikdo odločil za čiščenje kmetyskih površin. Med njimi je bil tudi lastnik zavrhovških gmajn, ki se je lotil odpravljanja zaraščenosti in sprotnega kurjenja. Vse lepo in prav, toda burja je bila vse močnejša in gospodarju je ogenj ušel izpod nadzora, tako da se je neusmiljeno širil po nezaželeni površini. Ob pravilnem odzivu se je odločil poklicati na pomoč. Odzvala se je gasilska enota na Pokojišču, pa tudi drugi prebivalci na tej prelepi planoti. Gasilci smo obvestili 112 (center za obveščanje), da imamo travniški požar na Pokojišču, da smo izvozili z vozilom GVC-50 (TAM-150) in desetimi člani posadke ter jih prosili, naj sprož^o PGD Verd. Med opravljanjem prve faze (informativni del) smo že prispeli do samega požara. Do prihoda verdskih gasilcev smo s pomočjo krajanov omejili širjenje ognja in se spopadli z njegovo zadušitv^o. Ogenj smo dokončno ukrotili in onesposobili s prihodom gasilcev iz Verda. Med samo rad^sko komunikac^o (enota PPZ in PGD Verd) so nas slišali tudi gasilci iz PGD Borovnica, ki so nam takoj ponudili pomoč, za kar se jim zelo lepo zahvaljujemo. Zaključek in analiza intervenci- je: sam požar praktično ni povzročil posledic in škode, za našo enoto PPZ je bil to tudi krst (prva intervenc^a), nabiranje prepotrebnih izkušenj v dobrem in slabem (želja po vajah in ne intervenc^ah), izkazano zadovoljstvo s strani lastnika zemljišča (enota PPZ in PGD Verd se mu zahvaljujemo za donac^o). VABILO: gasilci enote PPZ vabimo vse krajane Pokojiške planote v naše vrste, in sicer operativce, podporne člane pa tudi donatorje. Tako bomo še vidnejši, bolj prepoznavni, navzven prepričljivejši, obenem pa vredni zaupanja samih krajanov, PGD-jev in GZ Vrhnika. Martin Bizjak, enota PPZ Po pozdravnih besedah nam je finančno poročilo in poročilo o delu sveta KS predstavil podpredsednik (nekdanji predsednik) Janez Malovrh. Izpostavil je projekt asfaltiranja, dogajanje v stari šoli (sedež kozjerejskega društva, občasna praznovanja, vaje lokalne glasbene skupine), decembrsko srečanje starejših, obdaritev otrok _ Poročilo za čas od novembra naprej je predstavila sedanja predsednica Katarina Železnik Logar. Predstavila je novoizvoljene člane, prestavitev ekološkega otoka v Razorski dolini in pobudo za javno razsvetljavo avtobusne postaje pri Podlogarju. Zahvalila se je Janezu Malovrhu in vsem svetnikom za opravljeno delo v minulih letih. Nekateri krajani smo ravno ob tem zadnjem projektu (asfaltiranje) zdaj že nekdanjega predsednika ostali z grenkim priokusom. Janez Malovrh je sklenil pisni dogovor s svojim podpisom in žigom KS, ki ni bil izveden. Naknadno so bili dogovorjeni tudi ustni dogovori, ki pa tudi niso bili izpeljani v dogovorjeni obliki. Kljub pritožbi in delnemu odgovoru z njegove strani se zdi, da ne želi prevzeti polne odgovornosti za svoja dejanja. Včasih se sprašujem: je dandanes res dovoljeno uporabiti vsa sredstva, da se pride do cilja?! - Kdo odgovarja za namerne ali nenamerne napake lokalnih predstavnikov? Gost župan Občine Vrhnika, Stojan Jakin, je pohvalil projekt asfaltiranja in javne razsvetljave. Pojasnil je, da država zmanjšuje sredstva občinam in da sam pričakuje naporno leto. Opozoril je na gospodarski problem v Občini Vrhnika (lUV je propadel, LIKO tudi ne posluje uspešno V zadnjih letih se je na Vrhniki zgradilo veliko stanovanj (blokov) in vanje se je priselilo veliko ljudi. Posledično pa je to terjalo nujne investic^e v vrtce in šole, za drugo pa je zmanjkalo denarja. Izpostavil je, da so možnosti občine za pomoč KS majhne. Spodbudil je k lastni aktivnosti krajanov Predsednik vodovodnega odbora Brane Jereb je pohvalil poročila in se strinjal z županovo oceno trenutne situac^e na Vrhniki. Pozval je k zmanjševanju stroškov KS, opozoril na potratno zimsko službo in prosil za ureditev prometne signalizac^e. Če se na področju prometne signalizac^e ne bo nič spremenilo, se bo v problematiko vključila Civilna zaščita. Župan je pojasnil potratnost zimske službe: pred časom se je zgodila nesreča (udeleženo je bilo tovorno vozilo) in policisti so kaznovali podjetje z nekaj tisoč evri, ker cesta ni bila dovolj posuta. Omenil je, da dobi KPV (Komunalno podjetje Vrhnika) na leto 4 do 5 tožb. Da bi se izognil tožbam, izvajalec pretirava s posipanji in se s tem poskuša zaščititi. Za signalizac^o je župan pozval k oddaji zapisnika na Svet za preventivo in varnost v prometu. Dodal je, da so za letos v načrtu prometni znaki za KS Zaplano in KS Podlipa - Smrečje. Predsednica je pojasnila, da je bil na občino že poslan dopis s prošnjo za omejitev hitrosti v Žabji vasi na 40 km/h, za poostrene kontrole in vzpostavitev radarja. Podan je bil predlog krajana, da se uredi fizična zaščita pred kamni in skalami, ki letijo na cesto pri plinovodu v dolini. Poročilo o stanju vodooskrbe v krajevni skupnosti sta pripravila Katarina Železnik Logar in Jože Malovrh, predstavila ju je predsednica. Krajan Marko Fortuna je vprašal glede možnosti postavitve čistilne naprave. Župan mu je odgovoril, da je zaradi Uredbe EU trenutno prioriteta Vrhnika. Možnost vidi po letu 2013, svetoval pa je, naj se pripravi vsa dokumentac^a. Krajan Marjan Merlak je izpostavil zazidljivost parcel pred Žabjo vas in postavil vprašanje, kje in kako bo speljana kanalizac^a. Župan je pojasnil, da je v primeru več zazidljivih parcel (zidave več objektov) nujen OPPN, katerega sestavni del so čistilne naprave in kanalizac^a. Tudi KS mora pred soglasjem preveriti razpoložljivost vode oziroma zmogljivost vodovodnega omrežja. Po županovem mnenju mora obseg pozidave regulirati KS. Predsednica je predstavila turistično strateg^o razvoja naše KS, ki jo je na pobudo Sonje Malovrh pripravilo Turistično društvo Blagajana na Vrhniki. Postavili bi smerne table za kolesarje, pešce, table s kratkim opisom znamenitosti, številčno bi označili zaselke, izdelali brošuro s celotno ponudbo KS ^ Povabila je krajane, naj sami povedo še za kakšno naravno zanimivost, ki jo imamo v naši KS in s katero bi lahko postali prepoznavni. Gost podžupan Janko Skodlar je pojasnil, da je bil eden od razlogov za asfaltiranje cest tudi razvoj turizma v naši KS. Predsednica je povedala, da je Svet za preventivo in večjo varnost na cesti sporočil, da bo del talnih oznak na cestah nameščen že letos in tudi, da je bila čistilna akc^a uspešna. Krajan je opozoril na problem pomanjkanja javne razsvetljave na območju, kjer se giblje približno 20 predšolskih otrok. Opozoril je na gostoto prometa in nevarnost za otroke. Poslal je že pobudo in Katarina Železnik Logar je pojasnila, da KS podpira to pobudo in da je bil dopis že poslan na Svet za preventivo in večjo varnost v prometu. V prihodnje bo treba pregledati obstoječo protipožarno varnost in kjer je potrebno, jo izboljšati. KS je že dala dovoljenje za postavitev hidranta v dolini. Ponovno je bila poslana pobuda za znak živali na cesti, kjer je to potrebno. Načrt za naprej je predstavila predsednica Katarina Železnik Logar; izpostavila je naročilo projektne dokumentac^e za most pri šoli, vrtec, pločnik skozi vas in sanac^o objekta stare šole. Župan je pojasnil, da so bili rezultati analize mostu kritični (most je statično vprašljiv); saniran naj bi bil že letos. Za pločnik skozi naselje župan predlaga pripravo dokumentac^e in zbiranje soglas^ lastnikov zemljišč, samo izvedbo realizac^e pločnika pa vidi v letu 2013. Janez Malovrh je predstavil predračun za adaptac^o poslopja stare šole in povedal, da je v aprilu v načrtu obnova igral in odstranitev drvarnice. Meni, da bi se s tem projektom pr^avili na razpis za razvoj podeželja, ki bo v septembru. Verjamem, da bo načrtovano realizirano v mejah finančnih in drugih zmožnosti in upam, da bomo delali za skupno dobro in za dobro posameznikov Sonja Žakelj, svetnica KS Podlipa - Smrečje 10 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. april 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V Hribarjevi avtopralnici se z umazan^o spopadajo brez vode, zato že razmišljajo o mobilni avtopralnici. Operimo avto brez vode Z nanotehnolog^o nad umazanec Sinja Gorica - Pri Avtotradeu je te dni odprla svojo vrata ročna avtopralnica, kar sicer ni nič posebnega, našo pozornost pa je pritegnila zaradi posebne tehnologye. Za kaj gre? Gre za okolju pr^azno avtopralnico, kjer za čiščenje vozila ne uporabljajo vodo. »Uporabljamo posebne Sa-feShine preparate, ki temeljno na nanotehnolog^i,« je razlagal Boštjan Hribar, ki je pralnico odprl na dvorišču sinjegoriškega Avtotradea. Prej imenovano tekočino razprši po pločevini avtomobila in nato temeljito zdrgne z »mikrofibro« krpo. »Na ta način dobi površina avtomobila posebno trdno zaščitno plast, ki preprečuje poškodbe laka. Lahko bi rekli nekakšen vosek. Obenem pa polimeri obdajo umazan^o, ki jo nato z mikro-fibro krpo dvignemo s površine. Rezultat je popolna čistoča in lesk.« Tako obdelano vozilo bo daljši čas kljubovalo tudi zunanjim dražljajem umazance oziroma po domače povedano: vozilo ne bo postalo umazano tako hitro, kot če ne bi bilo deležno »terap^e« čistilca. Ker za čiščenje ni potrebna voda, Hribar že razmišlja, da bo kmalu šel v mobilno avtopralnico. Zanimivo pri vsem tem je tudi, da gre za tehnolog^o slovenskega proizvajalca. Čistilo namreč razv^ajo v Trbovljah, pod blagovno znamko SafeS-hine pa ga prodaja v Kopru živeči Brtanec. Hribarjeva ročna avtopralnica deluje kot franšiza koprskega podjetnika. »Ljudje so sprva še nekoliko skeptični, toda ko vid^o učinek, se jim razblini vsak dvom,« še pravi Hribar, ki je, preden se je podal na pot samostojnega podjetnika, sukal volan tovornjaka. »Terap^a« vašega jeklenega konjička vas bo pri čistilcu stala petnajst evrov.(gt) Čistilna akc^'a v Ligojni Oboževalci čiste okolice smo se 26. 3. 2011 ob 9. uri zjutraj zbrali pred ligojnsko šolo. Krajevna skupnost se je povezala z Občino Vrhnika in drugimi barjanskimi občinami v želji po uspešnem dnevu. V Ligojni se je akc^e udeležilo približno petindvajset prostovoljcev. Razdelili smo si odsevne brezrokavnike za našo vamost, vrečke, rokavice in se odpravili - vsaka skupinica v svojo smer. Šli smo vse do mej s sosednjimi vasmi. Največ odpadkov je bilo ob cesti, saj neozaveščeni vozniki in kolesarji nič ne pazijo, kam odlagajo smeti. Čeprav imamo na vsak kilometer ekološki otok, kamor smeti spadajo, smo jih vseeno kar veliko morali pobrati po tleh. Letos je bila dobra novica, da se je količina odpadkov zmanjšala za polovico v primerjavi z lani. Še vedno pa smo našli divja odlagališča. Eno je bilo v Tudi najmlajši so poskrbeli za čisto okolje. Gorišci, drugo pa v Liplci (blizu vodnega zavetja!!!). Po približno treh urah se je narava nasmehnila. Zopet je bila čista. Zas^ala je v soju sonca. Kot vsi prostovoljci na Ljubljanskem barju smo tudi mi oddali nagradne listke. In dvema se je sreča nasmehnila. Anton Hudolin in Janez Miklavčič sta prejela izlet z ladjico po reki Ljubljanici. Prav je, da se tudi prostovoljno delo nagradi. V imenu KS Ligojna se zahvaljujem vsem, ki ste nam pomagali očistiti Ligojno. Upam le, da bo prihodnje leto manj smeti in več prostovoljcev! © Anita Naravo olajšali za deset ton smeti 26. marca smo že peto leto zapored rekli Stop divjim odlagališčem na Barju in se v občinah, v katerih se razprostira Barje, lotili čiščenja. Prostovoljci za čisto naravo brez divjih odlagališč smo čistili tudi po hribovitem zaledju. Na Vrhniki je v pomoč organizatorju Okoljevarstvenemu društvu Barjanski zmaj priskočilo Turistično društvo Blagajana, ki je prevzelo vlogo koordinatorja v občini. V krajevnih skupnostih Sinja Gorica, Blatna Brezovica, Bevke, Drenov Grič, Verd, Li-gojna, Stara Vrhnika in Podlipa - Smrečje smo našteli 355 prostovoljcev. Ribiči, vrhniški gasil- druženje. Tako kot lani so začeli akc^o naši malčki iz Zupn^ske-ga vrtca. Že v petek so pridno pospravljali okrog vrtca in vreče napolnili predvsem z listjem in že nekaj minut po klicu na sami. Zelo pomembno je, da se kupe pobranih smeti še isti dan pospravi, saj bi sicer lahko prav tam nastala nova divja odlagališča. Smeti, pripeljane lanskih čistilnih akc^ah veliko manj. Tista, ki jih ta dan ni bilo mogoče sanirati, pa smo dokumentirali. Vrhniška občina vsako leto prispeva sredstva za to akcijo. ^ in med drugim tudi v Bevkah. A tu so poskrbeli tudi za lepo in urejeno okolico. Sicer pa so fantje povedali, da so v gozdu našli celo odsluženo kamp prikolico. V Občini Vrhnika smo pobrali 10700 kg odpadkov, to je polovico toliko kot lani. Na akc^i naj bi sodelovalo več kot 350 udeležencev. ci, veterani vojne za Slovenko in posamezniki, ki so se zbrali na sedežu Turističnega društva, pa so se lotili dela na žal že dobro znanih terenih, ki kljub lanskemu čiščenju ostajajo »priljubljena« odlagališča. »Čistilna akc^a se začne pred našim pragom in morda kak korak dlje,« so rekli stanovalci Gradišča in se vključili v čistilno akc^o tako, da so pospravili svoje okolje, potem pa poskrbeli za pr^etno Komunalno podjetje so vreče romale na depon^o. Tako je bilo tudi v soboto. Ko so bile vreče napolnjene in so bile smeti na kupu, je kratek telefonski klic z opisom lokac^e zadostoval, da so jih odpeljali prizadevni delavci Komunalnega podjetja. Delali so do poznega popoldneva, vse dokler niso telefoni utihnili. V nekaterih krajevnih skupnostih pa so smeti na depon^o odpeljali kar Čistili so v Verdu ^ na depon^o, je treba pravilno razvrstiti, zato je tudi podjetje Saubermacher, CRO Vrhnika, d.,o.,o., ta dan zadolžilo za pomoč dodatne delavce. V Občini Vrhnika smo pobrali 10700 kg odpadkov, kar je polovico toliko kot lani. Je to dobro ali slabo? Upamo si trditi, da dobro. Kar veliko truda je potrebno, da premakneš 10 ton. In zelo dobro je, da je divjih odlagališč po dveh Prostovoljce na nekaterih lo-kac^ah je obiskal tudi župan Občine Vrhnika Stojan Jakin. Naša skupna želja je, da bi bilo divjih odlagališč vse manj in da bi končno vsi dojeli, da je samo čisto okolje vir zdravja. Ko se bomo vsi zavedali tega, bodo čistilne akc^e preteklost. Hvala vsem sodelujočim, ker vam je mar za naš planet! Predsednica TD Blagajana Mirjam Suhadolnik Tudi najmlajši so poskrbeli za čisto okolje. Čistili so tudi na Gradišču Čistilna akc^a se začne pred našim pragom in morda kak korak dlje od našega praga. Zato smo se stanovalci naselja Gradišče v soboto, 26. marca 2011 odločili, da najprej očistimo svoj prag in šele nato odidemo »globalizac^i« naproti. Bilo je lepo. Dobra volja, dobro vzdušje, nove ideje, smeh, dobra hrana in predvsem zadovoljstvo ob pogledu na lepše okolje. Šele ob takih dogodkih se zaveš, kako malo je potrebno, da si srečen in kako lahko z majhnimi koraki prideš daleč in prispevaš nekaj k čistemu okolju. Ni ga lepšega kraja, kot je Gradišče, le sami moramo nekaj prispevati k temu. Viljem Kovačič, predstavnik stanovalcev bloka Gradišče 14 c Unichem iz Sinje Gorice vabi na Dan odprtih vrat V soboto, 7. maja, podjetje Unichem, d. o. o., in Kluba Gaia organizirata tradicionalni Dan odprtih vrat. Vrata bosta odprla ob deseti uri s slavnostnim odprtjem razstave akademskega slikarja Marjana Zaletela - Janča z naslovom Z naravo v srcu in slikah. Sledil bo zabavno-razvedrilni program, na katerem bodo svoje aktivnosti predstavili okoliški vrtci, šole in druge interesne skupnosti. Ljubitelji cvetja se boste ob 11. uri lahko udeležili predavanja o balkonskih rastlinah, svoje znanje iz ekološkega vrtnarjenja pa boste malce pozneje lahko preizkusili v praktični delavnici. Da se bomo lažje zavrteli v ritmu zabavne glasbe, bo poskrbljeno tudi za brezplačno malico in kozarček mrzle p^ače. Na dogodek ste vabljeni vsi ljubitelji rastlin in vrtnarjenja. Poleg tega, da boste na prireditvi lahko nakupili Unichemove kakovostne izdelke za vrt in zaščito doma po kar 25 % znižani ceni, boste Gaine strokovnjake lahko povprašali za nasvet, če se pri delu z rastlinami srečujete s kakršnimi koli težavami. Klub Gaia bo tudi letos organiziral zabavno vrtnarsko tekmovanje za najmlajše Moja cvetlična greda. V njem se bodo pomerili kratkohlačniki iz šestih slovenskih vrtcev in šol, in sicer v zasajanju 2 x 2 metra velike gredice. Dogodek bo nadvse zabaven tudi za druge otroke, saj bo poskrbljeno za zabavne igrice, na voljo pa bodo tudi zanimiva igrala. Skratka, družinska zabava, ki je ne gre zamuditi! Prisrčno vabljeni. UniCHEíD ujujui.iififchBntjI Q. KLUB waîd 26. april 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 11 Pogled z leve ^^^^^^ "Zbogom orožje" je eden najboljših roma-^ nov velikega Ernesta Hemingwaya. Zgod-Iř"" _ ba, ki pove kako lahko ljubezen z voljo premaga vojno in pomaha orožju v slovo. To zgodbo moramo Slovenci še doživeti. Na dnevnem redu marčevske redne plenarne seje Državnega zbora Republike Slovenije se je znašlo nekaj zakonov, ki sodijo v krog "referendumskih" sprejemanj. Pri nas je postala navada, da del Državnega zbora, ki ne uspe s svojimi idejami kasneje zahteva razpis referenduma o določeni problematiki. Zadnje čase so to naknadni zakonodajni referendumi, ki na njih zavrnjene zakone pospravyo na hladno za najmanj eno leto (šele potem lahko DZ sprejema isti zakon). Tu se pokaže vsa problematika predloga o enem referendumskem dnevu, saj bi nujno potrebni zakon lahko čakal na odločanje na referendumu teoretično tudi celo leto. Če se vrnem nazaj na sejo; eden takih zakonov je Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Opravili smo tretjo obravnavo. Predvsem na pobudo obrtnikov je bil podan v proceduro z namenom, da zmanjša velikost sivega trga in dela na črno. O njem sem več pisal v prejšnji kolumni, ko je bil zakon pred drugo obravnavo. Na sami seji je dobil dovolj veliko podporo in s tem potrditev. V pregled ga je vzel Državni svet. Pestra debata je govorila predvsem o sosedski pomoči, ki pa je bila razložena in izpostavljena popolnoma napačno in zavajajoče. Vsa debata o vsebini zakona je silila v napačno smer, kako sosedska pomoč ne bi bila več dovoljena, da se s tem zavirajo solidarnost, dobri sosedski odnosi, star slovenski način gradnje individualnih hiš (ko si vsi pomagamo med seboj), in podobno. Pa nič od tega ne drži. V resnici je sosedska pomoč dovoljena, nesankcionirana. Najbolj zanimivo pa je, da isti (ali vsaj zelo podoben) zakon obstaja že zdaj, le pristojnosti prekrškovnih organov niso dovolj detaljno določene. Državni svet na koncu ni sprejel veta na zakon. So se pa seveda hitro potrudili v opozicyskih SDS in SNS, da so vložili v parlamentarno proceduro 30 podpisov po- slancev za sklic naknadnega zakonodajnega referenduma. Z istimi argumenti, kot je bila pred svetnike postavljena zahteva za veto. Tako smo že na izredni seji sredi aprila glasovali o sklicu in datumu referenduma o odločanju Predloga zakona o preprečevanju dela in zaposlovanju na črno. Vsa zadeva je ob glasovanju na seji dobila podporo vsega 22 poslancev (DZ mora sprejeti pobudo z navadno večino prisotnih - koalicyski poslanci smo se zaradi tega večinsko vzdržali)! Opozicya ni uspela zbrati na seji niti vseh svojih 30 podpisnikov zahteve! In tako bomo Slovenke in Slovenci spet odločali o stvari, o kateri je bila opravljena dolga debata tako v poslanskih klopeh kot v javnosti. Na isti izredni (že 41. po vrsti v tem mandatu) seji je tekla debata tudi o trgovini z orožjem. Veliko govora o nedovoljeni prodaji, preprodaji orožja in vojnem dobičkarstvu na podlagi iztrženega se je ponovno pojavilo pred kratkim, ko je za medye spregovoril eden izmed hrvaških posrednikov pri teh poslih. Odločali smo se o načinu odstranitve oznak tajnosti z arhivov preiskovalnih komisy DZ-ja, ki so se že v preteklosti ukvarjale z orožarskimi posli in drugih dokumentov državnih organov, ki vsebujejo pomembne podatke. Sama "predstava" se je začela že zjutraj, ko je o predlogih sklepov odločal pristojni Odbor za notranjo politiko. Čeprav se tako koalicya kot opozicya v bistvu strinjamo z odprtjem dokumentacye, je debata na odboru tekla v smeri kdo kaj hoče, kdo noče, kdo kaj skriva in kdo lahko omogoči, kdo^, kdo^ Poglaviten očitek dr. Vinka Gorenaka (SDS) predsednika Odbora za notranjo politiko vladni koalicyi je bil, da ne želimo resne preiskave takratnih zadev, saj sprejem zakona (ki ga predlagamo vladne stranke SD, Zares, LDS in DeSUS) ne omogoča takojšnje rešitve. Po njegovem mnenju, bi sprejem sklepov DZ-ja, ki bi državnim organom predlagale umaknitev oznak tajnosti, omogočali seznanitev javnosti o problematiki (po dr. Gorenaku) "danes, tukaj in takoj". Spoj teh treh besed je ponovil neštetokrat (večkrat izrečena laž pač postane resnica). Seveda pa (predvidevam namenoma) pozabil, da Državni zbor ne more in ne sme nobenemu drugemu državnemu organu s sklepi česarkoli zavezujoče ukazovati, predlagati, zahtevati. Državni zbor lahko to naredi le s sprejemom zakona. Le zakon zavezuje, vse drugo je eno samo golo ohranjanje status-quo. Obravnavo točke na seji Državnega zbora je s predstavitvyo predloga začel predsednik SDS g. Janez Janša, ki je popoldne začinil s svojim večurnim uvodnim nastopom. Odkar sem poslanec ni vse skupaj toliko niti presedel v klopeh velike dvorane, kaj šele govoril. Zal je spreobračanje dejstev, potvarjanje, prikrivanje in izgovarjanje že kar malce patetično. Širjenje problema na oboroževanje Slovenye za obrambo in zaplembo orožja iz skladišč takratne TO (v letu 1990) pa že čista žalitev za vse, ki so sodelovali ali smo bili aktivne priče demokratičnega osamosvojitelj-skega vrenja. Bolj ko sem poslušal, bolj me je presenečalo, da ta gospod, ki ne želi sprejemati priporočenih pošiljk državnih organov, poosamosvojitveno trgovino z orožjem opravičuje s težavnim oboroževanjem naših teritorialcev za obrambo domovine, predvsem pa z zaplembo orožja TO s strani JLA. In po njegovem je krivec za vse probleme seveda eden in edini: Milan Kučan. Sam še vedno verjamem in bom vedno zagovarjal, da je samostojna Slovenya večletni projekt vseh prebivalcev Slovenije, da smo se zanjo borili tudi kje drugje, ne samo v najnižji kleti Cankarjevega doma, tudi v letih pred demokratičnimi volitvami. Nimamo samo enega in edinega osamosvojitelja v podobi g. Janše, osamosvojiteljev je 2 milyona! Poleg tega, da so trgovci veliko služili s prodajo orožja in izkupička niso nakazovali v državni proračun, je šokantno predvsem to, da je Slovenya v očeh sosed dobila status vzvišenega mafijskega botra, ki je pryateljskim državam v stiski "pomagala" z oderuškimi cenami za obrambo nujno potrebnega orožja. Vse takratne nečednosti so postale izgovor za nepreganjanje akterjev drugih afer, od tajkunskih poslov, pa do korupcye. Dejstvo je, da mlajše generacye ne morejo upati na mirno prihodnost, če bodo naše odnose zastrupljale nerešene afere iz po-osamosvojitvenega obdobja. Zato je nujno potrebno razščistiti s takratnimi orožarskimi posli. A tega naj se lotyo novinarji, publicisti, zgodovinarji. Politiki bi zapise in podatke le uporabljali v medsebojnem obračunavanju, selektivno in pristransko. To smo že lahko videli pred nekaj meseci. Janez Kikelj, poslanec Državnega zbora RS Prostovoljno članstvo v kmet^'ski gospodarski zbornici Nova Slovenca vlaga v parlament predlog za spremembo zakona o KGZS, ki je nastal s sodelovanjem in podporo Kmečke zveze v stranki Nova Slovenca. Nova Slovenya se zavzema za prostovoljno članstvo v Kmetyski gospodarski zbornici Slovenye (KGZS) zato, ker želi: zbornico po meri članstva, učinkovito delovanje zbornice in njenih članov, da zbornica svojim članom ponudi več kot sedaj, finančno razbremeni slovenskega kmeta, sredstva, ki se potratno porabljajo za splošne in neposredne volitve v organe zbornice, preusmeriti v strokovne naloge in spoštovati ustavo RS:« Vsakdo ima pravico, da se svobodno združuje z drugim.« Nova Slovenya Kmetysko-gospodar-ske zbornice ne želi ukiniti in ne posega v delovanje javnih služb. Meni le, da je dosedanje obvezno članstvo prineslo neučinkovitost in zaviralo napredek v KGZS. Nova Slovenya želi, da se uvede prostovoljno članstvo, ker mrnimo, da je zbornica le tako lahko učinkovita in napredna ter v sozvočju s časom, ki prihaja. Nova Slovenca je zato pripravila spremembe zakona o Kmetqsko-go-spodarski zbornici. Za vložitev zakona smo potrebovali 5000 podpisov naših članic in članov. Občinskemu odboru Nove Slovenye Vrhnika je uspelo zbrati 15 % več podpisov od predvidene kvote, kar šteje- mo za uspeh in podporo novemu zakonu. Podporo je bilo treba podpisati na kateri koli upravni enoti ali krajevnem uradu v Slovenyi, kar je bilo za marsikoga težko. Zato se vsem podpisnikom iskreno zahvaljujemo za trud in pripravljenost pomagati pri spremembah, ki so potrebne za naše skupno dobro. M-Si flf^mSl^^Sl" Občinski odbor Nove Slovence Vrhnika Državljankam in državljanom ISKRENO ČESTITAMO ob 27. APRILU, dnevu upora proti okupatorju, 1. MAJU, prazniku dela, ter 9. MAJU, dnevu Evrope. Vrhničankam in Vrhničanom želimo vse najlepše ob občinskem prazniku, 10. maju, spominjamo pa se tudi 6. maja, dneva, ko se je leta 1945 na Vrhniki končala 2. svetovna vojna. Območna Organizacija SOCIALNIH DEMOKRATOV Vrhnika Rdeča nit Slovenska politika je vse bolj razgibana. V začetku aprila (10. 4. 2011) smo na referendumu prepričljivo zavrnili Zakon o malem delu. Rezultat je bil 80 % proti in 20 % za, udeležba pa je bila solidna, 33 %-na. Doslej smo imeli v samostojni Slovenyi 15 referendumov in kar pri devetih je bila udeležba okrog 30 %. Dva dni pozneje (12.4.2011) je Državni zbor določil, da bomo o Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno odločali na referendumu 5. junya, hkrati pa morda tudi o pokojninskem zakonu in zakonu o arhivih. Če bo državni zbor naslednji mesec sprejel še Družinski zakonik, kakršnega je predlagala vlada, lahko letos pričakujemo še ta referendum. Kaj je narobe s temi zakoni, da jim grozi tako žalosten konec? Gre res le za »demagogyo« in zlobno »rušenje vsega, kar ta vlada zgradi«? Enkrat s strani sindikatov in civilne družbe, drugič s strani opozicye. Ali res sedanja opozicya le zaradi »nabiranja političnih točk« nasprotuje »kakovostnim« in nujno potrebnim reformam? Kaj pa če so v teh zakonih poleg mnogih dobrih in povsem sprejemljivih stvari tudi nepotrebne, neumne ali celo zelo škodljive določbe in so zaradi njih ti zakoni za večino državljanov nesprejemljivi? Dela na črno je v Slovenyi veliko. Pa ne toliko zaradi slabe zakonodaje, kot mnogo bolj zato, ker imamo slabo inšpekcyo dela, davkarya pa je doslej mnogim delodajalcem celo uradno dovoljevala, da delavcem niso plačevali socialnega zavarovanja. Nov zakon sicer skuša uvesti več discipline, a ob tem brez potrebe bistveno oži sosedsko pomoč in ostro kaznuje delavca, ki morda niti ne ve, da ni pryavljen in dela na črno. Če bo, na primer, poklicni zidar v soboto popoldne sosedu brezplačno priskočil na pomoč pri betoniranju plošče, bo plačal kazen 2.000 evrov. Če bo, na primer, kakšen otrok ali študent hotel nabrati gobe in jih prodati ob cesti, se bo moral najprej »priglasiti na upravni enoti, da ga vpišejo v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo«, sicer ga čaka globa 1.000 evrov. Hkrati pa je vlada poslala v proceduro tudi spremembo Zakona o graditvi objektov, po kateri investitor ne bo več mogel graditi enodružinske hiše v lastni režyi. Torej tudi, ko boste z lastnimi sredstvi kupili parcelo, plačali vse komunalne prispevke in pridobili gradbeno dovoljenje, boste morali še tako skromno hišico dati v izdelavo gradbenemu podjetju. Morda ste z leti privarčevali za nakup cementa in opeke, nato izgubili službo in ker se spoznate na gradnjo, želite kar sami zavihati rokave in z družinskimi člani do zime zgraditi vsaj do prve plošče. Konec vaših sanj! Ker ste brezposelni, ne dobite posojila in si nikakor ne morete privoščiti hitre gradnje s pomočjo gradbincev. Sami in »s sosedsko pomočjo« pa tega ne smete več! V obrazložitvi zakona je vlada zapisala, da želi s tem »zmanjšati možnost sive ekonomye in okrepiti sanacyo gradbeništva«. Država torej rešuje gradbene firme na plečih državljanov! Namesto da bi v času krize in brezposelnosti državljane spodbujala z ugodnostmi pri pridobivanju posojila in nakupa gradbenega materiala, da se sami lotyo reševanja stanovanjskega problema, jim celo prepoveduje, da bi sami za svoj denar gradili svoj skromni dom! Nihče ne bo presenečen, če bo tudi ta zakon končal na referendumu! En referendum pa še čaka na dovoljenje Ustavnega sodišča. Gre za zakon, s katerim je Državni zbor z bliskovito akcyo po nujnem postopku zaprl arhive nekdanje Udbe, ki so bili prej že dolga leta dostopni javnosti. To se je zgodilo takoj potem, ko je neki novinar izrazil željo, da bi pogledal v arhiv iz obdobja teroristične akcye v Celovcu. Ironya je tudi v tem, da je s tem zakonom Državni zbor zaprl 30 let stare arhive, pred nedavnim pa sprejel sklep, da se za javnost popolnoma odprejo le petnajst let stari arhivi o trgovini z orožjem. Pred nami je tudi Družinski zakonik, ki vsebuje vrsto dobrih rešitev, vmes pa nekaj nemogočih in popolnoma nesprejemljivih določb. Družina po tem zakoniku ni več življenjska skupnost staršev in otrok, ampak kakršna koli skupnost odraslih z otrokom. Očetovstva in materinstva celo kot pojma ni več, čeprav slovenska ustava v 53. členu nalaga državi, da ščiti prav očetovstvo in materinstvo. Nov zakonik homoseksualne skupnosti v celoti enači z zakonsko skupnostjo in jim celo zagotavlja pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. To je pravico do vseh mogočih reproduktivnih tehnik, ki jih in ki jih še bo zmogla medicinska znanost - vse tja do kloniranja. Otrok bo postal sredstvo in ne cilj. Igrača za zadovoljevanje lastnih kapric! Ko te mine volja, igračo pač zavržeš! Kaj se kot rdeča nit vleče skozi vse te zakone? Kaj je razpoznavni znak te zakonodajne politike? Skorajda v vsakem zakonskem predlogu najdemo mnoge dobre stvari, ki so sprejemljive in bi jih celo z veseljem podprli. A vmes vedno znova srečujemo nepotrebne, neumne ali celo zelo škodljive posameznosti. In prav pri teh posameznostih, ki tudi popolnoma izstopajo iz celote, vladne stranko tako nerazumljivo vztrajajo. Kot bi jim manjkalo minimalnega občutka za celoto in nazorsko širino. Letošnji dan upora, 27. april, bo še posebno slovesen, saj bo v znamenju 70-letnice OF, o kateri pa je Edvard Kocbek že pred 40 leti rekel: »Zgodovina NOB ne pozna nobene oficialne ustanovitve OF. Tudi Antifašistična fronta ni bila takrat ustanovljena, kajti ta je obstajala že pred razpadom Jugoslavye. Ta datum je nastal manipulativno, Kidrič je potreboval datum ustanovitve in zato so pač neki debaterski sestanek pri Vidmarju proglasili za zgodovinski datum ustanovitve OF.« (Andrej Inkret, In stoletje bo zardelo, str. 132). Ni potrebno in je celo neumno, če državni praznik temeljimo na laži. Ni potrebno in je celo neumno, če v posamezne zakone vsiljujemo rešitve, ki tja ne sodyo ali so nepotrebne, škodljive in celo boleče za mnoge državljane. Vlada, ki servilno sledi ozkemu lobyu, večino pa zanemarja, ne more ohraniti zgledne podpore volivcev. Vlada, ki hoče biti vlada le svojih privržencev, je obsojena, da bo nazadnje vlada nikogar. France Cukjati, dr. med, poslanec Državnega zbora RS 12 NAŠ ČASOPIS Občina 26. april 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si •Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček Cenjene upokojenke in upokojenci! Vsem bralkam in bralcem našega kotička prav lep pomladanski pozdrav. Z veseljem ugotavljam, da je kar veliko takih, ki radi prebirajo tudi naše novičke. Obenem se vsem, ki ste mi zaželeli veliko uspehov pri vodenju Društva upokojencev, prisrčno zahvaljujem. Pričakujem pa, da vas bo čim več, ki se boste aktivno vključili v naše dejavnosti in pripomogli, da bo društvo prepoznavno ne zgolj po imenu, pač pa tudi po množičnih udeležbah. V prejšnjem mesecu so bile zelo dejavne komisme, ki so sestavile svoje programe ali ?a jih dopolnjevale. Tako je Ji IJ r 15. kolesarska akcja 10 vzponov na Šentjošt Brunarica »Grič« že štirinajsto leto zapored organizira kolesarske vzpone na Šentjošt. V tem času je naš kraj obiskalo že kar nekaj kolesarjev. Letošnjo akc^o začnemo prvega maja in bo trajala do 26. septembra. Takrat se bo v sklopu kolesarske dirke Vrzdenec - Šentjošt, odv^al tudi sam zaključek akc^e. Tudi letos smo pripravili posebne medalje, izdelane prav za to priložnost. Udeleženci prejmejo medalje za deset, petindvajset in petdeset vzponov. Ob vpisu pa se lahko udeleženci pr^av^o tudi za ekipne vzpone. Dnevno se beleži en vzpon, štampiljka pa je na voljo 24 ur na dan. Letos smo akc^o še nekoliko popestrili. Ob desetem vzponu vsak udeleženec prejme majico za prosti čas, ki jo podarja trgovina in servis koles Jan Sport. Majico dvignete v njihovi poslovalnici na Vrhniki. Dokazilo, da ste vzpone opravili, dobite v brunarici »Grič«. Pr^avnina za odrasle znaša 18 evrov, za šoloobvezne pa 10. Dodatne informac^e dobite v brunarici "GRIČ" ali na številki 01/7540 128. (lk) OS Polhov Gradec Nore frizure v šolskih klopeh Učitelji podaljšanega bivanja so norčavi prvi april obeležili nekoliko drugače, kot smo ga vajeni. Pripravili so dan norih frizur. In kaj je to pomenilo v praksi? V goste so povabili frizerko, ki je poskrbela za začasni šolski frizerski salon, na pomoč pa so ji priskočile še učiteljice. Otroci, ki so predhodno dobili dovoljenje staršev, so tako lahko z norimi frizurami izživeli svoje najbolj nore sanje. Predvsem fantje so kar Otroški disko tekmovali ,kdo si bo na lase namestil več gela za njihovo utrjevanje in voska, pika na i pa so bili barvni spreji. Dekleta so bila previdnejša: navadno so se njihove želje začele in končale pri kodrčkih in pramenih. Takšno stilsko preobrazbo je bilo seveda treba tudi preskusiti. Da gelu ne pride do živega niti skakanje niti potenje, so dokazali v priložnostnem otroškem disku v sosednjem razredu, da pa si bodo svoje nore frizure za vedno zapomnili, so se lahko fotografirali pred različnimi ozadji, ki so jih v ta namen sami izdelali v dneh pred noro preobrazbo. (bmt) 26. april 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova v O stereotipih na OŠ Polhov Gradec - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 35 Dandanes živimo v vse bolj raznoliki družbi. Tudi šola je tista, ki lahko pomembno vpliva na odnos otrok do vrstnikov, ki so drugačni. V marcu smo v ta namen na naše srečanje šolskega parlamenta povabili gostji iz društva Amnesty International. Pripravili sta zanimivi delavnici na temo stere-otipov, drugačnosti in strpnosti za učence od 2. do 9. razreda. mo, vsi imamo enake pravice. Druga delavnica pa je bila namenjena učencem višjih razredov. Za eno uro so se »razselili po kontinentih« in prek dela v skupini spoznavali svoje stereotipe ter predsodke. Težko jih je bilo ustaviti, saj so z veliko vnemo delili svoja razmišljanja in izkušnje z »drugačnimi« ljudmi. Ura je prehitro minila in učenci so izrazili željo, da bi Prva delavnica je bila namenjena nižjim razredom. Učenci so prek igre, izdelave ter nošenja mask odkrivali naše razlike, se osredotočali na individualnost vsakega posameznika in ugotovili: Ne glede na to, kakšni smo videti in od kod prihaja- o tej temi spregovorili še kdaj. S posredovanjem znanja in razširjanjem vednosti upam, da bo neutemeljenih predsodkov, stereop-tipov še manj in da bomo zmogli živeti v družbi vsi drugačni, vsi enakopravni. Mentorica ŠP Irena Gabrovšek Dve muhi na en mah več tudi po potkah, ki peljejo okrog cerkve in pokopališča, pošte pa do glavne ceste po stranskih ozkih stopničkah in naokrog nazaj do šolskega dvorišča. Učenci so se sprva nekoliko obotavljali, vendar so pozneje zavihali rokave in se lotili dela, saj smo med seboj uvedli neke vrste tekmovanje, kdo bo imel v rokah več odpadkov. Najti je bilo mogoče prav vse: v vrečke za smeti so dajali od starih razpadajočih se natikačev do kolesnega okvirja. Polnih rok smo se vrnili do šolskih zabojnikov, ki smo jih dodobra napolnili, poleg tega pa si oddahnili, da je bilo delo opravljeno, kraj pa je lahko spet zaspal v svoji lepoti. Z zbiranjem papirja in čistilno akc^o smo izvedli dve muhi na en mah. Pot pa ni bila namenjena le delu in sprehodu, temveč tudi učenju, saj so si male sive celice med seboj ves čas izmenjevale informac^e o ločevanju in predelavi odpadkov, tako da so svoje znanje dodobra ponovile in utrdile. Manja Žugman Širnik Na OŠ Polhov Gradec smo bili v zadnjih sončnih dneh zelo dejavni. Ne le, da smo se namenili ves teden zbirati star papir, ki so ga otroci in starši pridno vozili na tehtanje v šolo, učiteljice pa pazljivo merile in zapisovale kilograme, poleg tega pa še držale pesti, da bi bilo kilogramov čim več, temveč tudi, da so otroci svoje moči poleg tega usmerili še v čiščenje svojega kraja. Skupine učencev so se s svojimi razredniki in učitelji podale naokrog po naselju, se z vrečkami sprehodile ne le po glavnih poteh, tem- Mame in žene so praznovale Marec je mesec, v katerem se s prav posebno pozornostjo spomnimo naših mamic, babic, tet ^ Tudi letos je bilo tako in marec je bil na Podružnični šoli Črni Vrh posvečen mamicam, babicam in vsem ženam, ki jih poznamo. Učenci so spoznavali pomen in namen praznovanja dneva žena in materinskega dne. S posebno pozornostjo so se ob teh dnevih spomnili svojih mamic in jih in drugimi obiskovalci v Domu krajanov v Črnem Vrhu. Kot je že navada pri nas, so vsi učenci sodelovali na prireditvi in jo skupaj z mladinci zaokrožili v bogato, otroško igrivo in iskrivo prireditev. Učenci 1. in 2. razreda so zaigrali igrico Pomladna zgodba, v kateri so pokazali, kako se s skupnimi močmi marsikaj naredi, pa še zabavno je. Tretješolci in četrtošolki so iskali pomlad in jo tudi našli. Prireditev so s petjem popestrili učenci otroškega pevskega zbora. Učenci, ki že hod^o v višje razrede, so se ukvarjali s sodobnimi temami in pokazali, da je tudi brez računalnika lahko življenje zabavno in pr^etno. Ob koncu sta v duetu na kitaro zaigrala še Gabriela in Anže. Že tako sončen dan je postal še toplejši in verjamem, da je bil tak tudi preostanek dneva, ki so ga naši učenci preživeli s svojimi domačimi. Simona Planinc Oblikovanje z volno iglo za filcanje, peno in kos bele volne. Z iglo smo volno oblikovali toliko časa, da smo dobili želeno obliko. S koščki barvne volne smo prekrili nastalo figuro tako, da so nastale lepe, zanimive in pisane figurice. Ugotovili smo, da delo ni preprosto. Na začetku smo se velikokrat zbodli v prste. Vaja dela mojstra. Na koncu smo postali pravi mojstri filcanja. Po končanem delu smo najprej pospravili razred in se z izdelanimi figuricami še fotografirali. Ko smo se naučili postopka, smo ugotovili, da je filcanje izredno zabavno. Najlepše se zahvaljujemo gospe Simoni Košir, ki nam je omogočila, da smo se naučili filcati z ovčjo volno. Zelo smo uživali in veseli smo bili izdelkov, ki smo jih odnesli domov. Mislimo, da bi morali to še kdaj ponoviti. Učenci in učenke 3. c in 4. c, Podružnica Črni Vrh razveselili z drobnimi, otroškimi pozornostmi. Ker vemo, da so mamice najbolj vesele otroških izdelkov, so zanje ustvarjali iz različnih materialov. Izdelali so glinene posodice, prikupne in nagajive deklice, ter pomladno obešanko. S slednjo so razveselili kar vse obiskovalke na letošnji prireditvi ob materinskem dnevu. Lepo sobotno popoldne smo preživeli skupaj z domačimi V petek, 8. aprila 2011, smo učenci Podružnične šole Črni Vrh pri urah likovne vzgoje spoznali filcanje. Gospa Simona Košir, mamica našega učenca, nas je naučila filcanja z ovčjo volno. Povedala nam je, da ovce najprej ostrižemo, volno namočimo v vodo in jo trikrat operemo. Ko je suha, jo razčešemo. Tudi sami smo poskusili razčesati nekaj volne na starem orodju za česanje volne, ki ga v svoji muzejski zbirki starih predmetov hrani gospod Milan Košir. Če hočemo izdelovati izdelke iz barvne volne, moramo volno pobarvati. Gospa Simona je volno pobarvala s pomočjo barv za pirhe. Najprej smo si v knjigah o filcanju izbrali motiv. Potem smo vzeli Septembra 2011 se odpira zasebno varstvo predšolskih otrok v bližini Dobrove, VRTEC OB ÇOZDV. Dejavnost bo potekala v delu novo zgrajene hiše na obrobju gozda. V varstvo bomo sprejeli dvanajst otrok od 2. leta starosti naprej. Vaše »male sončke« bova varovali dve osebi: vzgojiteljica z večletnimi izkušnjami (pedagoško izobrazbo) ter mamica (višja strokovna izobrazba), ki je svojo dosedanjo zaposlitev zamenjala za delo z otroki. Poleg varnega okolja bova otrokom nudili gibanje v neokrnjeni naravi, raznovrstne dejavnosti ter razvoj in učenje po načelih kurikuluma za vrtce. Za informacije sva dosegljivi na telefonski številki: 041 267 525 in e-naslovu: vrtecobgozdu@gmail.com VesnaZadnikar, s .p., V^tec ob g^zdu, Hru^evo 32,1356 Dobrova 36 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 26. april 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Na podlagi 6. in 16. člena Statuta Občine Dobrova-Polhov Gradec (Naš časopis št.: 252/99 in 351/08) in 13. člena Odloka o priznanjih Občine Dobrova-Polhov Gradec (Uradno glasilo občine Dobrova-Pol-hov Gradec št.: 6/2001), objavlja Občina Dobrova-Polhov Gradec Javni razpis za podelitev občinskih priznanj v letu 2011 Vsebina in pogoji razpisa: 1. Občina Dobrova-Polhov Gradec podeljuje priznanja zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, športa, znanosti, ekologie, zaščite in reševanja ter na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in popolnejšemu življenju občanov in ki imajo pomen za razvoj in ugled občine Dobrova - Polhov Gradec. Priznanje je lahko podeljeno tudi posmrtno. 2. Oblike in stopnje priznanj občine Dobrova-Polhov Gradec so: 1. Naziv častni občan občine Dobrova-Polhov Gradec 2. Zlati grb občine Dobrova-Polhov Gradec 3. Srebrni grb občine Dobrova-Polhov Gradec 4. Bronasti grb občine Dobrova-Polhov Gradec 5. Priznanje občine Dobrova-Polhov Gradec. 3. Naziv častni občan občine Dobrova-Polhov Gradec se podeljuje posameznikom za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki po-men^o izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine Dobrova-Polhov Gradec v Republiki Slovenci ali na mednarodnem področju. 4. Zlati grb občine Dobrova-Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izredno življenjsko delo ali vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj občine Dobrova-Polhov Gradec. V koledarskem letu se lahko podeli največ en zlati grb občine Dobro-va-Polhov Gradec. 5. Srebrni grb občine Dobrova-Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomembne dosežke v daljšem obdobju (praviloma več kot eno leto) in kot spodbudo za nadaljnje delo. V koledarskem letu se podelita praviloma največ dva srebrna grba občine Dobrova-Polhov Gradec. 6. Bronasti grb občine Dobrova-Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomembne dosežke v krajšem obdobju (praviloma v obdobju enega leta) in kot spodbudo za nadaljnje delo. V koledarskem letu se lahko podeli praviloma največ tri bronaste grbe občine Dobrova-Polhov Gradec. 7. Priznanje občine Dobrova-Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izkazano prizadevnost na različnih področjih delovanja. 8. Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj občine Do-brova-Polhov Gradec so lahko občani, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organizac^e in skupnosti. Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v pisni obliki z obrazložitv^o in mora vsebovati podatke o kandidatu: • Ime in priimek oziroma naziv predlagatelja. • Ime in priimek, datum rojstva in naslov kandidata za priznanje, če gre za fizično osebo. • Naziv in sedež kandidata za priznanje, če gre za organizac^o. • Podatki o že prejetih priznanjih in odlikovanjih. • Podatki o prejemu občinskega priznanja v preteklih letih. • Vrsta predlaganega priznanja. • Našteti dosežki oziroma uspehi z obrazložitv^o, zaradi katerih se kandidata predlaga za dobitnika občinskega priznanja. • Podpis predlagatelja in žig organizac^e. Vloga je dostopna na spletni strani občine: www.dobrova-polhovgra-dec.si 9. Pisni predlogi za občinska priznanja morajo biti poslani v zaprti ovojnici na naslov: Občina Dobrova-Polhov Gradec, Komis^a za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Stara cesta 13, 1356 Dobrova in sicer najkasneje do 20.05. 2011. Na ovojnico zapišite oznako: »Ne odpiraj - Predlog za občinsko priznanje«. Naslov pošiljatelja mora biti označen na hrbtni strani kuverte. Upoštevani bodo samo predlogi, ki bodo poslani v skladu z razpisom in v razpisanem roku. 10. Prispele vloge bo obravnavala Komis^a za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in pripravila predloge za podelitev priznanj. Odločitev o podelitvi priznanj sprejme Občinski svet s sklepom. Sklep mora biti obrazložen. 11. Predlagatelji in prejemniki priznanj bodo v roku 8 dni po sprejemu sklepa pisno obveščeni o podeljenem priznanju. Seznam prejemnikov priznanj bo objavljen v občinskem glasilu in določenih javnih medlih. 12. Priznanja bo izročil župan Občine Dobrova-Polhov Gradec. Občina Dobrova-Polhov Gradec Številka: 430-0005/2011-1 Datum: 12. 04. 2011 Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07 - zLS-UPB2 s spremembami), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 s spremembami), Zakona o športu (Ur. l. RS, št. 22/98 s spremembami), Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Ur. l. RS, št. 2/04 s spremembami), Statuta Občine Dobrova-Pol-hov Gradec (Naš časopis št.: 252/99, 351/08), Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti in programov društev v občini Dobrova-Polhov Gradec (Ur. l. RS, št. 32/09 s spremembami) in Odloka o proračunu Občine Dobro-va-Polhov Gradec za leto 2011 (Ur.l. RS, št. 26/11) objavlja Občina Dobro-va-Polhov Gradec J A V N I R A Z P I S ZA SOFINANCIRANJE DELOVANJA DRUŠTEV NA PODROČJU KULTURE, ŠPORTA IN TURIZMA V OBČINI DOBROVA-POLHOV GRADEC V LETU 2011 1. PREDMET RAZPISA Sofinanciranje programov društev na področju kulture, športa in turizma v Občini Dobrova-Polhov Gradec v letu 2011. 2. UPRAVIČENCI DO SREDSTEV Upravičenci do sredstev so društva, ki delujejo na področju kulture, športa in turizma s sedežem v občini Dobrova-Polhov Gradec. 3. POGOJI IN OMEJITVE ZA SOFINANCIRANJE Sofinanciranje kulturnih programov Vrste pomoči in opravičljivi stroški: 1.1 Administrativno delovanje društva stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanj 1.2 Izvedba kulturnih programov stroški najemnin objektov, stroški udeležbe na nastopu, stroški povezani z založništvom, stroški strokovnega izpopolnjevanja, izobraževanja in usposabljanja strokovnega kadra, stroški izvedbe delavnic, stroški zavarovanja 1.3 Priprava, izvedba in promoc^a kulturne prireditve stroški priprave, izvedbe in promoc^e prireditve, zavarovanje Pogoji in omejitve: - da izkažejo nepridobitni značaj javnega kulturnega programa ali kul- turnega projekta, s katerim kandidirajo za sofinanciranje iz javnih sredstev, - kulturni programi oziroma kulturne dejavnosti, potekajo redno, organizirano in ustrezno strokovno vodeno, vsaj devet (9) mesecev v letu, izvajalec je v preteklem letu redno predstavljal svoj program na javnih prireditvah (pogoj za sofinanciranje: najmanj 2 nastopa) v občini, - kandidata na izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanju predlaga in prgavi osnovna kulturna organizac^a oz. izvajalec, - kandidat se zaveže, da bo po končanem usposabljanju, izpopolnjevanju ali izobraževanju najmanj 3 leta deloval v Občini Dobrova-Polhov Gradec kot strokovni delavec pri izvajalcu letnega programa kulture, - da društvo izvaja dejavnost vTkulturi, kamor pr^avljajo kandidata za usposabljanje ali izpopolnjevanje, - sofinancirajo se prireditve, ki so organizirane na območju občine Do-brova-Polhov Gradec, - da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani. Sofinanciranje športnih programov Vrste pomoči in opravičljivi stroški: 2.1 Administrativno delovanje društva stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanja 2.2 Izvedba športnih programov stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organi-zac^a športnih tekmovanj, stroški zavarovanj 2.2.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, šoloobveznih otrok, mladine in študentov stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, zavarovanj 2.2.2 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju) stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, zavarovanj 2.2.3 Športna vzgoje otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organi-zac^ašportnih tekmovanj, stroški zavarovanja 2.2.4 Šport invalidov stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organi-zac^ašportnih tekmovanj, stroški zavarovanja 2.2.5 Športna rekreac^a stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, stroški zavarovanja 2.2.6 Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov v športu stroški izpopolnjevanja, izobraževanja, usposabljanja ali pridobivanja licenc amaterskih strokovnih kadrov, aktivnih članov društva 2.3. Priprava, izvedba in promoc^a športne prireditve stroški organizac^e prireditve, stroški sodnikov, pomožnega osebja, stroški panožne zveze, stroški pokalov, diplom, stroški zavarovanja 2.4 Vz< drževanje objektov in prostorov za izvajanje športne dejavnosti stroški povezani z obratovalnimi stroški in investic^ami v objekte 2.4.1 Vzdrževanje objektov in prostorov za izvajanje športne dejavnosti, ki zajemajo stroške električne energie, ogrevanja, odvoza odpadkov, vodarina, kanalščina, idr. do višine 40% dejanskih stroškov oz. največ 500,00 EUR na leto 2.4.2 Investic^sko vzdrževanja objektov in opreme v lasti ali najemu upravičenca, do višine 40% dejanskih stroškov, vendar največ 1.000,00 eUr na investic^o Pogoji in omejitve: kandidata na izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanju predlaga in prgavi osnovna športna organizac^a oz. izvajalec, - kandidat zaveže, da bo po končanem usposabljanju, izpopolnjevanju ali izobraževanju najmanj 3 leta deloval v Občini Dobrova-Polhov Gradec kot strokovni delavec pri izvajalcu letnega programa športa, - stroški organizac^e prireditev in nastopov na teh prireditvah, ki se financirajo iz drugih proračunskih postavk občinskega proračuna, niso upravičen strošek, - sofinancirajo se prireditve, ki so organizirane na območju občine Do-brova-Polhov Gradec, - stroški tekočega in investic^skega vzdrževanja objektov in opreme v lasti ali najemu vlagatelja niso upravičeni, v kolikor je iz prejetih vlog razvidno, da vlagatelj za izvajanje dejavnosti zaračunava najemnino, - na prireditvi mora biti poskrbljeno za strokovno vodenje in varnost vseh udeležencev, - da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani. Sofinanciranje turističnih programov Vrste pomoči in opravičljivi stroški: 3.1 Administrativno delovanje društva 3.1.1 Število članov, sodelovanje povezovanje, spletna stran društva, pridobivanje sredstev stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanja, stroški vzdrževanja spletne strani, stroški oblikovanja spletne strani, stroški zakupa prostora na serverju 3.1.2 Strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje članov društva in priprava in organizac^a delavnic stroški strokovnega izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje članov društva, stroški priprave in organizac^e delavnic, kot so stroški strokovnega kadra za izvedbo, stroški najema prostora, stroški obveščanja, stroški materiala za delavnice 3.1.3 Priprava in tisk promoc^skega gradiva stroški oblikovanja, priprave besedil, prevodov, odkup slikovnega gradiva, stroški tiska 3.2 Priprava, izvedba in promoc^a turistične prireditve stroški izvajalcev na prireditvi, stroški najema prostora, stroški promoviranja prireditve, stroški materiala za izvedbo prireditve, stroški zavarovanja 3.3 Priprava, izvedba in udeležba na sejmih stroški udeležbe na sejmu, stroški organizac^e sejma stroški, osebja, ki predstavlja ponudbo v času sejma, stroški promoviranja sejma 3.4 Priprava turističnih programov in vzdrževanje objektov turistične infrastrukture stroški priprave programov, stroški izobraževanja kadra za izvajanje programov, stroški trženja programa, stroški nakupa klopi, smetnjakov in drugi materialni stroški povezani z vzdrževanjem objektov turistične infrastrukture Pogoji in omejitve: - oblikovanje promoc^skega materiala mora biti skladno s celostno podobo občine, - da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani, - prireditev se organizira na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, - stroški vzdrževanja objektov turistične infrastrukture, ki jih uveljavljajo vlagatelji morajo biti usklajeni z letnim programom za turizem in občinskim proračunom za tekoče leto in zgrajeni skladno z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja, - objekti, v katerih se izvaja pridobitna dejavnost niso upravičeni do sofinanciranja, - na prireditvi mora biti poskrbljeno za strokovno vodenje in varnost vseh udeležencev. 4. MERILA Kulturni programi 1.1. Administrativno delovanje društva Elementi za vrednotenje Število točk Število aktivnih članov, ki so občani občine Dobrova-Polhov Gradec do 30 članov aktivnih članov s plačano članarino 10 1 od 31-60 članov aktivnih članov s plačano članarino 20 nad 61 članov aktivnih članov s plačano članarino 35 Vključenost mladih med 14. in 20. letom 2 Do 6 mladih med 14. in 20. letom 5 Od 7 do 10 mladih med 14. in 20. letom 10 Nad 11 mladih med 14. in 20. letom 15 3 Društvo se predstavlja na svetovnem spletu Društvo ima svojo spletno stran, ki je redno vzdrževana in ažurirana 2 1.2 Izvedba kulturnih programov Elementi za vrednotenje Število točk Dejavnost oz. sekc^e društva - glasbena 30 1 - gledališka, lutkovna 30 - plesno-folklorna 30 - likovna, filmska, fotografska 20 - druge vsebine s področja kulture 20 2 Stroški najemnin objekta (do 80-ur za posamezni program, ki se izvaja v organiziranih skupinah) 1 točka/uro/ skupino 3 Nastop na območju Občine Dobrova-Polhov Gradec 3 točki/nastop 4 Nastop na prireditvi na območju Slovenije 6 točk/nastop 5 Nastop na prireditvi v tujini 9 točk/nastop Doseganje rezultatov na tekmovanjih ali selekcjah (za vsako doseženo prvo, drugo ali tretje mesto) 6 medobmočnem tekmovanju 1 na državnem tekmovanju 2 na mednarodnem tekmovanju 3 7 Založništvo (CD, knjiga) 10 točk/izdelek 8 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, delavnice amaterskih strokovnih kadrov, ki so člani društva in se izobražujejo, itd na področju kulturnih programov, ki jih izvaja društvo, 10 točk/ izobraževanje/ osebo 9 Delavnice, izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, ki jih društvo organizira za svoje člane in druge udeležence 10 točk/ izobraževanje/ osebo 1.3. Priprava, izvedba in promoc^a kulturne prireditve Število točk/ prireditev Organizacja lastne prireditve, 100% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec 14 1 Organizacja lastne prireditve, od 50 do 99% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec 10 Organizacja lastne prireditve, do 49% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec 5 2 Objava v koledarju prireditev 2 3 Objava na občinski spletni strani 2 4 Objava v Našem časopisu 2 26. april 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec .si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 37 5 Prireditve, ki se izvajajo od 6 do 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,3 Prireditve, ki se izvajajo več kot 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,5 Športni programi 2.1. Administrativno delovanje društva Elementi za vrednotenje Število točk 1 Število aktivnih članov, ki so občani občine Dobrova-Polhov Gradec do 30 članov aktivnih članov s plačano članarino 10 od 31-60 članov aktivnih članov s plačano članarino 20 nad 61 članov aktivnih članov s plačano članarino 35 2 Vključenost mladih med 14. in 20. letom Do 6 mladih med 14. in 20. letom 5 Od 7 do 10 mladih med 14. in 20. letom 10 Nad 11 mladih med 14. in 20. letom 15 3 Društvo se predstavlja na svetovnem spletu Društvo ima svojo spletno stran, ki je redno vzdrževana in dopolnjevana 2 2.2 Izvedba športnih programov 2.2.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, šoloobveznih otrok, mladine in študentov Elementi za vrednotenje Število točk/ uro /skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 20 oseb) 1 2 Strokovni kader /planinski pohod; največ 16 pohodov, 5 ur na posamezni pohod) 5 3 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 20 oseb) 1 4 Organizacja programa Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Ciciban planinec za pripravo gradiva 0,5 točke/ udeleženca 2.2.2 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju) Elementi za vrednotenje Število točk/ uro/skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 2 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 2.2.3 Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport Elementi za vrednotenje Število točk/ uro/skupino 1 Strokovni kader (največ 240 ur cicibani, 240 mlajši dečki, deklice skupine, 400 starejši dečki, deklice za posamezni program) 1 2 Najemnina objekta (največ 240 ur cicibani, 240 mlajši dečki, deklice skupine, 400 starejši dečki, deklice za posamezni program) 1 3 Izvedba tekmovanja na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, ki poteka po propizicjah panožne zveze 0,6 točke /udeleženca 4 Doseganje rezultatov na tekmovanjih ali selekcjah (za vsako doseženo prvo, drugo ali tretje mesto) na med območnem tekmovanju 1 na državnem tekmovanju 2 na mednarodnem tekmovanju 3 2.2.4 Šport invalidov Elementi za vrednotenje Število točk/ uro/skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 2 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 3 Izvedba tekmovanja na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, ki poteka po propizicjah panožne zveze 0,6 točke /udeleženca 2.2.5 Športna rekreac^a Elementi za vrednotenje Število točk/ uro/skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program oz. 16 pohodov daljših od 5 ur v skupini od 12 do 20 udeležencev starejših od 65 let) 1 2 Strokovni kader /planinski pohod; največ 16 pohodov, 5 ur na posamezni pohod) 5 3 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini od 12 do 20 udeležencev) 1 2.2.6 Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov v športu Število točk/ udeleženca izobraževanja 1 Strokovno izpolnjevanje, izobraževanje, usposabljanje ali pridobivanje licenc amaterskih strokovnih kadrov, aktivnih članov društva 10 3.3. Priprava, izvedba in promoc^a športne prireditve Organizacja prireditev: Število točk/ prireditev 1 Od 30 do 99 udeležencev oz. od 4 do 15 ekip na prireditvi 50 Od 100 do 200 udeležencev oz 16 do 25 ekipna prireditvi 75 Nad 201 udeležencev oz 26 in več ekip na prireditvi 100 2 Objava v letnem koledarju prireditev 5 3 Objava na Občinski spletni strani 5 4 Objava v Našem časopisu 5 5 Prireditve, ki se izvajajo od 6 do 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,3 Prireditve, ki se izvajajo več kot 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,5 Turistični programi 3.1 Administrativno delovanje društva 3.1.1 Število članov, sodelovanje povezovanje, spletna stran društva-pridobivanje sredstev 1 Število članov Število točk Do 20 članov društva s plačano članarino 3 Do 21 do 50 članov s plačano članarino 6 Nad 51 članov s plačano članarino 10 2 Pridobivanje sredstev iz drugih javnih in zasebnih virov Društvo je v preteklem letu pridobilo sredstva za posamezne projekte iz drugih javnih virov (razpisov) 4 Društvo pridobiva donatorska in sponzorska sredstva 2 Društvo pridobiva sredstva iz članarin 2 3 Sodelovanje in povezovanje Sodelovanje pri projektih TZD 1 Sodelovanje pri projektih Turistične zveze Slovenije 1 Sodelovanje v občinskih projektih 2 Sodeluje v projektih OŠ na območju občine 3 4 Spletna stran društva Društvo ima spletno stran, ki je redno vzdrževana in dopolnjevana 2 Društvo ima spletno stran omogoča komuniciranje z uporabnikom (forum, obrazec za pošiljanje vprašanj ) 2 Društvo ima spletno stran ima aktivne povezave z ostalimi društvi, nar. kult in drugimi zanimivostmi 2 3.1.2 Strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje članov društva in priprava in organizac^a delavnic Število točk 1 Organizacja do enega izobraževanja, delavnice, ipd za člane v preteklem letu 1 2 Organizacja do treh izobraževanj, delavnic, ipd za člane v preteklem letu 3 3 Organizacja več kot treh izobraževanj, delavnic, ipd za člane v preteklem letu 7 4 Organizacja vsaj ene strokovne ekskurzje za člane v preteklem letu 3 3.1.3 Priprava in tisk promoc^skega gradiva Število točk 1 Priiprava tiskanega promocjskega gradiva, ki vključuje območje delovanja društva 2 2 Priiprava tiskanega promocjskega gradiva, ki vključuje celotno območje občine. 4 3 Priiprava tiskanega promocjskega gradiva, ki vključuje območje več občin. 6 4 Priprava tiskanega promocjskega gradiva med društvi več občin 8 3.2 Organizac^a turistične prireditve 1 Promocja prireditve (najave pred prireditvjo) Število točk Objava v glasilu Našem časopisu 3 Objava na občinski spletni strani 3 Objava prireditve v letnem koledarju prireditev občine 3 Objava v enem medju, ki pokriva širše območje (regja, Slovenija) 4 Objava v dveh medjih, ki pokriva širše območje (regja, Slovenija) 7 Objava v treh in več medijih, ki pokriva širše območje (regja, Slovenija) 11 2 Število obiskovalcev prireditve Število obiskovalcev prireditve (ocena ) do 200 3 Število obiskovalcev prireditve (ocena) od 201 do 500 obiskovalcev 6 Število obiskovalcev prireditve (ocena ) nad 501 obiskovalcev 10 3.3 Priprava, izvedba in udeležba na sejmih Udeležba društva na sejmih Število točk Društvo predstavlja svojo ponudbo na sejmih na območju občine, 2 1 Društvo aktivno sodeluje na sejmih, ki se jih udeležuje občina, 6 Društvo samostojno predstavlja svojo ponudbo na specializiranih turističnih sejmih 10 3.4 Priprava turističnih programov in vzdrževanje objektov turistične infrastrukture Turistični produkti in turistična infrastruktura Število točk 1 Društvo aktivno sodeluje pri pripravi turističnih produktov in urejanju turistične infrastrukture, ki jih pripravlja občina ali drugi subjekti 5 Društvo samo pripravlja turistične produkte in ureja turistično infrastrukturo 10 5. VISINA RAZPISANIH SREDSTEV Sredstva bremenjo proračunske postavke Proračuna občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2011: 1 18023 Programi kulturnih društev v višini 29.419,00 EUR 2 18050 Šport v društvih v višini 36.337,00 EUR 3 14008 Sofinanciranje programa TD, JZ Polhograjska Graščina v višini 8.400,00 EUR 6. RAZPISNA DOKUMENTAC^A Razpisna dokumentacja (navodila in obrazci) je na voljo na spletnem naslovu: http://www.dobrova-polhovgradec.si ali na sedežu občine. 7. NAČIN PRGAVE IN ROKI Izpolnjeno razpisno dokumentacjo vlagatelji pošljejo priporočeno po pošti ali oddajo neposredno na sedežu občine. Ovojnica mora biti opremljena z naslednjimi podatki: Občina Dobro-va-Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova s pripisom »Ne odpiraj, javni razpis za sofinanciranje društev«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Vloge z napačno izpolnjeno ovojnico in vloge oddane po roku določenem v razpisu se zavrže. Rok za oddajo vlog: 1. jun^ 2011 VIII. Obravnavanje vlog in postopek odobritve Odpiranje in pregled vlog Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 9. jun^a 2011 v prostorih občine Dobrova-Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisja, ki jo imenuje župan občine Dobrova- Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže se vloge: - ki so prepozno prispele, - ki je ni vložila upravičena oseba, - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno. in zavrne vloge: - ki so neutemeljene, - z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, - ki so vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah, - vsebinsko neustrezne vloge, - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prjavo. Popolnost in dopolnitve vlog Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog komisja v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove vlagatelje k dopolnitvi nepopolnih vlog. Rok za dopolnitev vlog je 8 dni. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. 9. OBVEŠČANJE O IZBORU O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisje župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva se izda odločba o izboru. V obrazložitvi odločbe izboru je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo odločbe o pravici do sredstev je 30 dni od ugotovitve vseh dejstev. Odločbo o izboru občinska uprava posreduje prejemnikom sredstev in jih pozove k podpisu pogodbe. Za prejemnike sredstev, ki se v roku 8 dni od prejema poziva ne odzovejo, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev. 10. PRITOŽBA NA ODLOČBO Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe. Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. V pritožbi mora natančno opredeliti razloge zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. O pritožbi mora biti odločeno v 15. dneh s sklepom. 11. SPREMLJANE NAMENSKE PORABE SREDSTEV Namensko porabo sredstev za sofinanciranje dejavnosti društev v Občini Dobrova-Polhov Gradec spremlja komisja. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: - da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, - da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, - da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva, - druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. V primerih iz prejšnjega odstavka upravičenec ne more pridobiti sredstev za dobo petih let. 12. Informac^e Informacje v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti na Občini Do-brova-Polhov Gradec, tel. 01/3601-800 in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8.00 do 12.00 ure ter sredah od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 16.00 ure. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov info@dobrova-polhovgradec.si Datum: 15.04.2011 Številka: 430-0006/2011-3 Župan Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar l.r. 38 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec elektronski naslov: 26. april 2011 info@dobrova-polhovgradec.si Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, st. 77/07 - UPB1, in spremembe), Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/08 in spremembe), Statuta Občine Dobrova-Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99 in 351/08), Letnega programa za kulturo 2011 in Odloka o proračunu Občine Do-brova-Polhov Gradec za leto 2011 (Ur. l. RS, št. 26/11) objavlja Občina Dobrova-Polhov Gradec J A V N I R A Z P I S ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE OBJEKTOV NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI DOBROVA-POLHOV GRADEC V LETU 2011 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet lavnega razpisa je sofinanciranje obnove objektov nepremične kulturne dediščine v Občini Dobrova-Polhov Gradec v letu 2011. Register nepremične kulturne dediščine se vodi pri Ministrstvu za kulturo in je dostopen na spletni strani http:// rkd.situla.org/ 2. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Na razpis se lahko prjav^jo lastniki ali upravljavci spomenikov s področja nepremične kulturne dediščine na območju Občine Dobrova-Polhov Gradec. Spomeniki državnega pomena v lasti Republike Slovenije in upravljavci spomenikov državnega in lokalnega pomena, ki imajo z Občino Dobrova-Polhov Gradec sklenjene neposredne pogodbe, niso upravičeni do sofinanciranja po tem razpisu. Drugi pogoji: - gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja, - za objekt morajo biti ob prjavi na raz- fis priloženi kulturno varstveni pogoji avoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, - predlagatelj mora imeti zagotovljena delna lastna finančna sredstva. 3. MERILA IN KRITERII ZA DODELITEV SREDSTEV Iz proračuna Občine Dobrova-Polhov Gradec se sofinancira do 30% vrednosti investicje. Pri vrednotenju vlog bodo upoštevana naslednja merila in kriterji: Splošni kriterii razpisa: Projekt investicje ustreza splošnim krite-rjem, če: - je objekt vpisan v Register nepremične kulturne dediščine (5 točk), - je celovit in zaokrožen, tehtno vsebinsko obrazložen in utemeljen po posameznih fazah (5 točk), - je realno ovrednoten in ima uravnoteženo finančno zgradbo (5 točk), - zagotavlja soudeležbo predlagatelja z lastnimi ali pridobljenimi sredstvi iz drugih virov (5 točk). Prednostni kriterii razpisa: Projekt investicje ustreza prednostnemu kriterju, če: - je objekt vpisan v Register nepremične kulturne dediščine (5 točk), - gre za nujne projekte obnove, katerih odložitev bi povzročila nadaljnjo škodo na objektu (25 točk), - gre za sanacjo stavbnega pohištva: menjava oken in vrat (15 točk), - gre za sanacjo zunanjih ometov (fasada) (15 točk), - gre za sanacjo strešnih konstrukcj, streh-kritin in kleparska dela (15 točk). 4. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Sredstva bremenjo proračunsko postavko proračuna Občine Dobrova-Polhov Gradec: 18002 Obnova zaščitenih in drugih kulturnih spomenikov v višini 15.000,00 EUR DOLOČITEV VREDNOSTI SOFINANCIRANJA POSAMEZNEGA PROJEKTA predračun x procent sofinanciranja x število dodeljenih točk / maksimalno število možnih točk = vrednost prjavljenega projekta po kriterjih Odobrena sredstva projekta = sredstva določena v proračunu / skupna vrednost vseh prjavljenih projektov po kriterjih x vrednost prjavljenega projekta po kriterjih 5. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV: Dodeljena proračunska sredstva morajo upravičene osebe porabiti do 01.12.2011, to je tudi rok, ko mora upravičenec občinski upravi posredovati končno poročilo o porabi sredstev z zahtevanimi prilogami. 6. NAVODILA ZA IZDELAVO PR^AV Prjava na javni razpis mora biti izdelana na obrazcu Prjava na javni razpis za sofinanciranje obnove objektov nepremične kulturne dediščine v letu 2011 v Občini Dobrova-Polhov Gradec. Razpisna dokumentacja je od dneva objave javnega razpisa do zaključka tega javnega razpisa dostopna v sprejemni pisarni občine Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova ali na spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si 7. NAČIN IN ROK ZA ODDAJO PRIJAV Upoštevane bodo popolne pisne prjave, ki bodo prispele po pošti na naslov Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova ali bodo do tega roka oddane v sprejemni pisarni Občine Do-brova-Polhov Gradec. Na ovojnici vlagatelj navede: »Javni raz-■jis nepremična kulturna dediščina - NE oODPIRaJ«. Na hrbtni strani ovo mora biti označen naziv in naslov vl ^ telja. Vloge, ki bodo poslane z napačno izpolnjeno ovojnico se zavrže. Rok za oddajo vlog: 1. jun^j 2011 nice aga- 8. ODPIRANJE PONUDB IN OBVEŠČANJE O IZIDU JAVNEGA RAZPISA Odpiranje in pregled vlog: Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 6. jun^a 2011 v prostorih občine Dobro-va-Polhov Gradec. Na odpiranju vlog sme prisostvovati vsaka oseba, ki kandidira na razpisu. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisja, Ki jo imenuje župan občine Dobrova- Polhov Gradec. Vlagatelji ne morejo prisostvovati pripravi in sprejemanju poročila za odpiranje vlog ter pri ocenjevanju in vrednotenju vlog ter sprejemanju poročila na strokovni komisji. S sklepom župana se zavrže vloge: - ki so prepozno prispele, - ki je ni v ožila upravičena oseba, - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno in zavrne vloge: - ki so neutemeljene, - z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, - vsebinsko neustrezne vloge, - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prijavo. Popolnost in dopolnitve vlog Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog komisja v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove k dopolnitvi nepopolnih vlog. Rok za dopolnitev vlog je 5 dni. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. 9. OBVEŠČANJE O IZBORU O dodelitvi sredstev odloča na predlog strokovne komisje župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva, župan izda odločba o izboru. V obrazložitvi odločbe o izboru je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo odločbe o izboru je 30 dni od ugotovitve vseh dejstev. Odločbo o izboru občinska uprava posreduje prejemnikom sredstev in jih pozove k podpisu pogodbe. Za prejemnike sredstev, ki se v roku 8 dni od prejema poziva ne odzovejo, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev. 10. PRITOŽBA NA ODLOČBO Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe. Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. V pritožbi mora natančno opredeliti razloge zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. O pritožbi mora biti odločeno v 15. dneh s sklepom. 11. SPREMLJANE NAMENSKE PORABE SREDSTEV Namensko porabo sredstev za sofinanciranje obnove objektov nepremične kulturne dediščine v letu 2011 v Občini Do-brova-Polhov Gradec spremlja komisja. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: - da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, - da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, - da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva, - druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. 12. INFORMACIJE Informacje v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti na Občini Dobrova-Polhov Gradec, tel. 01/3601-800 in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8.00 do 12.00 ure ter sredah od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 16.00 ure. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov info-@dobrova-polhovgradec.si Datum: 15.04.2011 Številka: 430-0008/2011-3 Župan Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar l.r. Na podlagi Zakona o socialnem varstvu (Ur.l. RS 03/07- UPB2 in spremembe.), Statuta Občine Dobrova-Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99 in 351/08), Odloka o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Dobrova-Polhov Gradec (Naš časopis, št. 262/00, Ur.l. RS, št. 54/03) in Odloka o proračunu Občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2011 (Ur.l. RS, št. 26/11) objavlja Občina Dobrova-Polhov Gradec J A V N I R A Z P I S ZA DODELJEVANJE SOCIALNIH POMOČI V OBČINI DOBROVA-POLHOV GRADEC V LETU 2011 1. PREDMET RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev socialnih pomoči, ki so namenjene: - subvencioniranju šole v naravi v šolskem letu 2011/2012 (zimske šole v naravi za učence 6. razreda Osnovne šole Dobrova in učence 6. razreda Osnovne šole Polhov Gradec ter poletne šole v naravi za učence 4. razreda Osnovne šole Dobrova in učence 5. razreda Osnovne šole Polhov Gradec); - subvencioniranju nakupa šolskih potrebščin v šolskem letu 2011/2012; - subvencioniranju šolske prehrane v šolskem letu 2011/2012; - kritju drugih stroškov in izdatkov z namenom premostitve trenutne materialne ogroženosti v letu 2011. 2. UPRAVIČENCI DO SREDSTEV Upravičenci do sredstev so: - posamezniki ali družine, katerih dohodek na družinskega člana ne presega minimalnega dohodka, katerega višina se določi po merilih Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju - cenzus), z upoštevanjem materialnih oziroma socialnih razmer upravičenca; - prosilci socialne pomoči morajo biti občani Občine Dobrova-Polhov Gradec s stalnim prebivališčem v občini, ki jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti nujno potrebna pomoč, izkoristili pa so že vse zakonske možnosti (na podlagi Zakona o socialnem varstvu), ki pa ne zadoščajo za rešitev stiske. 3. POGOJI IN OMEJITVE ZA SOFINANCIRANJE Pogoji in omejitve so: - občan lahko izjemoma pridobi enkratno denarno pomoč tudi v primeru, ko za največ 100% presega omenjeni cenzus, če gre za težjo bolezen v družini oziroma nesposobnost za pridobitno delo, v primeru elementarne nesreče, požara ali smrti hranitelja ter v drugih izjemnih okoliščinah; - na predlog Odbora za zdravstvo in so-cialo Občine Dobrova-Polhov Gradec lahko Občinski svet Občine Dobrova-Polhov Gradec spremeni cenzus za dodelitev socialne pomoči; - upravičenec lahko prejme največ dve vrsti pomoči; - socialna pomoč se praviloma izplača neposredno upravičencu, razen pomoč za šolska kosila, šolo v naravi ter v primeru, ko upravičenec ne more zagotoviti namenske porabe - za slednje poba- tri primere se sredstva nakažejo ne sredno izvajalcu storitve oziroma do vitelju; - denarno pomoč se lahko upravičencu dodeli v nižjem znesku, kot bi mu pripadala po Odloku o dodeljevanju denarnih socialnih pomoči v Občini Dobrova-Polhov Gradec ali se mu ne dodeli, če se ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost upravičenca in družinskih članov, ker je premoženje vlagatelja in družinskih članov takšno, da bi lahko zagotavljajo preživetje oziroma dajalo ustrezne dohodke ali se ugotovi, da z upravičencem živjo osebe, ki niso družinski člani po Zakonu o socialnem varstvu, pa pridobivajo dohodke po navedem zakonu. 4. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV IN DENARNIH POMOČI Sredstva bremenjo proračunske postavke Proračuna Občine Dobrova-Polhov Gradec: 19026 Subvencioniranje šole v naravi v šolskem letu 2011/2012 višini 1.490,00 EUR. Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 19027 Subvencioniranje nakupa šolskih potrebščin v višini 8.000,00 EUR. Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 19029 Subvencioniranje šolske prehrane v šolskem letu 2011/2012 v višini 13.900,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 20014 Enkratna denarna pomoč zaradi materialne ogroženosti v višini 4.000,00 EUR Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 5. VLOGA ZA DODELITEV OBČINSKE SOCIALNE POMOČI Vloga za dodelitev občinske socialne pomoči je dostopna v sprejemni pisarni občine Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova ali na spletni strani www. dobrova-polhovgradec.si 6. NAČIN IN ROK ZA ODDAJO VLOG Upoštevane bodo popolne pisne vloge, ki bodo prispele po pošti na naslov Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova ali bodo do roka oddane v sprejemni pisarni Občine Dobrova-Pol-hov Gradec. Na sprednji strani ovojnice naj bo navedeno: »Javni razpis socialne pomoči - NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen naziv in naslov pošiljatelja. Rok za oddajo vlog: 1. junj 2011 Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 8. junja 2011 v prostorih občine Dobrova-Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisja, ki jo imenuje župan občine Dobrova-Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže vloge: - ki so prepozno prispele; - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni oz. jih dopolnil neustrezno in zavrne vloge: - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prijavo. Popolnost in dopolnitve vlog: Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge, ki vplivajo na ugotovitev statusa družine. Vlagatelje nepopolnih vlog komisja v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove k dopolnitvi nepopolnih vlog. rok za dopolnitev vlog je 8 dni. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. 7. OBVEŠČANJE O IZBORU O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisje župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva se izda odločba o pravici do sredstev. V obrazložitvi odločbe o pravici do sredstev je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo odločbe o pravici do sredstev je 30 dni od ugotovitve vseh dejstev. Izplačilo se upravičencu izvrši v roku 30 dni po izteku roka za pritožbo. 8. PRITOŽBA NA ODLOČBO Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe. 9. INFORMACJE Dodatne informacje po telefonu: 01/3601800 ali po elektronski pošti info@dobro-va-polhovgradec.si Datum: 15.04.2011 Številka: 430-0007/2011-3 Župan Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar l.r. Javni razpis za sofinanciranje kmet^stva- novosti v letu 2011 Objavljamo letni javni razpis za sofinanciranje kmetjstva v občini Dobrova-Polhov Gradec. Ukrepi so razdeljeni v tri sklope: - Dejavnosti primarne proizvodnje, - Dopolnilne dejavnosti - Štipendje djakom in študentom kme-tjskih Tako kot v preteklih letih so tudi letos razpisani vsi ukrepi vključeni v pravilnik, poseben poudarek pa bo namenjen sofinanciranju naložb v dopolnilne dejavnosti na kmetji in štipendjam djakom in študen- tom kmetjskih šol. Upravičeni djaki oz. študentje prejmejo štipendjo kot enkratno denarno pomoč v višini največ do 450€. Naložbe v dopolnilne dejavnosti na kme-tj, bodo imele na razpisu prednost, tako da bodo pregledane in ovrednotene najprej te vloge, ostanek sredstev pa se nameni ostalim razpisanim ukrepom. Na podlagi 36. člena Zakona o kmetjstvu (Uradni list RS, št. 45/08), 7. člena Statuta Občine Dobrova-Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99), Odloka o proračunu Občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2009 (Uradni list RS št.: 12/09) in Pravilnika o ukrepih za razvoj podeželja na območju Občine Dobrova-Polhov Gradec od leta 2008 do leta 2013 (Uradni list, št.: 25/08, 1/09) objavlja občina Dobrova-Polhov Gradec za javni razpis I sofinanciranje programa pospeševanja in ohranjanja kmet^stva v občini Dobrova-Polhov Gradec za leto 2011 I. Predmet razpisa Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov kmetjstva v občini Dobrova-Polhov Gradec za leto 2011. Sredstva se namenjo za: 1. Pomoči namenjene primarni kmetjski proizvodnji kmetjskih proizvodov iz Priloge I, Pogodbe o ustanovitvi ES 1.1. Naložbe v posodobitev kmetj (4. člen Uredbe Komisje (ES) št.: 1857/2006) 1.2. Ohranitev podeželske dediščine (5. člen uredbe komisje (ES) 1857/2006) 1.3. Usposabljanje in informiranje članov kmetjskih gospodarstev (15. člen Uredbe Komisje (ES) št.: 1857/2006) 2. Pomoči namenjene predelavi in trženju kmetjskih proizvodov 2.1. Naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetji (ukrep de minimis) 2.2. Izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov (ukrep de minimis) 2.3. Usposabljanje in informiranje nosilcev dopolnilnih dejavnosti (ukrep de minimis) 3. Ostale pomoči, ki ne predstavljajo državnih pomoči 3.1 Štipendiranje djakov in študentov kmetjskih šol V letu 2011 imajo prednost pri razpisu vloge na ukrepa: 2.1. Naložbe v dopolnilne dejavnosti in 3.1 Štipendiranje djakov in študentov kmetjskih šol. II.Upravičenci do sredstev Upravičenci do sredstev so podjetja v katerih število zaposlenih ne presega 5 zaposlenih in imajo sedež v občini Do-brova-Polhov Gradec. Med ta podjetja (mikropodjetja, kot so opredeljena v Uredbi Komisje (ES) št.: 70/2001) se uvrščajo tudi kmetjska gospodarstva. Upravičenci so natančneje opredeljeni pri posameznem ukrepu. Pomoč se ne odobri za podjetja, ki so v težavah. III. Ukrepi in pogoji za pridobitev pomoči: 1. Pomoči namenjene primarni kmetijski proizvodnji kmetyskih proizvodov iz Priloge I, Pogodbe o ustanovitvi ES 1.1. Naložbe v posodobitev kmet^ (4. člen Uredbe Komisue (ES) št.: 1857/2006) Namen: Sredstva se namenijo za mo-dernizacjo kmetjskih gospodarstev, izboljšanje konkurenčnosti in izboljšanju velikostne in posestne strukture zlasti kmetj, ki jim je kmetjska dejavnost edini vir preživetja. Cilj: Zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje preusmeritve proizvodnje, izboljšanje kakovosti, ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za boljše počutje živali. Višina pomoči: - do 30% na ostalih območjih, - do 40% upravičenih stroškov pri naložbah v primarno proizvodnjo na območjih z omejenimi dejavniki, - do 40% na ostalih območjih ali do 50% upravičenih stroškov pri naložbah v primarno proizvodnjo na območjih z omejenimi dejavniki kadar je upravičenec mlad kmet. Pomoč se odobri v kolikor so naložbe opredeljene v poslovnem načrtu in se izvaja v petih letih od vzpostavitve ali prevzema kmetjskega gospodarstva, - nakup kmetjskih zemljišč do višine 10 % upravičenih stroškov celotne naložbe, če je nakup kmetjskih zemljišč sestavni del celotne investicje, - najvišji znesek dodeljene pomoči za posamezno naložbo je 2500 €, - najvišji znesek naložbe za dostope do kmetjskih gospodarstev ali zemljišč (privatne poti) je 10.000 €. Splošni pogoji upravičenosti: 26. april 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec .si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 39 - kmet^sko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmet^skih gospodarstev, - gradbena dela morajo biti izvedena skladno z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja, - končana naložba mora izpolnjevati novo uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali, - naložbe v gnojne jame in gnojišča, ki so sestavni del novogradnje hleva morajo dosegati standarde nitratne direktive, - naložba mora izpolnjevati enega izmed ciljev: zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, izboljšanje kakovosti, razen pri kmet^skih poslopjih, če gre za nadomestitev objekta starejšega od 30 let, oziroma popolna prenova poslopja, - upravičenec oziroma člani kmet^skega gospodarstva morajo biti lastniki zemljišč oziroma jih uporabljati v soglasju z lastnikom. Vrste pomoči: A.- naložbe v hleve s pripadajočo opremo (oprema za krmljenje, molžo, izločke, rejo), - naložbe v skladišča za krmo vključno s pripadajočo opremo, - naložbe v objekte in opremo za pridelavo, - nakup in postavitev rastlinjakov vključ- no s pripadajočo opremo, B. nakup kmet^skih zemljišč, v vrednosti do 10 % celotne naložbe, če je nakup kmet^skega zemljišča sestavni del celotne investic^e, C.prva postavitev ali obnova travniških sadovnjakov, D.naložbe v postavitev ali obnovo pašnika ali obore, E. naložbe v agromeliorac^ska dela na kmet^skih zemljiščih (stroški drenaž-nih del in čiščenja vodnih jarkov niso opravičljivi stroški), F. naložbe v dostope do kmet^skih gospodarstev in zemljišč (dovozne poti, poljske poti), G.naložbe v nakup novih ali rabljenih kmeti skih strojev. Opravič jivi stroški: - stroški izgradnje in izboljšanja nepremičnine, - stroški nakupa novih ali rabljenih kmet^skih strojev in kmetiske opreme vključno z računalniško opremo, - stroški postavitve in obnove travniških sadovnjakov, - stroški opreme za vzpostavitev nadzorovane paše domačih živali in gojene divjadi, vključno z oskrbo živali z vodo (nakup pašnega aparata, ograd, obor in opreme za oskrbo živali z vodo na pašniku), - stroški nakupa kmetïskih zemljišč, v višini 10% opravičljivih stroškov celotne investicie, - stroški ureditve privatnih cest do kmetje, - stroški agromelioraciskih del povezanih z ravnanjem terena in vzpostavit-vio travinj, - drugi stroški povezani s pripravo in izvedbo projektov (honorarji arhitektov, študi izvedljivosti). Omejitve: Podpore se ne dodelio za: - naložbe zunaj območja občine, - nakup in zasaditev letnih rastlin, - nakup živali, - stroški za drenažna dela, opremo za namakanje in namakalna dela, - naložbe za nadomestitev, - DDV ni upravičen strošek, če je kmeti-sko gospodarstvo davčni zavezanec, - pomoč se ne odobri za dejavnosti, ki jih je upravičenec že izvedel, ali je z izvedbo pričel pred odobritvio sredstev, - samostojne naložbe ali obnove gnojne jame in gnojišča niso upravičeni stroški. Ti stroški so upravičeni le, če so sestavni del novogradnje hleva, - samostojen nakup kmetie in kmeti-skih zemljišč, - naložba ni upravičena, če je namenjena proizvodnji proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, - ne glede na vir dodeljene pomoči (lokalni, državni ali evropski viri), najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu upravičencu ne sme preseči 400.000 € v kateremkoli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 €, če je podjetje na območju z omejenimi možnostmi (OMD). Ciljna skupina (upravičenci): Upravičenci do sredstev so kmetiska gospodarstva, vpisana v register kmetiskih gospodarstev, s sedežem v občini Dobrova-Polhov Gradec. 1.2 Ohranitev podeželske dediščine (5. člen uredbe komisme (ES) 1857/2006) Namen: Sredstva se namenio za ohranjanje tradicionalne krajine in stavb na območjih določenih v Strokovnih zasnovah s področja varstva kulturne dediščine za območje občine Dobrova-Polhov Gradec. Cilj: Ohranjati tradicionalno izročilo in krajino na podeželju. Višina pomoči: - do 60% upravičenih stroškov pri naložbah namenjenih ohranjanju neproizvodne dediščine na območjih z omejenimi dejavniki (ali do 50% na območjih izven OMD), - do 60% upravičenih stroškov pri naložbah za ohranjanje kulturne dediščine na proizvodnih kmetiskih poslopjih na območjih z omejenimi dejavniki (ali do 50% na območjih izven OMD), če naložba ne povzroči povečanja proizvodnje zmogljivosti, - do 60% dodatnih stroškov nastalih zaradi uporabe tradicionalnih materialov na območjih z omejenimi dejavniki (ali do 50% na območjih izven OMD), - najvišji znesek dodeljene pomoči je 5000 €. Splošni pogoji upravičenosti: - kmetisko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetiskih gospodarstev, - gradbena dela morajo biti izvedena skladno z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja, - naložba mora biti skladna z izdanimi kulturno varstvenimi pogoji, - objekt ali območje kjer stoji objekt mora biti vključen v Strokovne zasnove s področja varstva kulturne dediščine za območje občine Dobrova-Polhov Gradec. V kolikor ni vključen v Strokovne zasnove mora imeti mnenje območnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine, da je objekt z vidika varovanja kulturne dediščine pomemben, - upravičenec oziroma člani kmetiskega gospodarstva morajo biti lastniki objekta proizvodne ali neproizvodne dediščine. Vrste pomoči: H.zunanja obnova kmet^skih poslopi, I. zunanja obnova pomožnih kmet^skih objektov, J. zunanja obnova ostalih objektov neproizvodne dediščine, ki se nahajajo na kmetiskih gospodarstvih (arheološke, etnološke, zgodovinske znamenitosti). Opravičljivi stroški: - stroški zunanje obnove kmetiskih po- stroški zunanje obnove pomožnih kmetiskih objektov, - stroški zunanje obnove ostalih neproizvodnih objektov, ki se nahajajo na kmetiskih gospodarstvih (arheološke, etnološke, zgodovinske znamenitosti), - drugi stroški povezani s pripravo in izvedbo obnove (vključno s stroški honorarjev arhitektov, študi izvedljivost). Omejitve: Podpore se ne dodelio za: - naložbe zunaj območja občine, - DDV ni upravičen strošek, če je kmeti-sko gospodarstvo davčni zavezanec, - naložbe v stanovanjske objekte na kme-tii. Ciljna skupina (upravičenci): Upravičenci do sredstev so kmetiska gospodarstva, s sedežem občini Dobrova-Polhov Gradec. nov kmet^skih Uredbe " Namen: Pri 1.3 Usposabljanje in informiranje čla-' letuskih gospodarstev (15. člen Komisme (ES) št.: 1857/2006) Pri programu izobraževanja kmetov se sofinancirajo izobraževanja in usposabljanja kmetov in organizacia strokovnih seminarjev preko pooblaščenih organizaci in ostalih izvajalcev strokovnega izobraževanja. Cilj: Dvig usposobljenosti članov kmeti-skega gospodarstva z različnimi oblikami informiranja in usposabljanja ter izboljšanje konkurenčnosti kmetiskih gospodarstev. Višina pomoči: - do 100% upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. Splošni pogoji upravičenosti: - upravičenec, ki izvaja usposabljanje kmetov mora k vlogi priložiti letni program izobraževanja ali usposabljanja, - upravičenec, ki izvaja izobraževanje mora zagotoviti dostopnost do pomoči vsem upravičencem na območju občine, - če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge organiza-cie, članstvo v takih skupinah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vrste pomoči: - na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in kmet^skih delavcev, - na področju svetovalnih storitev, ki jih opravio tretje strani, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja (npr.: davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje), - na področju organizacie forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih, - publikacie, kot so katalogi in spletiš-ča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regie ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informa-cie in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikacii. Opravičljivi stroški: - stroški organiziranja programa usposabljanja ali izobraževanja, - na področju organizaci forumov, tekmovanj, razstav in sejmov: stroški organizacie tekmovanj, sejmov, strokovnih ekskurzi, stroški udeležbe na strokovnih posvetih, forumih, sejmih, razstavah in tekmovanjih, stroški izdaje brošur in drugih publikaci, če so namenjeni izobraževanju, usposabljanju, posvetu, forumu, razstavi, sejemski predstavitvi, stroški simboličnih nagrad podeljenih v okviru tekmovanj do 100 € na nagrado na zmagovalca, - stroški svetovalnih storitev (stroški honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti in niso vezani na običajne operativne stroške podjetja kot so računovodske storitve, davčno svetovanje, ipd), - stroški izdaje publikacii, kot so katalogi in spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regie ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacie in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publi-kacii. Omejitve: - stroški šolnin in šolanja za redno vpisane diake in študente niso upravičeni stroški, - stroški pogostitev niso upravičeni stroški. Ciljna skupina (upravičenci): Upravičenci sredstev iz tega ukrepa so izvajalci storitev, ki so registrirani za izvajanje dejavnosti namenov točke 1.3 in katerih storitve so namenjene članom kmetiskih gospodarstev območja občine. 2. Pomoči namenjene predelavi in trženju kmet^skih proizvodov 2.1 Naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmet^i (ukrep de minimis) Namen: Posestna struktura kmetiskih gospodarstev v občini je razmeroma slaba, hkrati je veliko osamljenih kmeti. Dodaten vir zaslužka lahko te kmetie najdejo v novih dejavnostih, s čemer izboljšajo svoj ekonomski položaj. Poleg izboljšanja ekonomskega položaja kmeti je namen ukrepa tudi ohranjaje poseljenosti podeželja. Cilji: Ustvarjanje pogojev in možnosti za nova delovna mesta ter realizacio poslovnih idej članov kmetiskega gospodarstva. Ukrep je namenjen naložbam potrebnim za začetek opravljanja nekmetiske dejavnosti ali za posodobitev že obstoječe. Višina pomoči: - do 50% upravičenih stroškov pri naložbah oziroma (ali do 40% na območjih izven OMD), - do 60% upravičenih stroškov pri naložbah kadar je upravičenec mlad kmet (ali do 50% na območjih izven OMD), - najvišji znesek dodeljene pomoči je 5000 €. Vrste pomoči: - predelava kmetiskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev in gob, - prodaja kmetiskih pridelkov in izdelkov, - turizem na kmetii (gostinska, nastanitvena in negostinska dejavnost), - dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetii, - pridobivanje in prodaja energie iz obnovljivih virov, - storitve s kmetisko in gozdarsko me-hanizacio, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem, - izobraževanje na kmetiah, povezano s kmetisko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetii, - ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib, - aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin. Splošni pogoji upravičenosti: - kmetisko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetiskih gospodarstev, - gradbena dela morajo biti izvedena skladno z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja, - izpolnjevanje vseh pogojev za opravljanje določene dejavnosti (registracia proizvodnega obrata, izobrazba nosilca, registracia dopolnilne dejavno-sti,^),^ - upravičenec oziroma člani kmetiskega gospodarstva morajo biti lastniki zemljišč oziroma jih uporabljati v soglasju z lastnikom. Opravičljivi stroški - stroški izgradnje in izboljšan a objekta, ki je namenjen opravljanju dopolnilne dejavnosti, - stroški nakupa nove ali rabljene opreme in strojev vključno z računalniško opremo namenjeno opravljanju dopolnilne dejavnosti, - drugi stroški povezani s pripravo in izvedbo projektov. Omejitve: - naložbe zunaj območja občine, - DDV ni upravičen strošek, če je kmeti-sko gospodarstvo davčni zavezanec, - honorarji arhitektov, študie izvedljivosti, - preproste naložbe (naložba v objekt ali opremo ne sme le nadomestiti starega objekta opreme, brez povečanja proizvodnje zmogljivosti), - skupna pomoč za naložbo ne sme presegati 200.000 € v obdobju treh proračunskih let. Ciljna skupina (upravičenci): - člani družine, ki so fizične osebe in imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnost, - podjetja, ki imajo do 5 zaposlenih in so registrirana za opravljanje naštetih dopolnilnih dejavnosti, - skupine proizvajalcev, ki skupaj investirajo v dopolnilno dejavnost. 2.2 Izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov (ukrep de minimis) Namen: Nezadostna odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami, zastarelost delovnih sredstev povečujeta stroške povezane s pridobivanjem lesa, kar vpliva na nekonkurenčnost gozdarstva Cilj: - izboljšanje konkurenčnosti gozdarstva, - izboljšanje dohodkovnega položaja pri lastnikih gozdov, - razvoj novih proizvodov ter uvajanje novih proizvodnih tehnologi, - izboljšanje varnosti pri delu, - modernizacia proizvodnje, - večja odprtost gozdov. Višina pomoči: - do 40% upravičenih stroškov pri naložbah oziroma (ali do 30% na območjih izven OMD) - do 50% upravičenih stroškov pri naložbah kadar je upravičenec mlad kmet(ali do 40% na območjih izven OMD), - najvišji znesek dodeljene pomoči je 2500 €. Vrste pomoči: - naložbe v gradnjo in rekonstrukcio gozdnih vlak, - naložbe v nakup novih ali rabljenih strojev in opreme za delo v gozdu, Splošni pogoji upravičenosti: - kmetisko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetiskih gospodarstev, - sofinancirajo se naložbe v zasebne gozdove, - upravičenec mora biti lastnik ali solastnik gozda, - upravičenost gradnje gozdne vlake mora potrditi Zavod za gozdove RS, - naložba v gozdno vlako mora biti ekonomsko upravičena, - stroški nakupa in dobave opreme, stroški usposabljanja, - za nakup strojev ali opreme za delo v gozdu, mora imeti vlagatelj v lasti najmanj 5 ha gozda. Opravičljivi stroški - stroški gradnje, rekonstrukcie in opreme vlake, - splošni stroški povezani s pripravo projekta, - stroški nakupa in dobave opreme. Omejitve: - naložbe zunaj območja občine, - pri naložbi v nakup novih ali rabljenih strojev in opreme niso upravičeni stroški za nakup mehanizacie za strojno sečnjo, - DDV ni upravičen strošek, če je upravičenec davčni zavezanec, - skupna pomoč za naložbo ne sme presegati 200.000 € v obdobju treh proračunskih let. Ciljna skupina: Upravičenci do sredstev so zasebna kme-tiska gospodarstva, registrirana v občini Dobrova-Polhov Gradec, ki kmetujejo skladno z načeli dobre prakse. 2.3 Usposabljanje in informiranje nosilcev dopolnilnih dejavnosti (ukrep de minimis) ^ ^ Namen: Pri programu usposabljanja in izobraževanja se financirajo programi usposabljanja ali izobraževanja, ki je namenjeno dopolnilni dejavnosti, udeležbi na seminarjih, in organizacia strokovnih seminarjev preko pooblaščenih organizaci in ostalih izvajalcev strokovnega izobraževanja, namenjenih dopolnilnim dejavnostim na kmetii. Cilj: Povečati konkurenčnost kmetiskih gospodarstev s spodbujanjem registracie dopolnilnih dejavnosti. Višina pomoči: do 100% upravičenih stroškov. Splošni pogoji upravičenosti: - upravičenec, ki izvaja izobraževanje ali usposabljanja mora k vlogi priložiti letni program izobraževanja ali usposabljanja, - upravičenec, ki izvaja izobraževanje mora zagotoviti dostopnost do pomoči vsem upravičencem na območju občine, - upravičenci, ki kandidirajo za pridobitev sredstev različnih usposabljanj in izobraževanj to dokazujejo z dokazilom o udeležbi na izobraževanju ali usposabljanju in dokazilom o uspešnem zaključku usposabljanja. Vrste pomoči: - organizacia in udeležba izobraževanje in usposabljanje odraslih, - organizacia in udeležba na forumih, - organizacia strokovnih eksurzi, - organizacia tekmovanj in razstav in sodelovanje na njih, - organizacia sejmov in sodelovanju na sejmih, - svetovalne storitve kmetom, - priprava publikaci, brošur, letakov, - vzpostavitev spletnih strani. Opravičljivi stroški: - stroški usposabljanja ali izobraževanja, - stroški organiziranja izobraževanja ali usposabljanja, - stroški udeležbe na strokovnih posvetih, forumih, sejmih, razstavah in tekmovanjih, - stroški svetovalnih storitev (stroški honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti in niso vezani na običajne operativne stroške podjetja kot so računovodske storitve, davčno svetovanje, ipd), - stroški izdaje brošur in drugih publikaci, če so namenjeni izobraževanju, usposabljanju, posvetu, forumu, razstavi, sejemski predstavitvi, - stroški informiranja preko mediev in drugih dejavnosti povezanih z informiranjem, - stroški simboličnih nagrad podeljenih v okviru tekmovanj do 100€ na nagrado na zmagovalca. Omejitve: - stroški šolnin in šolanja za redno vpisane diake in študente niso upravičeni stroški, - stroški pogostitev niso upravičeni stroški, - stroške izobraževanj za pridobivanje certifikatov nove dopolnilne dejavnosti na kmetii mora upravičenec vrniti skupaj za zamudnimi obrestmi, če dopolnilna dejavnost ni bila registrirana v treh letih po prejemu sredstev. Ciljna skupina (upravičenci): Upravičenci do sredstev so vsi člani kme-tiskega gospodarstva, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost ali jo nameravajo registrirati v treh letih, organizatorji izobraževanj in usposabljanj, ki delujejo na območju občine, lahko tudi izven občine. 3. Ostale pomoči, ki ne predstavljajo državnih pomoči 3.1 Štipendiranje d^akov in študentov kmet^skih šol Namen: Finančna pomoč je namenjena popularizacii poklicnega, srednje šolskega, visokošolskega ali univerzitetnega študia na kmetiskih programih poklicnih srednjih šol in univerz. Cilj : Spodbujati mlade, predvsem bodoče nosilce kmetiskih gospodarstev , da se odločajo za šolanje na kmetiskih šolah, s čemer želimo doseči boljšo izobrazbeno strukturo na kmetiah. Višina pomoči: - do višine 450 € na diaka in študenta v tekočem šolskem letu. Splošni pogoji upravičenosti: - kmetisko gospodarstvo, katerega član je upravičenec, mora biti vpisano v evidenco kmetiskih gospodarstev, - uspešno zaključeno šolanje v preteklem šolskem letu, - redno vpisan v srednješolski program ali univerzitetni študi v tekočem šolskem letu. Vrste pomoči: - enkratna pomoč dlakom in študentom kmetiskih šol in univerz. Ome itve: ratna pomoč se ne izplača diakom in študentom, ki niso vpisani v kmeti-ske šole, - diaki in študentje ponovno vpisani v isti letnik in študentje, ki izgubio status, do pomoči niso upravičeni. Ciljna skupina (upravičenci) Diaki in študentje kmetiskih šol in univerz, ki živio v skupnem gospodinjstvu z nosilcem kmetiskega gospodarstva. IV Merila Merila so natančneje opisana v razpisni dokumentacii. V. Višina razpisanih sredstev Sredstva bremenio proračunsko postavko 11003 Proračuna občine Dobrova-Pol-hov Gradec za leto 2011. Okvirna višina razpisanih sredstev je 38.000 €. VI. Omejitve Upravičeni stroški so le tisti stroški, ki so nastali po datumu odobritve sredstev in so bili plačani do predložitve zahtevka. Najnižja skupna višina pomoči, ki se izplača upravičencu je 50€. Sredstva se ne dodelio upravičencu, ki je za isti namen, ki ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tem javnem razpisu, .že prejel javna sredstva Republike Slovence ali sredstva Evropske un^ie. Sredstva se ne dodelio za izvajanje ukrepov izven Občine Dobrova-Polhov-Gra-dec. V kolikor bo na razpis prispelo več vlog, kot je na razpolago sredstev, se bo odstotek pomoči sorazmerno znižal, razen pri vlogah na ukrepe, ki imajo v letu 2011 40 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec elektronski naslov: 26. april 2011 info@dobrova-polhovgradec.si prednost (2.1. Naložbe v dopolnilne dejavnosti in 3.1 Štipendiranje djakov in študentov kmetjskih šol. VI Razpisna dokumentac^a Razpisna dokumentacja (navodila in obrazci) je na voljo na internet naslovu: http://www.dobrova-polhovgradec.si ali na sedežu občine. Lahko pa jo na osnovi poslane zahteve na elektronski naslov in-b@dobrova-polhovgradec.si, posredujemo tudi po elektronski pošti. Kontaktna oseba občinske uprave za informacje je Helena Čuk. VII. Način prgave in roki: Izpolnjeno razpisno dokumentacjo vla-po pošti, I občine. gatelji pošljejo priporočeno po pošti, ali oddajo neposredno na sedežu o Ovojnica mora biti opremljena z naslednjimi podatki: Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova s pripisom »ne odpiraj, javni razpis, kme-t^stvo«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Vloge iz katerih ni razvidno, da se nanašajo na javni razpis se zavrže. Rok za oddajo vlog: 31.5.2011 VIII. Obravnavanje vlog in postopek odobritve Odpiranje in pregled vlog Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 2.6.2011, v prostorih občine Dobrova-Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisija, ki jo imenuje župan občine Dobrova- Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže se vloge: - ki so prepozno prispele - ki niso oddane na predpisani razpisni dokumentaci i, - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno. in zavrne vloge: - ki so neutemeljene, - z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, - ki so vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah, - vsebinsko neustrezne vloge, - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prijavo. Popolnost in dopolnitve vlog Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog komisja v roku 14 dni od odpiranja in strokovnega pregleda vlog pisno pozove, da jih dopol-n^jo. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema poziva za dopolnitev. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. IX. Obveščanje o izboru O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisje župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva se izda odločba o pravici do sredstev. V obrazložitvi odločbe o pravici do sredstev je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo odločbe o pravici do sredstev je 60 dni od ugotovitve vseh dejstev. X. Pritožba na odločbo Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe. XI. Zahtevki za izplačilo Za izplačilo sredstev vlagatelji vlagajo zahtevke na predpisanem obrazcu. Upravičenci lahko vlagajo zahtevke za izplačilo upravičenih sredstev do 30.4.2012. Izplačilo se upravičencu izvrši po opravljenih delih na podlagi računa in potrdila oplačilu računa. Na podlagi popolnega zahtevka, se izplačajo sredstva na vlagateljev transakcjski račun. Nakazilo na transakcjski račun šteje, da je bilo zahtevku v celoti odobreno. Če zahtevku ni v celoti ugodeno, se o spremembah odloči z odločbo. Na to odločbo pritožba ni dovoljena. Zahtevke, ki so v nasprotju z zahtevami predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev se zavrne. XII. Spremljane namenske porabe sredstev: Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmeti stva in podeželja v Občini Dobrova-Polhov Gradec spremlja komisja. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. Vlagatelj je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev. V teh primerih ne more pridobiti sredstev za dobo petih let. Če se ugotovi: - da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, - da je vlagatelj za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, - da je vlagatelj za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva pred iztekom za to določenega obdobja v razpisu, - da je vlagatelj odtujil (prodal) nepremično in opremo sofinancirano iz proračuna občine, pred iztekom 5 let, - če investicje za katero je pridobil sredstva ni dokončal oz jo je končal v bistveno manjšem obsegu kot je predvideval v prjavi na razpis, - druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. XIII. Informac^e Dodatne informacje po telefonu: 01 3601 800, kontaktna oseba: Helena Čuk. Morebitna vprašanja je mogoče posredovati tudi po elektronski pošti: helena.cuk@do-brova-polhovgradec.si. Št.: 430-0005/2011-2 Datum, 12.4. 2011 Župan: Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar, l.r. Letno poročilo o vodi na območju Podsmreke in Komande JP VODOVOD - KANALIZAC^A, d. o. o., je v Občini Dobrova - Polhov Gradec izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na oskrbovalnem območju centralnega vodovodnega sistema, ki se oskrbuje iz vodarne Brest in na katerem ležita naselja Podsmreka in Komanja. Nobeno drugo živilo ni nadzorovano tako strogo, kot prav pitna voda. Nad zdravstveno ustreznostjo in skladnostjo pitne vode bdimo v JP Vodovod - Kanalizacja v okviru notranjega nadzora, pa tudi ministrstvo, pristojno za zdravje, v okviru monitoringa. Ustreznost nadzora preverjajo inšpekcjske službe. Notranji nadzor poteka po načrtu, ki natančno opredeljuje dnevna mesta vzorčenja in vrsto preskušanj na posameznem odvzemnem mestu glede na vrsto tveganja. Preskušanje vzorcev v okviru notranjega nadzora izvaja Služba za nadzor kakovosti pitne in odpadne vode v laboratorju JP Vodovod - Kanalizacja in zunanji izvajalci. Vsi izvajalci izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih laboratorjev, predpisana po standardu SIST eN ISO/IEC 17025 in redno sodelujejo v medlaboratorjskih primerjalnih preskusih. Skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) smo pripravili letno poročilo o skladnosti pitne vode za leto 2010, ki je objavljeno na spletni strani www.vo-ka.si v rubriki Informacje/Kakšno vodo pjemo/Letno poročilo o skladnosti pitne vode. Povzetek poročila je v preglednici, ki prikazuje število odvzetih in neskladnih vzorcev v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka in fizikalno-kemjska preskušanja za oskrbovalno območje Brest.(voka) MIKROBIOLOŠKA PRESKUŠANJA KEM^SKAPRESKUŠANJA VODOVODNI SISTEM OBMOČJE Odvzeti Neskladni vzorci Neskladni vzorci E. Coli Odvzeti vzorci Neskladni vzorci redni občasni redni občasni redni občasni redni občasni redni občasni PAR LJUBLJANA BREST 504 3 3 0 0 0 100 3 0 0 / OPOMBE: PAR - neskladni parameter Letno poročilo o kvaliteti pitne vode v Občini Dobrova - Polhov Gradec za leto 2010 Poročilo je pripravljeno v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04,26/06 in 92/06 in 25/09), ki v 34. členu določa, da mora upravljavec vodovoda najmanj enkrat letno obvestiti uporabnike o skladnosti pitne vode, ugotovljene v okviru notranjega nadzora. bakterj je bilo v povprečju nizko. V primeru, ko je bila ugotovljena prisotnost bakte-rj E. coli v pitni vodi, je bil uveden ukrep obveznega prekuhavanja pitne vode pred uporabo za prehranske namene. Pri ostalih ugotovljenih neskladnih vzorcih je bil uveden ukrep ročnega kloriranja pitne vode. Mikrobiološka in fizikalno kemjska kakovost pitne vode je glede na ugotovitve oziroma rezultate laboratorjskih preskušanj praktično enaka, kot je bila v lanskem letu. Razmerje med mikrobiološko skladnimi in neskladnimi vzorci pitne vode je ravno 1 : 1, zato v splošnem pogledu ne moremo oceniti pitno vodo kot mikrobiološko ustrezno. V neskladnih vzorcih pitne vode so sicer prevladovale koliformne bakterje, vendar pa ugotovljena prisotnost bakterj E. coli potrjuje možnost, da v vodovodni sistem občasno zaidejo tudi organske snovi fekalnega izvora. Rezultati fizikalno kemjskih preskušanj so pokazali, da je pitna voda glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezala fizikalno kemjskim zahtevam pravilnika. S terenskimi meritvami smo ugotovili, da je bilo izvajanje ročnega kloriranja pitne vode nekontinuirano in negotovo, zato ne moremo oceniti, da je bila varnost oskrbe s pitno vodo zadovoljiva. V letu 2010 je notranji nadzor in spremljanje stanja v oskrbi s pitno glede zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode, na vodovodnih sistemih Občine Dobrova - Polhov Gradec opravljal Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška cesta 29, Ljubljana. Spremljanje stanja oskrbe s pitno vodo v Občini Dobrova - Polhov Gradec je ZZV Ljubljana izvajal v okviru Pogodbe o izvajanju storitve nadzora pitne vode št.:120-004-602-2/09 in aneksom k pogodbi št.1-120-004-602-23/09, ter Plana vzorčenja pitne vode v Občini Dobrova - Polhov Gradec za leto 2010. Občina Dobrova - Polhov Gradec upravlja na svojem področju z petnajstimi vodovodnimi sistemi, ki so teritorialno razdeljeni v štiri krajevne skupnosti. V krajevno skupnost Dobrova spadajo vodovodi Dobrova, Brezje, Hruševo in vodovod Osredek. V krajevno skupnost Šentjošt spadajo vodovodi Šentjošt, Butajnova, Kurja vas in Planina. V krajevno skupnosti Črni vrh spadata vodovoda Črni vrh - Smolnik in Srednji vrh - Rovt. V krajevno skupnost Polhov Gradec pa spadajo vodovodi Polhov Gradec, Praproče, Dvor - Dolenja vas, Podreber in Hrastenice. Poročilo o pitni vodi za leto 2010 je pripravljeno skladno z navodilom Inštituta za varovanje zdravja RS. Podatke o vodovodnih sistemih smo razdelili glede na lokacjo posameznega vodovodnega sistema v posamezni krajevni skupnosti Občine Dobrova - Polhov Gradec. Notranji nadzor se je izvajal v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil. Strokovna podlaga za izvajanje notranjega nadzora je Pravilnik o pitni vodi (Ur.l.RS št. 19/04, 35/04, 26704, 92/06 in 25/09). Zdravstveno ustreznost in skladnost pitne vode smo v okviru notranjega nadzora ocenjevali na podlagi rezultatov opravljenih mikrobioloških, fizikalno kemjskih preskušanj in terenskih meritev ter sanitarno tehničnega in higienskega stanja vodooskrbnih objektov, naprav, delovanja naprav oziroma postopkov priprave pitne vode pred njeno distribucjo v vodovodna omrežja posameznih vodovodnih sistemov. Rezultate mikrobioloških in fizikalno ke-mjskih preskušanj in ostale podatke smo za vodovodne sisteme prikazali v ustreznih tabelah in grafih. 1. KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA Krajevna skupnost Dobrova se oskrbuje s pitno vodo iz štirih vodovodnih sistemov, ki napajajo naselje Dobrova in vasi Brezje, Hruševo in Osredek. Nazivi oziroma imena oskrbovalnih območj so enaki imenom naselj. Podatka o številu prebivalcev v Krajevni skupnosti Dobrova in letni distribucji pitne vode sta skupna za celotno krajevno skupnost. Od postopkov priprave pitne vode pred njeno distribucjo v omrežja sistemov se opravlja postopek dezinfekcje pitne vode s kloriranjam samo na vodovodnem sistemu Dobrova. V vseh sistemih prevladuje voda površinskega tipa. V preglednici 1 je podan prikaz podatkov o vodovodnih sistemih, imenih vodooskrbnih območj, številu prebivalcev, letni distribucji pitne vode, postopkih deznfekcje pitne vode in drugih postopkih priprave vode, ter vrsti oziroma tipu vode glede na geogene značilnosti vo-dooskrbnega območja. 1. 1 Mikrobiološka in fizikalno kem^ska preskušanja opravljena v okviru notranjega nadzora V letu 2010 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodovodnih sistemih Dobrova, Brezje, Hruševo in Osredek za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 78 vzorcev. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je bilo 45 vzorcev skladnih, 33 vzorcev pitne vode pa neskladnih z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS, št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Za fizikalno kemjska preskušanja je bilo skupaj odvzetih 12 vzorcev pitne vode. Vsi odvzeti vzorci so bili glede na opravljena preskušanja skladni z fizikalno kemjskimi zahtevami pravilnika. Navedeni podatki so podrobneje prikazani v preglednici 2. V preglednici 3 so podani podatki za opravljena mikrobiološka in fizikalno kemjska preskušanja glede na vrsto opravljenih preskušanj (redna, občasna) pri mikrobioloških preskušanjih pa so podani podatki za vzorce pitne vode v katerih je bila ugotovljena prisotnost bakterj Escherichia coli. 1.2. Ocena stanja po vodovodnih sistemih 1.3 Vodovodni sistem Dobrova Vodovodni sistem se oskrbuje s pitno vodo iz dveh vodnih virov - zajetja Šmešek in vrtine Gabrje. Voda iz zajetja Šmešek je površinskega tipa in je predvsem zaradi vpliva s površine obremenjena s snovmi organskega izvora, med katerimi se pojavljajo tudi organske snovi fekalnega izvora. Zaradi tega je na zajetju nameščena naprava za kloriranje pitne vode z natrjevim hipoklo-ritom. V začetku druge polovice leta je bila tudi na zajetju Gabrje nameščena naprava za kloriranje pitne vode z natrjevim hipoklori-tom, kar v mikrobiološkem pogledu pove- čuje kakovost pitne vode in varnost oskrbe. S terenskimi meritvami prisotnosti prostega preostalega klora v pitni vodi, ki smo jih opravljali pri notranjem nadzoru smo ugotovili, da se je stanje izboljšalo, vendar smo med letom ugotovili tudi večja odstopanja koncentracj od spodnje priporočene vrednosti. Najpogostejši vzrok za prenizke vrednosti koncentracj prostega preostalega klora v pitni vodi je bil v prekinitvah delovanja ene izmed naprav za dezinfekcjo. Delovanje klorirne naprave v prvi polovici leta 2010 ni bilo vedno zanesljivo, motnje v postopku dezinfekcje, pa so se občasno pojavljale tudi po namestitvi klorirne naprave v zajetju Gabrje. Zbrani podatki na letni ravni so pokazali, da je bilo od skupaj odvzetih 42 vzorcev za mikrobiološka preskušanja 10 vzorcev neskladnih z zahtevami pravilnika (preglednica 2 in graf1). V 9 vzorcih pitne vode je bila ugotovljena prisotnost bakterj E. coli in sicer 7 x na omrežju sistema in 2 x na zajetju Šmešek pred postopkom de-zinfekcje. Bakterje E. coli so zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja pitne vode. Pri vseh primerih ugotovljene neskladnosti pitne vode so bili opravljeni ustrezni preventivni ukrepi. Opravljena so bila tudi preverjanja dezinfekcjske učinkovitosti in preverjanja delovanja in nastavitve naprav za kloriranje pitne vode. V splošnem lahko ocenimo, da je bila pitna voda v omrežju vodovodnega sistema Dobrova glede na navedene ugotovitve in v danem obsegu opravljenih mikrobioloških in fizikalno kemjskih preskušanj skladna z zahtevami za pitno vodo po Pravilniku o pitni vodi (Ur.l. RS št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Rezultati opravljenih preskušanj kažejo, da je bila skladnost oziroma kakovost pitne vode v mikrobiološkem pogledu 75.2%. Neskladni vzorci predstavljajo 23,8% delež. Kljub relativno ugodnemu odstotnemu deležu mikrobiološko skladnih vzorcev pa ne moremo oceniti, da je bila varnost oskrbe uporabnikov s pitno vodo na zadovoljivem nivoju, predvsem zaradi motenj v postopku dezinfekcje pitne vode. 1.4 Vodovodni sistem Brezje Vodovodni sistem se z pitno vodo napaja iz več vodnih virov (tri zajetja). Vodo se v sistem distribuira direktno brez nobenega predhodnega postopka priprave. Zaradi ge-ogenih značilnosti vodooskrbnega območja vsebuje pitna voda zelo malo raztopljenih kalcjevih in magnezjevih soli. Zaradi navedenih značilnosti lahko sklepamo, da na njeno mikrobiološko kakovost vplivajo v veliki meri tudi površinske vode. Za mikro- biološka preskušanja smo v letu 2010 skupaj odvzeli 14 vzorcev pitne vode, za fizikalno kemjska preskušanja pa 3 vzorce. Od vseh odvzetih vzorcev pitne vode je bil samo en vzorec skladen z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika, trinajst vzorcev pitne vode pa je bil o neskladnih. Trje vzorci pitne vode, ki smo jih odvzeli za fizikalno kemjska preskušanja so glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezali fizikalno kemjskim zahtevam. Prisotnost bakterj E.coli je bila ugotovljena v treh vzorcih pitne vode. Neskladnost vzorcev pitne vode pa je bila v glavnem pogojena z ugotovitvjo prisotnosti mikroorganizmov iz skupine koliformnih bakterj. Število ugotovljenih kolioformnih bakterj je bilo v povprečju nizko. V enem vzorcu pitne vode je bila ugotovljena tudi prisotnost indikatorskih mikroorganizmov iz skupine enterokokov. Pri vseh ugotovljenih neskladnostih pitne vode so bili predlagani ustrezni preventivni ukrepi, kot je prekuhavanje pitne vode pred uporabo za prehranske namene. Praktično stalen preventivni ukrep na tem vodovodnem sistemu je bilo ročno kloriranje pitne vode. Glede na visok odstotni delež mikrobiološko neskladnih vzorcev pitne vode ocenjujemo, da je bila pitna voda v mikrobiološkem pogledu neustrezna. Velik delež neskladnih vzorcev pitne vode predstavljajo bakterje iz skupine koliformnih bakterj, kar še ne pomeni, da je voda vedno onesnažena z organskim snovmi fekalnega izvora. V treh primerih ugotovljena tudi prisotnost bakterj E.coli indikatorjev fekalnega onesnaženja, kar pomeni, da se fekalno onesnaženje pitne vode občasno pojavlja in zato predstavlja določeno tveganje za zdravje uporabnikov. Zaradi navedenih ugotovitev in nezanesljivega izvajanja preventivnih ukrepov (ročno kloriranje pitne vode) ocenjujemo, da je bila varnost vodooskrbe na sistemu v celoti neustrezna. 1.5 Vodovodni sistem Hruševo Sistem se oskrbuje s pitno vodo iz enega vodnega vira. Zaradi geoloških značilnosti vodooskrbnega območja uvrščamo vodo, ki napaja sistem med vode z nizko vrednostjo raztopljenih mineralnih snovi (mehka voda). Značilnost takih vodozbirnih obmo-čj je povišana verjetnost vpliva površinskih voda na vodni vir. Za mikrobiološka preskušanja je bilo v letu 2010 skupaj odvzetih 10 vzorcev pitne vode. Neskladnih vzorcev je bilo skupaj 5. V enem primeru je bila v vzorcu pitne vode ugotovljena prisotnost E.coli. Prevladovali so mikroorganizmi iz skupine koliformnih bakterj. V enem primeru je bila ugotovljena tudi prisotnost en-terokokov. Število ugotovljenih koliformnih 1.6 Vodovodni sistem Osredek Sistem se oskrbuje s pitno vodo iz enega vodnega vira. Na sistemu se ne opravlja noben postopek priprave pitne vode pred njeno distribucjo v omrežje. V okviru notranjega nadzora je bilo v letu 2010 z mikrobiološkimi preskušanji ugotovljeno, da je bilo 5 vzorcev pitne vode neskladnih z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika. Skupaj je bilo za mikrobiološka preskušanja odvzetih 12 vzorcev pitne vode. Za fizikalno kemjska preskušanja je bil odvzet en vzorec pitne vode, ki je glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezal fizikalno kemjskim zahtevam pravilnika. Po ugotovljenih primerih neskladnosti pitne vode, so bili izvedeni ustrezni preventivni ukrepi (ročno kloriranje pitne vode). Pri ugotovljeni prisotnosti mikroorganizmov indikatorjev fekalnega onesnaženja - bakte-rje E.coli v 2 primerih, je bilo glede na nizko število ugotovljene prisotnosti bakterj E.co-li (1MPN/100ml v obeh primerih) ocenjeno, da ukrepa prekuhavanja pitne vode pred uporabo za prehranske namene zaenkrat še ni bilo potrebno izvajati. Obvezno pa je bilo potrebno pitno vodo dezinficirati z enim izmed ustreznih klorovih preparatov (ročno kloriranje pitne vode) in sicer 1 do 2 krat tedensko v okvirih priporočenih vrednosti za koncentracje prostega preostalega klora v pitni vodi (0,3 - 0,5mg/l). Preventivno roč- 26. april 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec .si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 41 Preglednica 1. KS DOBROVA ime sistema ime osk. območja št. prebivalcev distribuc^a v m3/leto dezinfekc^a dezinf. sredstvo druga priprava vode tip vode Dobrova Dobrova *2474 *150.810 da Natrjev hipoklorit ne mešana Brezje Brezje - - ne ne ne površinska Hruševo Hruševo - - ne ne ne površinska Osredek Osredek - - ne ne ne nepovršinska no kloriranje pitne vode se je izvajalo tudi pri ostalih primerih mikrobiološke neskladnosti pitne vode. Kot je bilo že navedeno je bilo število ugotovljene prisotnosti bakterj E.coli v obeh primerih nizko (1MPN/100ml), prav tako je bilo v vseh primerih nizko število ugotovljenih koliformnih bakterj. Mikrobiološka neskladnost pitne vode je bila ugotovljena pri dveh od skupaj 6 pregledov. Zaradi navedenih ugotovitev ocenjujemo, da je bilo stanje pitne vode v mikrobiološkem pogledu nezadovoljivo. Enako lahko ocenimo tudi varnost oskrbe s pitno vodo. Legenda: * Podatek je za KS Dobrova skupen; Vir .Občina Dobrova - Polhov Gradec Preglednica 2. KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA Vodovodni sistem sk.število odvz.vzorcev mikrobiol. preskušanja fizikalno kem^ska preskušanja M K U NE U NE Dobrova 42 6 32 10 6 0 Brezje 14 3 1 13 3 0 Hruševo 10 1 5 5 1 0 Osredek 12 2 7 5 2 0 Skupaj 78 12 45 33 12 0 Legenda: M - mikrobiološki vzorci, K - kemjski vzorci; U - ustrezni vzorci, NE - neustrezni vzorci Preglednica 3. KS DOBROVA vodovodni sisitem Mikrobiološka preskušanja fizikalno kem^ska preskušanja število vzorcev št.neskl. vzorcev št.vzorcev z E.coli število vzorcev št.neskl. vzorcev redna občasna redna občasna redna občasna redna o bčasna Dobrova 31 11 7 3 6 3 5 1 0 Brezje 9 5 9 4 2 1 2 1 0 Hruševo 6 4 3 2 0 1 1 0 0 Osredek 6 6 4 1 2 0 1 1 0 Preglednica 4. KS Šentjošt Legenda: * Podatek je za KS Šentjošt skupen; Vir .Občina Dobrova - Polhov Gradec Preglednica 5 Legenda: M - mikrobiološki vzorci, K - kemjski vzorci; U - ustrezni vzorci, NE - neustrezni vzorci Preglednica 6 Preglednica 7 KS POLHOV GRADEC ime sistema ime osk. območja št. prebivalcev distribuc^a v m3/leto dezinfekc^a dezinf. Sredstvo druga priprava vode tip vode Šentjošt Šentjošt *532 *32886 da UV -sev. ne površinska Butajnova Butajnova - - ne ne ne površinska Kurja vas Kurja vas - - ne ne ne površinska Planina Planina - - ne ne ne površinska KS ŠENTJOŠT Vodovodni sistem sk. število odvz. vzorcev mikrobiološka preskušanja fizikalno kem^ska preskušanja M K U NE U NE Šentjošt 4 1 4 0 1 0 Butajnova 6 2 3 3 2 0 Kurja vas 8 2 2 6 2 0 Planina 6 2 0 6 2 0 Skupaj 24 7 9 15 7 0 KS ŠENTJOŠT Mikrobiološka preskušanja fizikalno kemuska preskušanja vodovodni sisitem število vzorcev št.neskl. vzorcev št.vzorcev z E.coli število vzorcev št.neskl vzorcev redna občasna redna občasna redna občasna redna občasna Šentjošt 4 0 0 0 0 0 1 0 0 Butajnova 6 0 3 0 0 0 2 0 0 Kurja vas 5 3 3 3 0 0 1 1 0 Planina 6 0 6 0 3 0 2 0 0 ime sistema ime osk. območja št. prebivalcev distribuc^a v m3/leto ' dezinfekc^a dezinf. Sredstvo druga priprava vode tip vode P.Gradec P.Gradec *1542 *83979 ne ne ne površinska Dvor-D.vas Dvor-D.vas - - ne ne ne površinska Podreber Podreber - - ne ne ne površinska Praproče Praproče - - ne ne ne površinska Hrastenice Hrastenice - - ne ne ne površinska Legenda: * Podatek je za KS Šentjošt skupen; Vir .Občina Dobrova - Polhov Gradec Preglednica 8 KRAJEVNA SKUPNOST POLHOV GRADEC Vodovodni sistem sk.število odvz.vzorcev mikrobiol. preskušanja fizikalno kemUska preskušanja M K U NE U NE Polhov gradec 12 1 3 9 1 0 Dvor-Dolenja vas 4 0 3 1 0 0 Podreber 2 0 0 2 0 0 Praproče 4 0 2 2 0 0 Hrastenice 2 0 0 2 0 0 SKUPAJ 24 1 8 16 1 0 Legenda: M - mikrobiološki vzorci, K - kemjski vzorci; U - ustrezni vzorci, NE - neustrezni vzorci 2. KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTJOŠT Prebivalci krajevne skupnosti Šentjošt se oskrbujejo s pitno vodo iz štirih vodovodnih sistemov in sicer: vodovodni sistem Šentjošt, Butajnova, Kurja vas in Planina. Imena oskrbovalnih območj navedenih sistemov so enaka imenom vodovodnih sistemov oziroma krajev, ki jih oskrbujejo. Podatka o številu prebivalcev in letni distribucji pitne vode sta skupna za celotno krajevno skupnost. Priprava pitne vode - dezinfekcja pitne vode z UV napravo, se opravlja samo na vodovodnem sistemu Šentjošt. V vseh sistemih prevladuje voda površinskega tipa. V preglednici 4 je podan prikaz podatkov o vodovodnih sistemih, imenih vodo-oskrbnih območj, številu prebivalcev, letni distribucji pitne vode, postopkih dezinfekcje pitne vode in drugih postopkih priprave vode, ter vrsti oziroma tipu vode glede na geološke značilnosti vodooskrbnega območja. 2. 1 Mikrobiološka in fizikalno kem^ska preskušanja opravljena v okviru notranjega nadzora V letu 2010 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodovodnih sistemih Šentjošt, Butajnova, Kurja vas in Planina za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 24, za fizikalno kemj-ska pa 7 vzorcev pitne vode. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je bilo 9 vzorcev skladnih, 15 vzorcev pitne vode pa neskladnih z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS, št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Vsi odvzeti vzorci za fizikalno kemjska preskušanja so bili glede na obseg opravljenih preskušanj skladni z fizikalno kemjskimi zahtevami pravilnika. Navedeni podatki so podrobneje prikazani v preglednici 5. V preglednici 6 so podani podatki za opravljena mikrobiološka in fizikalno kemjska preskušanja glede na vrsto opravljenih preskušanj (redna, občasna) pri mikrobioloških preskušanjih pa so podani podatki za vzorce pitne vode v katerih je bila ugotovljena prisotnost bakterj Escherichia coli. 2.2 Ocena stanja po vodovodnih sistemih Šentjošt, Butajnova, Kurja vas in Planina 2.3 Vodovodni sistem Šentjošt Vodovodni sistem se oskrbuje s pitno vodo iz treh vodnih zajetj. Zaradi geoloških značilnosti vodooskrbnega območja je v vodi malo raztopljenih mineralnih snovi. Zaradi tega uvrščamo vodo med mehke vode. Na sistemu se opravlja dezinfekcja pitne vode z UV napravo, drugih postopkov priprave pitne vode na sistemu ni. V letu 2010 so bili v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka preskušanja odvzeti 4 vzorci pitne vode. Vsi odvzeti vzorci pitne vode so bili skladni z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika. Fizikalno kemjska preskušanja so pokazala, da je pitna voda glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezala fizikalno kemjskim zahtevam. Ocenjujemo, da je bila pitna voda v omrežju sistema glede na navedene ugotovitve v splošnem skladna z zahtevami pravilnika. Varnost oskrbe s pitno vodo ocenjujemo kot zadovoljivo s pripombo, da je potrebno redno nadzirati delovanje naprave za UV dezinfekcjo pitne vode. 2.4 Vodovodni sistem Butajnova Sistem se oskrbuje s pitno vodo iz enega vodnega vira. Zaradi geoloških značilnosti vodo-oskrbnega območja spada voda, ki napaja sistem v kemjskem pogledu med nizko mineralizirane vode.. Značilnost za vodooskrbna območja takega tipa je, da je vpliv površinskih voda na pitno vodo lahko prisoten. V letu 2010 so bili od skupaj šestih odvzetih vzorcev za mikrobiološka preskušanja, trje vzorci neskladni. Neskladnost vzorcev pitne vode je bila pogojena z ugotovitvjo prisotnosti koliformnih bakterj v pitni vodi. V dveh primerih je bila ugotovljena prisotnost koliformnih bakterj v nizkem številu, v enem primeru (letno obdobje) je bilo skupno število navedenih mikroorganizmov visoko. Drugih skupin mikroorganizmov oziroma bakterj, ki vplivajo na mikrobiološko ustreznost pitne vode nismo ugotovili. Za fizikalno kemjska preskušanja sta bila odvzeta dva vzorca vode, ki sta glede na obseg merjenih parametrov ustrezala fizikalno kemjskim zahtevam pravilnika. Glede na praktično stalno prisotnost koliformnih bakterj v pitni vodi ne moremo oceniti pitno vodo v omrežju sistema v mikrobiološkem pogledu kot zadovoljivo. Varnost oskrbe s pitno vodo pa bo mogoče na sistemu zagotavljati le ob rednem izvajanju ustreznih preventivnih ukrepov. 2.5 Vodovodni sistem Kurja vas Vodovodni sistem se napaja s pitno vodo iz dveh vodnih virov. Na sistemu se ne opravlja noben postopek priprave pitne vode pred njeno distribucjo v omrežje. V letu 2010 smo v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka preskušanja odvzeli skupaj 8 vzorcev pitne vode, od katerih jih je bilo 6 neskladnih z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika. Rezultati fizikalno kemjskih preskušanj so pokazali, da sta oba odvzeta vzorca pitne vode glede na obseg opravljenih preskušanj, ustrezala zahtevam pravilnika. Mikrobiološka neskladnost pitne vode je bila v vseh primerih pogojena z ugotovitvjo prisotnosti koliformnih bakterj. Število kolonj koliformnih bakterj je bilo pri vseh neskladnih vzorcih relativno nizko. Po ugotovitvah neskladnosti pitne vode so bili predlagani ustrezni preventivni ukrepi. Praktično stalna prisotnost koliformnih bakterj v pitni vodi kaže, da je voda obremenjena z organskimi snovmi. V letu 2010 ni bila sicer v nobenem primeru mikrobiološke neskladnosti ugotovljena prisotnost indikatorskih mikroorganizmov fekalnega izvora, kar pa ne izključuje njihovo občasno prisotnost v pitni vodi vodovodnega sistema. Glede na ugotovitve ne moremo oceniti, da pitno vodo v mikrobiološkem pogledu v letu 2010, kot kakovostno. Zaradi praktično stalne prisotnosti organskih snovi v pitni vodi, ne moremo oceniti, da je bila oskrba uporabnikov s pitno vodo varna. 2.6 Vodovodni sistem Planina Vodovodni sistem se napaja iz treh vodnih virov. Pitno vodo se iz zajetj distribuira direktno v omrežje sistema brez nobenega predhodnega postopka priprave pitne vode. V letu 2010 smo za mikrobiološka preskušanja odvzeli skupaj 6 vzorcev pitne vode. Vsi odvzeti vzorci pitne vode niso ustrezali mikrobiološkim zahtevam pravilnika. Za fizikalno kemjska preskušanja smo odvzeli 2 vzorca pitne vode, ki sta glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezala fizikalno kemjskim zahtevam pravilnika. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je pitna voda v sistemu praktično stalno onesnažena z organskimi snovmi fekalnega izvora. Ugotovljena prisotnost bakterj E. coli v treh primerih, je zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja pitne vode. Zaradi navedenih ugotovitev je na tem sistemu za vse uporabnike uveden stalni in obvezen ukrep prekuhavanja pitne vode pred uporabo za prehranske namene. Ocenjujemo, da je pitna voda v tem sistemu zdravstveno neustrezna in predstavlja resno tveganje za zdravje uporabnikov. Vodovodni sistem bi moral imeti uveden najmanj stalni postopek dezinfekcje pitne vode. Zaradi navedenih ugotovitev in tudi slabega sanitarno higienskega in tehničnega stanja vodooskrbnih objektov, ocenjujemo varnost oskrbe s pitno vodo na tem sistemu kot zelo slabo. 3. KRAJEVNA SKUPNOST POLHOV GRADEC Krajevna skupnost Polhov Gradec se oskrbuje s pitno vodo iz petih vodovodnih sistemov, ki napajajo naselja Polhov Gradec, Dvor - Dolenja vas, Podreber, Praproče in Hrastenice. Imena sistemov sovpadajo z imeni oziroma nazivi oskrbovalnih območj posameznih vodovodnih sistemov. Podatka o številu prebivalcev v Krajevni skupnosti Polhov Gradec in letni distribucji pitne vode sta skupna za celotno krajevno skupnost. Na vseh vodovodnih sistemih v KS Polhov Gradec se ne opravlja noben postopek priprave pitne vode pred distri-bucjo pitne vode v omrežje sistemov. V vseh sistemih prevladuje voda površinskega tipa. V preglednici 7 je podan prikaz podatkov o vodovodnih sistemih, imenih vodooskrbnih ob-močj, številu prebivalcev, letni distribucji pitne vode, postopkih dezinfekcje pitne vode in drugih postopkih priprave vode, ter vrsti oziroma tipu vode glede na geološke značilnosti vodooskrbnega območja. 3. 1 Mikrobiološka in fizikalno kem^ska preskušanja opravljena v okviru notranjega nadzora V letu 2010 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodovodnih sistemih Polhov Gradec, Dvor - Dolenja vas, Podreber, Praproče in Hrastenice za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 24 vzorcev pitne vode. Za fizikalno kemjska preskušanja je bil odvzet en vzorec pitne vode. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je bilo 8 vzorcev skladnih, 16 vzorcev pitne vode pa neskladnih z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS, št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Navedeni podatki so podrobneje prikazani v preglednici 8. V preglednici 9 so prikazani podatki (število vzorcev, vrsta preskušanja , skladnost in neskladnost) za opravljena redna in občasna mikrobiološka preskušanja. Glede na vrsto 42 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 26. april 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Preglednica 9 KS POLHOV GRADEC vodovodni sisitem Mikrobiološka preskušanja fizikalno kemnska preskušanja število vzorcev št.neskl. vzorcev št.vzorcev z E.coli število vzorcev št.neskl. vzorcev redna občasna redna občasna redna občasna redna občasna P.Gradec 8 4 6 3 0 0 0 1 0 Dvor-D.vas 2 2 0 1 0 0 0 0 0 Podreber 1 1 1 1 0 0 0 0 0 Praproče 2 2 1 1 0 0 0 0 0 Hrastenice 1 1 1 1 0 0 0 0 0 opravljenih mikrobioloških preskušanj je podano tudi število vzorcev pitne vode v katerih je bila morebitno ugotovljena prisotnost bakterj E.coli Preglednica 10 KS ČRNI VRH ime sistema ime osk. območja št. prebivalcev distribuc^a v m3/leto dezinfekcja dezinf. Sredstvo druga priprava vode tip vode Črni vrh Črni vrh *331 *12954 da da ne površinska Sr.vrh Rovt Sr.vrh Rovt ne da ne površinska Legenda: * Podatek je za KS Šentjošt skupen; Vir .Občina Dobrova - Polhov Gradec Preglednica 1 KRAJEVNA SKUPNOST ČRNI VRH Vodovodni sistem sk.število odvz.vzorcev mikrobiol. preskušanja fizikalno kemjska preskušanja M K U NE U NE Črni vrh 8 2 4 4 2 0 Srednji vrh - Rovt 8 2 4 4 2 0 Skupaj 22 4 4 8 4 0 Legenda: M - mikrobiološki vzorci, K - kemjski vzorci; U - ustrezni vzorci, NE - neustrezni vzorci Preglednica 11 KS ČRNI VRH vodovodni sitem Mikrobiološka preskušanja fizikalno kemjska preskušanja število vzorcev št.neskl. vzorcev št.vzorcev z E.coli število vzorcev št.neskl. vzorcev redna občasna redna občasna redna občasna redna občasna Črni vrh 7 1 4 0 2 0 1 1 0 Srednji vrh - Rovt 7 1 4 0 4 0 1 1 0 Preglednica 12. : Monitoring pitnih vod v letu 2010 SEZNAM OSKRBOVALNIH OBMOČ^ UPRAVLJAVCA »OBČINA DOBROVA - POLHOV GRADEC« : ID o.o. ime oskrb.območja. št.uporab. št.rednih preskusov neskladni redni št.občasnih preskusov neskladni občasni 582 BREZJE PRI DOBROVI 250 2 2 0 0 568 BRIŠE 100 1 0 0 0 569 BUTAJNOVA 150 2 1 0 0 570 ČRNI VRH - SMOLNIK 200 2 0 0 0 566 DOBROVA 2850 4 0 1 0 571 DVOR - DOLENJA VAS 350 2 2 0 0 573 HRUŠEVO 60 1 1 0 0 574 KURJA VAS 60 1 1 0 0 575 OSREDEK PRI DOBROVI 50 1 1 0 0 576 PLANINA NAD HORJULOM 50 1 1 0 0 577 PODREBER 64 1 0 0 0 567 POLHOV GRADEC 1000 4 1 1 0 581 ŠENTJOŠT 200 2 1 0 0 580 SUHI DOL 60 1 1 0 0 Vir: Poročilo o pitni vodi za Občino Dobrova - Polhov Gradec za leto 2010, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, marec 2011 3. 2 OCENA STANJA PO VODOVODNIH SISTEMIH 3.3 Vodovodni sistem Polhov Gradec Sistem se napaja s pitno vodo iz 4 vodovodnih zajetj. Na sistemu ni nobenega postopka priprave pitne vode tako, da se iz zajetj distribuira v sistem surovo vodo. Za mikrobiološka preskušanja je bilo v letu 2010 skupaj odvzetih 12 vzorcev pitne vode. Mikrobiološko neskladnih vzorcev pitne vode je bilo 9, kar predstavlja 75% delež. V vseh ugotovljenih primerih mikrobiolške neskladnosti predstavljajo poglavitni vzrok neskladnosti pitne vode koliformne bakterje. Ocenjujemo, da je poglavitni vzrok za neskladnost vode predvsem v daljšem zadrževalnem času pitne vode v petih vodohranih. Daljše zadrževanje pitne vode v sistemu predstavlja tudi boljše pogoje za razvoj mikroorganizmov. Pri vseh primerih ugotovljene neskladnosti pitne vode so bili predlagani ustrezni preventivni ukrepi. Izvajalo se je tudi preventivno kloriranje pitne vode z ustreznim klorovim preparatom. Glede na rezultate mikrobioloških preskušanj, ki so pokazali visok odstotek neskladnih vzorcev pitne vode ne moremo oceniti mikrobiološko kakovost pitne vode v sistemu kot zadovoljivo. Zaradi pomanjkljivosti v delovanju sistema (zadrževalni čas vode v sistemu, ni postopka dezinfekcje) varnost oskrbe s pitno vodo ni dobra. 3.4 Vodovodni sistem Dvor - Dolenja vas Vodovodni sistem se napaja s pitno vodo iz treh vodnih virov - zajetj. Za mikrobiološka preskušanja so bili v letu 2010 skupaj odvzeti 4 vzorci pitne vode. En vzorec pitne vode je bil zaradi prisotnosti koliformnih bakterj v nizkem številu neskladen. Koliformne bakterje v nizkem številu ne predstavljajo tveganja za zdravje uporabnikov. Glede na rezultate mikrobioloških preskušanj ocenjujemo, da je bila mikrobiološka kakovost pitne vode glede na celoletno obdobje dobra. Enako ocenjujemo tudi varnost oskrbe z pitno vodo. 3.5 Vodovodni sistem Podreber Sistem se oskrbuje s pitno vodo iz enega vodnega vira. Na sistemu ni nobenega postopka priprave pitne vode. V okviru notranjega nadzora sta bila za mikrobiološka preskušanja odvzeta dva vzorca pitne vode iz omrežja sistema. Oba vzorca pitne vode sta bila neskladna z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika. Zaradi neskladnosti pitne vode so bili predlagani preventivni ukrepi, kot je dezinfekcja pitne vode z ustreznim klorovim preparatom in postopno izpiranje omrežja sistema. V enem primeru je bila v vzorcu pitne vode ugotovljena prisotnost koliformnih bakterj v nizkem številu, v drugem primeru pa bi vzrok neskladnosti v povišanem številu kolonj mikroorganizmov pri 36°C in 22°C. Ugotovljena prisotnost kloformnih bakterj in povišanega števila kolonj mikroorganizmov pri 36°C ne predstavlja večjega tveganja za zdravje uporabnikov, kaže pa na prisotnost organskih snovi v pitni vodi. Glede na ugotovljeno ne moremo oceniti varnosti oskrbe s pitno vodo kot zadovoljivo. 3.6 Vodovodni sistem Praproče Sistem se napaja s pitno vodo iz enega vodnega vira. Vodo se distribuira v sistem direktno brez nobenega predhodnega postopka priprave. V okviru notranjega nadzora so bili za mikrobiološka preskušanja odvzeti skupaj 4 vzorci pitne vode. Dva vzorca pitne vode sta bila neskladna z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika. Vzrok za neskladnost pitne vode je bila ugotovljena prisotnost koliformnih bakterj in v enem primeru še povišano število kolonj mikroorganizmov pri 36°C. V obeh primerih je bilo število mikroorganizmov relativno nizko. Po ugotovitvah mikrobiološke neustreznosti pitne vode so bili predlagani ustrezni preventivni ukrepi. Glede na rezultate mikrobioloških preskušanj ocenjujemo, da mikrobiološka slika pitne vode ni bila skladna z zahtevami pravilnika., vendar pa ni predstavljala resnejšega tveganja za zdravje uporabnikov. Varnost oskrbe s pitno vodo ne moremo oceniti kot zadovoljivo. 3.7 Vodovodni sistem Hrastenice Vodovodni sistem se oskrbuje s pitno vodo iz enega vodnega vira. V okviru notranjega nadzora sta bila za mikrobiološka preskušanja odvzeta dva vzorca pitne vode. Oba vzorca pitne vode sta bila zaradi ugotovljene prisotnosti kolirmnih bakterj neskladna z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika. Prisotnost samo koliformnih bakterj v pitni vodi ne predstavlja tveganja za zdravje uporabnikov, kaže pa na povišane vrednosti organskih snovi v pitni vodi. Glede na ugotovitve mikrobioloških preskušanj ocenjujemo pitno vodo kot neskladno z zahtevami pravilnika, varnost oskrbe s pitno vodo pa kot nezadovoljivo. 4. KRAJEVNA SKUPNOST ČRNI VRH Krajevna skupnost Črni vrh se oskrbuje s pitno vodo iz dveh vodovodnih sistemov, ki napajata naselja Črni vrh in Stari vrh - Rovt. Imeni vodovodnih sistemov in oskrbovalnih območj sistemov sta enaki. Podatka o številu prebivalcev v Krajevni skupnosti Črni vrh in letni distribucji pitne vode sta skupna za celotno krajevno skupnost Črni vrh. Na obeh vodovodnih sistemih se opravlja preventivno kloriranje pitne vode z natrjevim hipoklorito-m,drugih postopkov priprave vode ni. V obeh sistemih prevladuje voda površinskega tipa. V preglednici10 je podan prikaz podatkov o vodovodnih sistemih, imenih vodooskrbnih območj, številu prebivalcev, letni distribucji pitne vode, morebitnih postopkih dezinfekcje pitne vode in drugih postopkih priprave vode, ter vrsti oziroma tipu vode glede na geološke značilnosti vodooskrbnega območja. 4. 1 Mikrobiološka in fizikalno kem^ska preskušanja opravljena v okviru notranjega nadzora V letu 2010 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodovodnih sistemih Črni vrh in Srednji vrh - Rovt za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 16, za fizikalno kemjska preskušanja pa 4 vzorci pitne vode. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je bilo 8 vzorcev skladnih, 8 vzorcev pitne vode pa neskladnih z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS, št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Za fizikalno kemjska preskušanja so bili odvzeti 4 vzorci pitne vode, ki so bili glede na obseg opravljenih preskušanj, skladni z fizikalno kemjskimi zahtevami pravilnika. Navedeni podatki so podrobneje prikazani v preglednici 11. 4.2 OCENA STANJA PO VODOVODNIH SISTEMIH 4.3 Vodovodni sistem Črni vrh Sistem se napaja iz enega vodnega vira. V letu 2010 je bilo za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 8 vzorcev pitne vode. Štirje vzorci pitne vode so ustrezali mikrobiološkim zahtevam, štirje vzorci pa ne. V dveh primerih je bila neskladnost pitne vode ugotovljena v zajetju, v dveh primerih pa na omrežju sistema. Poleg obveznega prekuhavanja pitne vode pred uporabo za prehranske namene so bili ob ugotovitvah neskladnosti pitne vode predlagani tudi drugi ustrezni preventivni ukrepi. Dezinfekcja pitne vode z ustreznim klorovim preparatom (ročno kloriranje) je praktično stalen preventivni ukrep na tem sistemu. Konec meseca avgusta je bila v zajetju vgrajena naprava za kloriranje pitne vode, kar je bilo na tem sistemu glede na ugotovljeno stanje, nujno. Prisotnost bakterj E. coli in visoko število koliformnih bakterj v pitni vodi je bilo ugotovljeno v dveh primerih na omrežju sistema pred uvedbo dezinfekcje pitne vode. Glede na rezultate in ugotovitve mikrobioloških preskušanj ne moremo oceniti mikrobiološko sliko pitne vode v letu 2010 kot dobro. Pričakujemo, da bo ob pravilnem delovanju postopka dezinfekcje pitne vode v prihodnje mikrobiološka kakovost pitne vode v sistemu dobra. Varnost oskrbe z vodo v letu 2010 ocenjujemo kot nezadovoljivo. 4.4 Vodovodni sistem Srednji vrh - Rovt Sistem se oskrbuje s pitno vodo iz enega vodnega zajetja. Za mikrobiološka preskušanja je bilo v letu 2010 skupaj odvzetih 8 vzorcev pitne vode. Štirje vzorci pitne vode so bili skladni z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika, štirje vzorci pa ne. V vseh neskladnih vzorcih pitne vode je bila ugotovljena prisotnost mikroorganizmov indikatorjev fekalnega onesnaženja - bakterje E.coli. Poleg obveznega prekuhavanja pitne vode pred uporabo za prehranske namene so bili ob ugotovitvah neskladnosti pitne vode predlagani tudi drugi ustrezni preventivni ukrepi (ročno kloriranje in izpiranje omrežja). V mesecu avgustu je bila na zajetju vgrajena naprava za kontinuirano dezinfekcjo pitne vode z natrjevim hi-pokloritom, kar je bil glede na predhodne ugotovitve, nujen preventivni ukrep. Uvedba stalnega postopka dezinfekcje pitne vode bo ob pravilnem delovanju naprave pozitivno vplivala na mikrobiološko kakovost pitne vode. Zaradi predhodnih ugotovitev ocenjujemo, da je bila pitna voda v sistemu do uvedbe postopka dezinfekcje zdravstveno neustrezna. Varnost oskrbe s pitno vodo v sistemu ocenjujemo kot nezadovoljivo. 5. DRŽAVNI MONITORING PITNIH VOD ZA LETO 2010 V okviru državnega monitoringa pitne vode za leto 2010 je bilo opravljenih več ciklov vzorčenja pitne vode. V osnovni tabeli podajamo prikaz odvzemov vzorcev pitne vode po oskrbovalnih območjih v letu 2010 s podano skladnostjo oziroma neskladnostjo. Podatki so povzeti iz spletnih strani monitoringa pitne vode. Občina Dobrova - Polhov Gradec (Besedilo ni lektorirano) 26. april 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 43 Svetniki Loga - Dragomerja dali zeleno luč Ceru Nik Log - Dragomer, 23. marec - Svet Loga - Dragomerja se je v prostorih osnovne šole sestal na prvi izredni seji, na kateri je obravnaval dve točki dnevnega reda. Po dolgi razpravi in številnih pomislekih je deset svetnikov župana pooblastilo za podpis pogodbe skupnega projekta Cero Nik, dva svetnika pa sta se glasovanja vzdržala. Svet je razpravljal tudi o ravnatelju Osnovne šole Log - Dragomer. Med dvema kandidatoma so kot primernejšo izglasovali dosedanjo ravnateljico Mihaelo Mrzlikar. Svetnice in svetniki so na svoji prvi izredni seji razpravljali o izgradnji reg^skega centra za ravnanje z odpadki Notranjska-Istra-Kras (Cero Nik). Projektu so sicer načelno zeleno luč že januarja dali župani, ki so v Hrpeljah pristopili k sodelovanju in pripravi skupnega projekta Cero Nik. Sedaj pa so svetniki na izredni seji odločali o dokončnem podpisu pogodbe. Svetniki so sicer imeli kar nekaj pomislekov glede pristopa k projektu, predvsem so si želeli, da bi imeli možnost izbirati med več lokac^ami oziroma možnost proučitve pristopa k različnim regijskim centrom. Razmišljali so o možnosti priključitve k Ljubljani ali Novi Gorici, razpravljali so o vložku občine v projekt Cero Nik ter na koncu z desetimi glasovi za pooblastili župana za podpis medobčinske pogodbe o sodelovanju in pripravi projekta ter izvedbi projekta Cero Nik Center naj bi zgradili v Logatcu, v njem pa naj bi predelovali nekoristne odpadke, torej tiste, ki jih odlagamo v črne zabojnike za odpadke. V projektu naj bi sodelovalo šestnajst občin. Bloke so od njega že odstopile, s podpi- som pogodbe pa so se strinjali tudi borovniški in vrhniški svetniki. Cero Nik naj bi zaradi velikosti, seveda če bo pogodbo podpisala večina občin, izpolnjeval pogoje za sofinanciranje z evropskim denarjem. Cas za pridobivanje kohezjskih 35 miljonov evrov imajo še do ju-lja. Do takrat morajo na Ministrstvo za okolje in prostor oddati vlogo z vso dokumentacjo, skupaj z javnim naročilom za gradnjo. Občinski svet je na seji dal tudi mnenje o kandidatih, ki so izpolnjevali pogoje za ravnatelja Osnovne šole Log - Dragomer. Še pred samo sejo je o kandidatih razpravljala Komi-sja za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki je ugotovila, da oba prjavljena kandidata, Miha Verbec in dosedanja ravnateljica mag. Mihaela Mrzlikar, izpolnjujeta formalne pogoje za zasedbo položaja. Po razpravi so na podlagi boljšega programa dali pozitivno mnenje dosedanji ravnateljici. Njeno imenovanje pa so na tajnih volitvah soglasno potrdili tudi občinski svetniki. Vesna Erjavec Občanke in občani Občine Log - Dragomer Čestitam vam ob 27. aprilu, dnevu boja proti okupatorju, 1. maju, prazniku dela, 9. maju, dnevu Evrope in 30. maju, občinskem prazniku. Mladen Sumina, župan Praznik Občine Log ' Dragomer 30. maj Razpored dogajanja ob občinskem prazniku ARTfe(j)st 2011 - improvizacijski nastop otroške dramske skupine Dialog Organizator: KUD Kosec Log - Dragomer Lokacija: OŠ Log - Dragomer (večnamensl cDkular foto klub vrf Začetek Začelo se je, fotoklub deluje, člani že kar pridno lovimo svetlobo. Tako, denimo, Elo lovi v objektiv barjanske ptiče 'ustrelil' je tudi že škurha, ki je izjemno redek in mu ljudje pravdo 'zadnji mostiščar', Niko išče navdih ob vodi, za svoj že znani opus 'podoba vode'... Hodimo tudi na fotoizlete, takole po dva, tr^je in iščemo dobre motive. njegovih domačih dobrot, dobrih vin, narezka ... Tudi predavanja o goških znamenitostih smo bili deležni; gospodar Mesesnel nam je povedal, da imajo mnoge hiše nad portali vklesane letnice iz 17. in 18. stoletja. Tudi ulice ali gase, kot jim pravdo domačini, so nekaj posebnega. Tesno so stisnjene, po navadi niso širše od metra. Vrata vod^o v borjače; borjač je zaključeno dvorišče, ki združuje gospodarske in bivalne prostore. Druga znamenitost so obokane goške keti. Vsak gospodar ima po dve, tri ali celo več, ohranjenih jih je več kot 60. V mnogih od njih lahko najdemo živo vodo. Večina prebivalcev se še ukvarja s kmet^stvom. Gostitelj nas je povabil tudi v eno svojih vinskih kleti, kjer smo poskusili njegovo Goče Zadnji dan marca smo se tr^e odpravili v Vipavsko dolino, točneje v vas Go:, Marko Jakopič, Marko Mulej in jaz. Za naš hobi je znano, da zjutraj ni poležavanja. Najboljša svetloba je zjutraj, kakšne pol ure pred sončnim vzhodom in po njem pa seveda zvečer ob sončnem zahodu. V Goče smo prispeli še v temi in takoj smo dobili priložnost za krasne jutranje fotografije vaške ulice, v mraku osvetljene z uličnimi svetilkami. Še v temi smo se povzpeli do cerkvice Mar^e Snežne nad Gočami, kjer se odpre čudovit razgled na vas in zgornji konec Vipavske doline tja do Nanosa. Čeprav je bilo vreme zjutraj rahlo megleno, je bil po dobri uri in pol fotografski iz-plen kar uspešen. Ko je svetloba postala premočna za lepe panoramske posnetke, smo se napotili v vas fotografirat vaške detajle. V Gočah jih je kar precej, od starih kamnitih hiš do različnih zanimivih portalov; kar precej dela za ljubiteljskega fotografa. Pr^etno presenečeni pa smo bili nad pr^aznostjo domačinov. Ko smo že odhajali proti avtu, nas je ustavil domačin in nas povabil na kozarček. Presenečenje pa je sledilo, ko smo ugotovili, da je gospod lastnik 'Cejkotove domačne', ki je nekakšna oblika kmetje odprtih vrat ali osmice. Deležni smo bili vodene degustac^e odlično desertno vino in izkoristili priložnost za fotografiranje avtentične goške vinske kleti. Tako smo na najlepši način združili pr^etno s koristnim, bolje rečeno pr^etno s pr^etnim. Iz Goč smo se odpravili na grad Lože. Grad je omenjen že v davnih časih, zadnji lastnik je bil Evgen Mayer,ki je po drugi svetovni vojni podaril posestvo, grad in vso opremo kmet^ski šoli. V zadnjem času domačini iščejo možnosti, da bi grad ponovno obudili in mu dali novo vlogo v življenju kraja. Tudi tam smo našli krasne motive za fotografiranje. Sam grad in okolica sta zelo fotogenična, od gradu nad vasjo se pogled odpira daleč po dolini od Podnanosa, prek Vipave do Slapa. Za zaključek našega fotopotepanja smo se povzpeli še na Strmco nad Planino. Na poti proti vrhu smo v redkem gozdu videli nepregledne preproge čemaža, raj za ljubitelje te začimbe. Vrh Strmce je izjemna razgledna točka z razgledom na celotno Planinsko polje. Bo treba tja gor, ko bo Planinsko polje spet poplavljeno. Za konec vse ljubitelje umetnosti in fotografije vabim na odprtje Male mestne galer^' in fotografske razstave članov Fotokluba Okular Vrhnika, ki bo 4. maja 2011 ob 19. uri, naslov pa je Jelov-škova ulica 1 na Vrhniki. Rado Krasnik 26. april 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 57 •Klub .Zákon': • Klub Za mon • Klub 'Zakon • Klub Zakon : • Klub Zakon , • Razstava ilustraci Mihe Kosmača: How to be a super villain? Miha Kosmač, študent Akademie za likovno umetnost in oblikovanje, se nam bo tokrat predstavil na ilustratorski razstavi; idejo zanjo je začel razvrati že v času svoje štud^ske izmenjave na Akademii uporabnih umetnosti na Dunaju. Pritegnili so ga liki zlobnežev iz znanih pravljic in zgodb oziroma pritegnile so ga njihove likovne interpretacije. Preden so nastale končne risbe, je moral ilustrator narediti različne študije portretov in karakteristik, katerih izbor si bomo poleg končnih del lahko ogledali na razstavi. Tehnike, ki jih je avtor uporabljal, so različne; največkrat si je izbral perorisbo, oprl pa se je tudi na svoje korenine v grafitih. Avtorju to ne pomeni končanega projekta, saj ga ta tema v literarni ali filmski obliki vedno znova pritegne, zato se s svojimi risbami in interpretac^ami tovrstnih likov vrača k njej. Razstava bo na ogled do konca maja. Nedelja, 15. maja 2011, ob 20. uri Filmska premiera: Cankarjada po Cankarjadi V nedeljo, 15. maja, bo v klubu Zakon predstavitev kratkega filma z desetdnevnega tradicionalnega 15. gledališkega festivala Cankarjada, ki je v lanskem septembru potekal na Vrhniki, v Podlipi, Borovnici in Bevkah. Film je nastal v DIY-produk-c^i mlade ekipe (Jošt Jesenovec, Neja Marković, Tanja Divac, Dino Filip, Aleš Ogrin) pod taktirko Mihe Grbca, ki je spremljala festival in nastopajoče ter s kamero posnela intervjuje in utrinke s festivala. Jamsession - glasbene delavnice KVŠ bo organiziral delavnico glasbene im-provizac^e. Jamsession je namenjen vsem glasbenikom in glasbenicam, ki žel^o predstaviti svoje delo, ga glasbeno nadgraditi, svojim pesmim prepustiti prosto pot zunaj začrtanih smernic, ustvarjati nove žanre in glasbene podobe, lotiti se starih uspešnic ter tako vaditi igranje na svojem glasbilu, zabavati se ob živi glasbi in spoznati ustvarjalne ljudi. Zainteresirani pišite na program_kvs@yahoo.com ali na www.kvs-klub.si sproti preverite datume in se udeležite. Nedeljski filmski večeri Ker si človeško bitje rado ogleda dober film, te vsako nedeljo ob 20. uri vabimo v klub Zakon, kjer je s projekc^o in dobrim ozvočenjem poustvarjeno kinematografsko vzdušje - s to razliko, da je vstop prost. Po navadi predvajamo tujejezične filme, zmagovalce raznih festivalov ali pa stare klasike, za katere televiz^ci nimajo posluha. S predlogi na forumu (www.kvs-klub.si/forum) lahko pri izbiri naslednjega filma sodeluješ tudi ti. Vabljen/-a pa si tudi, če želiš javno predvajati svoj krajši amaterski film! KVŠ-jev nogomet KVŠ-jev nogomet se ob začetku toplih dni iz telovadnice OŠ Ivana Cankarja, kjer je v hladni sezoni potekal vsako nedeljo popoldne, seli na igrišče (v primeru slabe vremenske napovedi odpade). Pridruži se. Postani član/-ica Kluba vrhniških študentov Vabimo te, da prineseš pristopno izjavo in potrdilo o vpisu (ali šolanju) na naše duri. Tvoje kuverte bomo veseli tudi po pošti. Pristopna izjava se skriva na naši spletni strani, naslov pa že poznaš: Tržaška 11. Ne odlašaj, tudi danes je še zmeraj povsem čisto zares popolnoma pravi dan! Z brezplačnim članstvom v Klubu imaš pravico do številnih ugodnosti in popustov: v Cankarjevi knjižnici Vrhnika je letna članarina brezplačna, če jim pokažeš KVŠ-jevo člansko izkaznico, poleg tega so članske vstopnice za dogodke v klubu Zakon cenejše. Petinski popust lahko uveljavljaš v Aikido klubu Vrhnika. Osvežen Zakonov stripovski kotiček Lani smo odprli Zakonov stripovski kotiček, v katerem vas stripi, pa tudi kakšna rev^a, čakajo, da jih prelistate. Trenutno na kotičkovih policah najdete nekaj številk naslednjih stripov in rev^: Alan Ford, Dylan Dog, Martin Mystère, Mister No, Nathan Never, Lazarus Ledd, Zagor, Strip bumerang, Miki Miška, Veliki Blek, Komandant Mark, Pustolovske zgodbe, Batman Adventures, Spider-Man, The Incredible Hulk, Batman Forever, Tom & Jerry, Lepotica in zver, Svet in ljudje, National Geographic in Miki Muster. V maju smo zbirko dopolnili z novimi izvodi stripov: - Maxmagnus (max Bunker), št. 2, 8 - Lazarus Ledd, št. 61 - Brad Barron, št. 9 - Dampyr, št. 31, 32, 33 Monty Pyhton večer Monty Python je bila skupina angleških komikov, ki je delovala v sedemdesetih ter v začetku osemdesetih let. Njihov šarm je izviral iz njihovega humorja, ki je bil vedno absurden in tako v nobeni povezavi z resničnostjo ali logiko. Norce so brili prav iz vsega. Znani so po več filmih (med katerimi sta najbolj znana njihova verz^a svetega grala in Brianovo življenje) in po ser^i skečev oz. Letečim cirkusom Montyja Pythona, kot so jo poimenovali. Prav tej ser^i bo posvečen nedeljski filmski večer 24. aprila. Zavrteli bomo najbolj znane epizode in morda tudi kakšen film. Večer se bo začel ob običajni 20. uri. Športni navdušenci, pozor! V okviru delovnega časa kluba Zakon je mogoč ogled vseh večjih športnih prenosov na TV, kot so nogometne tekme lige prvakov, angleške Premier League, kval-ifikac^e za EP 2012, košarkarska evroli-ga ter dirke formule 1 in MotoGP. Sem sod^o tudi vsi enkratni športni prenosi, kjer blest^o slovenski športniki. Prenose projicira projektor z visoko ločljivostjo, in sicer na platno z diagonalo 5 metrov! Vabljeni vsi! JAVNI SKLAD REPUBUKE SIOVENUE ZA KULTURNE OElAVNOSn Območna izpostava Vrhnika VABILO NA SKLADOVE PRIREDITVE Cankarjev dom Vrhnika, sreda, 25. 5. 2011, ob 19. uri. Vstop prost Cankarjev dom Vrhnika, nedelja, 29. 5. 2011, ob 10. uri ob 15. uri ob 20. uri Vstop prost ZAKLJUČNI KONCERT DIRIGENTSKE ŠOLE ZA PIHALNE ORKESTRE ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE Dirigent: udeleženci dirigentske šole Mentor: Jan Cober Organizac^a: JSKD RS in Območna izpostava Vrhnika 2. 3. 31. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB KONCERT - 3. TEŽAVNOSTNA STOPNJA Pihalni orkester Divača, Pihalni orkester Šentjanž, Pihalni orkester Salonit - Anhovo, Pihalni orkester Muta, Pihalni orkester Duplek, Brkinska godba KONCERT - 1. TEŽAVNOSTNA STOPNJA: Pihalni orkester Šentjernej, Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi, Kraška pihalna godba Sežana, Pihalni orkester Ljubljana - Vič, Godba Domžale RAZGLASITEV REZULTATOV TEKMOVANJA IN PODELITEV PRIZNANJ Z NASTOPOM PIHALNEGA ORKESTRA VRHNIKA Organizac^a: Zveza slovenskih godb, JSKD RS in Območna izpostava Vrhnika, Pihalni orkester Vrhnika, Občina Vrhnika Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Vrhnika, Tržaška cesta 25, 1360 Vrhnika Tel.: 01 750 20 39; e-naslov: oi.vrhnika@jskd.si ■ CAN KARJ EVA KMJIZN IttîVRH NI KA ■ Predstavitev knjige Zeliščarski recepti naših babic V Cankarjevi knjižnici Vrhnika smo imeli možnost v živo spoznati avtorja, ki zaradi svoje skromnosti v knjigi ni želel biti zapisan, kar je po mnenju mag. farmacie Jožeta Kukmana danes prava redkost. Gospod Zdravko Malnarič je bioenergetik, iskalec vodnih tokov, zdravilec, kmet in vinogradnik. Dobrih deset let je zapisoval in zbiral znanja različnih ljudi; zapisoval je pozitivne izkušnje laikov in strokovnjakov na področju uporabe zelišč. Knjiga je nastala na njegovo pobudo, saj želi, da bi se vse zbrano znanje ohranilo. Knjigo Zeliščarski recepti naših babic nam je predstavil magister farmacie Jože Kuk-man, ki je po odhodu patra Simona Ašiča postal predan skrbnik njegovih izročil. Nadaljuje njegovo delo in s svojim poznavanjem delovanja zelišč 3-krat na teden (ponedeljek, torek in sreda) svetuje v Ašičevi lekarni (samostan Stična). Knjigo je tudi strokovno pregledal in jo ocenil kot zelo dobro. Pojasnil je, da Z leve proti desni: Jože Kukman, Juliana Leskovec, Zdravko Malnarič (foto: nin) je 10 % ljudi v bolnišnicah zaradi preveč zaužitih zdravil. In zato meni, da bo knjiga v veliko pomoč marsikomu, saj se vedno več ljudi vrača k naravi. Posebej lepo je pozdravil znano zeliščarico Terezko Ni-kolčič, ki nam je pr^azno razložila vse o pelinu. V knjigi lahko spoznamo, s katerimi zelišči si lahko pomagamo pri prehladu, arteriosklerozi, artritisu, rev-matizmu, šenu, visokemu krvnemu tlaku ^ Dohodek od prodaje knjige bo namenjen prenovi podružnične cerkve v Kalu v Žup-n^i Semič. Večer smo zaključili s pristno belokranjsko kapljico, harmoniko in odličnimi sladicami, ki jih je pripravila Juli-jana Leskovec. Gostom se zahvaljujem za poučno, zabavno in slastno druženje. Vsem pa želim čim več zdravih dni. Knjigo si lahko izposodite tudi v naši knjižnici na oddelku za odrasle. Sonja Žakelj iz Cankarjeve knjižnice Vrhnika 1. 58 NAŠ ČASOPIS Kultura 26. april 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Novičke iz Cankarjeve knjižnice Vrhnika Knjižne novosti v marcu 2011 Razstava subvencioniranega gradiva V maju vas na oddelku za odrasle vabimo na ogled subvencioniranega gradiva, ki smo ga kupili v letu 2009. Gradivo je sofinancirala Javna agenc^a za knjigo. Vljudno vabljeni k izposoji. Razstava nakita v Cankarjevi knjižnici Vrhnika V poletnih mesecih, od maja do avgusta 2011, vas vljudno vabimo na razstavo unikatnega nakita, ki ga izdeluje Petra Jančar. Na oddelku za odrasle bo na ogled nakit, v čitalnico pa vas vabimo na ogled fotografij nakita. Vabilo na knjižno čajanko V četrtek, 19. maja 2011, ob 9. uri vas vabim na zadn^ KNJIŽNO ČAJANKO te sezone; njen naslov je POČITNIŠKI VAL. Ob dišečem čaju in pecivu vam želim predstaviti kakovostne knjižne novosti za otroke in odrasle, primerne za počitniško branje. Prisrčno vabljeni na mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice Vrhnika, da skupaj proslavimo uspešno bralno sezono! Strokovna ekskurz^a zaposlenih Cankarjeve knjižnice Vrhnika, 25. 5.11 Pr^atelje knjige in člane knjižnice obveščamo, da se bomo zaposleni podali na ekskurz^o v Šaleško dolino. Obiskali bomo Knjižnico Velenje. Od leta 2005 domuje v novih prostorih. Veselimo se ogleda (najbrž) primernejših prostorov, kot so v naši knjižnici. Tudi sami upamo, da bomo na Vrhniki kmalu dobili novo. Zaprto bomo imeli v sredo, 25. maja. Hvala za razumevanje. VABILO Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Občina Vrhnika vas vljudno vabimo na 10. spominski pohod PO POTEH CANKARJEVE DEDIŠČINE Vrhnika-Mavsar^a-Vrhnika 14. maja 2011 Zbor pohodnikov: ob 7.30-8.00 pri cerkvi na Sveti Trojici. Predvidena vrnitev ob 13.00 na Sv. Trojico, kjer se bomo pridružili pohodnikom z Rožnika in prisluhnili kulturnemu programu. Pohod bo voden, na lastno odgovornost in bo potekal v vsakem vremenu. Dodatne informac^e Valentin Ogrin (041 249 576). Za vodenje, okrepčilo in topel obrok pohodnik prispeva 7 evrov. Za vas pripravljamo pr^etno druženje z ogledom naravne in kulturne dediščine ob poti, ki jo je pred približno 100 leti prehodil naš največji pisatelj, pesnik in dramatik Ivan Cankar. Obenem pa se spominjamo njegovega rojstnega dne skupaj s praznikom Občine Vrhnika. SPLOŠNO:KNJIZNIČARSTVO,ENaKLO-PEDUE,ZBORNIKI... BAYARD, P.: Kako govoriti o knjigah, ki jih nismo prebrali BELLMAN, G.: Vzemite stvari v svoje roke DOUPONA Topič, M.: Objektivnost v športnem novinarstvu GOMEZELJ Omerzel, D.: Podjetništvo in znanje JONTES, D.: Novinarstvo kot kultura : miti in vrednote ZAID, G.: Skrivnost slave FILOZOFHA.ETIKA.OKULTIZEM.PSIHOLO-G^A. ADAM, B.: Čas BADIOU, A.: Kratka razprava o prehodni on-tolog^i ; Očrt metapolitike BRANCH, R.: Kognitivno-vedenjska terap^a za telebane FOUCAULT, M.: Besede in reči GANGAJI.: Diamant v tvojem žepu KING, I.: Kako se dobro odločamo in imamo ves čas prav KOLŠEK, K.: Drugi demokracie SPADARO, P.: Izkažite vsej svoji biti čast, ki si jo zasluži TOMMAN, M.: Optimalizem TOMŠIČ, S.: Druga ljubezen VYGOTSK^, Lev S.: Mišljenje in govor VERSTVO JENKINS, P.: Novi krščanski svet SEEWALD, P.: Luč sveta SELLNER, Albert C.: Večni koledar papežev SOCIOLOGnA.POLITIKA.EKONOMHA. PRAVO.VZGOJA.ETNOLOG^A. BANDULET, B.: Zadnja leta evra EKIRCH, A. R.: Ob zatonu dneva HORVAT, M.: Evropska identiteta v procesih globalizac^e HROBAT, Katja.: Ko Baba dvigne krilo KIYOSAKI, R. T..: Povečajte svoj finančni 1Q LENARČIČ, B.: Socialni kapital v virtualnih skupnostih MURŠIČ, R.: Metodolog^a preučevanja načinov življenja RATTIGAN, a.: Začasni tatuji za punce STARIKOV, N.: Kriza : kako $e to dela ŠVAJNCER, J.: Pasne spone OKOLJE.MATEMATIKA.ASTRONOM^A.FI-ZIKA.KEM^A.BIOLOGHA. DOBOVIŠEK, M.: Nekaj o diferencialnih enačbah JERŠEK, M.: Dragi in okrasni kamni MORGAN, S.: Velika otroška enciklopedija živali ROŠ, M.: Čiščenje odpadnih voda MEDICINA.TEHNIKA.KMET^STVO.VODE-NJE.INDUSTR^JA.OBRT. EHGARTNER, B.: Bili ste zdravi - dokler niste prišli k zdravniku KREMPL, U.: Mali kuharji MINTZ, Sidney W.: Sladkost in moč MURŠIČ, M.: Vdihi PAVLIČ, E.: Mamica, nauči me kuhati SAAN, Anita van.: Moja velika knjiga o vrtnarjenju ZaBKAR, a.: Sodobni oborožitveni sistemi. Del 1 UMETNOST.ARHITEKTURA.FOTOGRAFI-JA.GLASBA.ŠPORT. AVGUŠTIN, M.: Plečnik na Domžalskem in Kamniškem ČOH, M.: Razvoj hitrosti v kondicjski pripravi športnika DRAŠLER, A.: O krajini z risbo FER, B.: O abstraktni umetnosti FREETH, N.: Klavir : priročnik za začetnike KOVAČ Valdés, J.: Plesna žgečkalnica KOVAČ, M.: Izpeljava športne vzgoje RAUNIG, G.: Umetnost in revolucja ŠPRAH, A.: Prizorišče odpora TRATNIK, P.: In vitro VODNIK, Marjan.: Jesenova šepetanja JEZIKOSLOVJE VR BERGOČ, S.: Slovenščina med Balkanom in Evropo KOZELJ Horvat, Sabina.: Priročnik za sporazumevanje STABEJ, Marko.: V družbi z jezikom KNJIŽEVNOST EAGLETON, T.: Marksizem in literarna kritika KREVEL, M.: Izvidniki v puščavi resničnosti PONIZ, D.: Cenzura in avtocenzura v slovenski dramatiki in gledališču 1945-1990 SCHMIDT-Snoj, M.: Tokovi slovenske dramatike POEZJA. BEŠVIR, D.: 100 gaziranih opic KOŠUTA, M.: Drevo življenja PERAT, K.: Najboljši so padli RDEČA luna : antologja sodobne brazilske lirike VALLEJO, C.: Pesmi človeka DRAMATIKA. ARISTOPHANES.: Politične komedje 1 FLISAR, E.: Collected plays ROMANI.KRATKA PROZA. BABOŠ Logar, B.: Mala ulica : črtice BARBIERI, V.: Epitaf cesarskega sladokusca BASARA, S.: Vzpon in padec Parkinsonove bolezni BODROZiĆ, i.: Hotel Zagorje BUSHNELL, C.:^ Lipstick jungle DELAVEC, M.: Šepet rdeče zofe GARWOOD, J.: Razkošje časti GELASIMOV, Andrej V.: Leto prevar HUDOLIN, J.: Vrvohodec LEARNER, T.: Sphinx LETNAR, T.: Jedci trupel LIGHTMAN, A.: Einsteinove sanje NOVOSEL, T.: Normala utruja PODGORNIK, M.: Črni studenec ROZINA, R.: Šumjo besede domače SÁ-Carneiro, M.: Luc^jeva izpoved ŠEGA, I.: Ona in ona in on VANDERBEKE, B.: Denar ali življenje ESEJI.HUMOR.SPOMINI.DNEVNIKI.POTO-PISI. GLIGIĆ, M.: Bežeči ježi KAFKA, F.: Pisma Felice Bauer 1913-1917 KOŠIR, M.: Žareti upanje MLADINSKO LEPOSLOVJE. BJELČIĆ, R.: Ratkodivščine BLADE, A.: Krilati stvor Kreta CUNJA Rossi, V.: Trdoglavček Tomaž in njegovi prjatelji DOMICELJ, T.: Pravljica o pridni voluharici ELSCHNER, G.: Moj piščanček HUBMAN, B.: Morska deklica KUPLENK, M.: Vesela mavrica MAJ, N.: Peklenske čeri : mladinski roman MESARIČ, J.: Dogodek na gozdni jasi ONICHIMOWSKA, A.: O ježu, ki je našel prijatelja ROBNIK Šikonja, M.: Zeleni gral SIMINOVICH, L.: Radi imamo sadje SUWALSKA, D.: Bruno in sestri DOMOZNANSTVO.GEOGRAFJA.ZGODO-VINA.BIOGRAFJE. FERENC, T.: Okupacjski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, 3 FERFILA, B.: Etiopja : dežela tisočerih čudes GILLET, F.: Chiara Lubich GINZBURG, C.: Sir in črvi MAKAROVIČ, M.: Koprivnik in njegovi ljudje MUŠIČ, J.: Josip Murn Aleksandrov ROZMAN Pišek, H.: Hvala vam, dragi naši vrzdenški predniki! Najbolj iskane ali izposojene knjige v marcu 2011 1. Woodiwiss, Kathleen E.: Pepel v vetru 2. Gregory, P.: Posvetne radosti 3. McCarthy, M.: Ko se boš prebudila --4. Woodiwiss, Kathleen E.: Vreden ljubezni 5. Sparks, N.: Usodni ovinek 6. Shreve, A.: Skrivaj 7. Balogh, M.: Temni angel 8. Woodiwiss, Kathleen E.: Zimska vrtnica 9. Živali na kmetji 10. Woodiwiss, Kathleen E.: Shanna Glasbeni CD, zvočne knjige in ostali zvočni zapisi BABY Einstein Music Box Orchestra: Sing and play EMA 2011 KK Contemporary Jazz Ensemble KLOBČAR, M.: Spejvaj nama, Katica : ljudske pesmi Prekmurja KOMBO: Biči KUHAR, N.: Nejc Kuhar, skladatelj LAP, R.: Lovely baby nature TERSEGLAV, M.: Pjevaj mi, pjevaj, sokole : uskoška pesemska dediščina Bele krajine MITROVIĆ, U.: Kar seješ, to žanješ PLENIČAR, A.: Črna ovčka Beti : PLENIČAR, A.: Vsak dan, v vsakem pogledu napredujem Filmi za odrasle GHOSTS of Cité Soleil = Duhovi Cité Soleil VAMPIRES suck = Vampirji so bedni YOU again = Spet ti Filmi za mladino PANIQUE au village = Panika na vasi Dokumentarni film CHIARA Luce B.: sjajni načrt KENNER, R.: Food inc. = Hrana d.d. CD-ROM in DVD-ROM NEMEC-Pečjak, M.: ABC celovitega obvladovanja projektov in Microsoft Project 2010 NEDOH, M.: Biologja. Človeško telo 1 ZGODOVINA. Revolucionarna Evropa. Izbor: Niko Nikolčič i9*Argonavtskî dnevi in Nočna Vrhniki zic Festival kulturnih, zabavnih in športnih prireditev 10.-21. junij 2011 ARGONAVTSKI MARATON 2011 - rekreativni maraton 81 km -otroški maraton Argonavtek Vrhnika, 14. junij 2011 ob 10.00 uri 26. april 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 59 Matic Skube, smučar z Zaplane: »Na talent se na kaže zanašati, saj ne moreš stopiti s kavča na smuči in pričakovati, da boš kaj dosegel.« Za srečanje sva se zmenila v Mantovi. Spomladanski sončni žarki so dovolj ogreli ozračje za pogovor na vrtu. V petek ob desetih sva se dogovorila in Matic je prišel do minute točno. Zdaj ima deset dni prostega časa, saj se bodo kmalu začeli treningi in organizirane priprave na novo smučarsko tekmovalno sezono. Pravzaprav je Matic še novi občan Občine Vrhnika, kajti s svojimi - starši, bratom in sestro - so se šele pred letom preselili iz Škofle Loke na Zaplano. Triindvajsetletni Matic Skube ni gostobeseden mladenič. O svojih rezultatih v smučarskem »cirkusu« govori umirjeno, tehta besede o možnihh rezultatih v prihodnje. A skozi pogovor je zaznati, da mu je smučanje, čeprav težaško delo, v veselje, ki se mu ne bo odpovedal vse dotlej, dokler bo lahko tekmoval. »Potem pa bomo videli, kaj bom počel. Doslej sem zaradi smučarskih obveznosti zanemarjal študy menedžmenta. Težko je usklajevati študy in vrhunsko smučanje. Pa bo treba!« nam je dejal. Pred letom ste se preselili na Zaplano. Lokac^sko ste se odmaknili od Sko^e Loke in matičnega kluba Al-petour. Kaj se je spremenilo zaradi tega? Ne kaj dosti, saj je Ško^a Loka blizu in ostajam v klubu, ki mi je bil vseskozi drugi dom in mi omogočil rast v smučanju. Nisem imel pomislekov zaradi preselitve na Zaplano. To je lepa vas, ljudje so pr^azni in okolica mi omogoča treniranje v teku in v kolesarjenju. Tako pravzaprav spoznavam soseščino Zaplane. Seveda sem vezan na Ško^o Loko, kjer sem končal gimnaz^o, naredil prve smučarske korake, rasel v smučanju in stkal mnoga pr^ateljstva. V mestu, živeli smo v stanovanjskem bloku, je vseskozi živo, na Zaplani pa mir, ki mi dobro dene po vrnitvi s tekmovanj. Kot opazovalec bi dejal, da je za smučarski šport potrebna izredna samodisciplina, natančen urnik dela in treniranje tudi doma, saj si tekmovalec verjetno ne more privoščiti upada kondic^e? Kakšen je pravzaprav vaš delovni urnik? Res moramo biti disciplinirani. Zdaj je čas po koncu sezone in malce počivam. Sicer pa je naše življenje kar naporno. Moj smučarski dan na snegu se začne poldrugo uro pred odhodom na smučišče. Poskrbim za potrebno gimnastiko, vse ogrevalne vaje, zajtrkujem in nato grem z ekipo na smučišče. Smučamo tri, štiri ure, odvisno od tega, kakšna tekma nas čaka, ali pa smo le v pripravljalnem obdobju. Tako delamo v reprezentanci. Zdaj dosegam najboljše rezultate v slalomu in rad bi, da bi letos spravil vsaj na isto raven tudi moje smučanje veleslaloma. Veliko mi ne manjka in z malo sreče mi bo zagotovo uspelo uvrstiti se veliko višje na tekmovalni lestvici tudi v veleslalomu. Preden malce globlje pogledava v sedanje dogajanje na slovenski smučarski sceni, mi povejte, kako ste pravzaprav začeli pot smučarja hitrih disciplin in kako vas je družina spodbujala k temu? Moji se niso profesionalno ukvarjali s športom, a vendar lahko rečem, da smo športna družina, ki rekreac^i namenja kar precej časa. Oče je serviser, torej se tudi vrti v smučarji. Domači so me vseskozi spodbujali, mi pomagali in mi ob slabih rezultatih stali ob strani. Brez takšnega odnosa si pravzaprav ni mogoče zamisliti oblikovanja smučarja. Začel pa sem s šestimi leti, ko so me vključili v alpsko šolo. Potem pa korak za korakom. Prihajali so rezultati in to me je poganjalo naprej v smučanju. V srednji šoli pa se je začelo resno delo. Na tekmovanjih se srečuješ z drugimi iz domovine in tujine, iz tekme v tekmo se boriš za FIS-točke in smučanje postane namesto igre trdo delo. In hkrati menda zelo drag šport? Da pa se tudi zaslužiti!? S financami se tekmovalci ne ubadamo, saj mora zanje skrbeti Smučarska zveza. Sam pa zaslužim zdaj dovolj, da relativno dobro živim. Ne pa tako dobro, da bi lahko dal kaj na stran za prihodnost. Ste pa v vrhu slovenskega smučanja že od malih nog? Vseskozi državni reprezentant. Ja, praktično od otroških let, saj je sistem takšen, da zajame najboljše, če si seveda to zaslužiš, že v petem, šestem razredu osnovne šole. Najprej v pionirsko ligo, nato mladinsko in pozneje v člansko. Leta 2007 sem bil svetovni mladinski prvak. Zmagal sem v avstr^skem Flachau. Super je bilo. Dobil sem še več samozavesti, kajti postati mladinski prvak v slalomu, v zelo hudi konkurenci, je izjemno doživetje in potrditev, da si na pravi poti. Da si talentiran za smučanje? Ni vse talent. Brez trdega dela, garanja, ne moreš v smučanju ničesar doseči. Na talent se na kaže zanašati, saj ne moreš stopiti s kavča na smuči in pričakovati, da boš kaj dosegel. Pot do dobrih rezultatov v svetovnem pokalu ali na olimp^skih igrah je polna trdega dela, tudi odpovedovanja, kar blišč na tekmovanjih zakriva. Ta čas so naši smučarji relativno dobri v tehničnih disciplinah, manjka pa kar veliko, da bi bili zadovoljni s hitrimi disciplinami, predvsem s smukom? Sam sem v ekipi tehničnih disciplin. V slalomu je najboljši Mitja Valen- čič, sledim pa mu jaz. V veleslalomu nam v minuli sezoni ni šlo dobro in nadejam se, da bomo letos odpravili pomanjkljivosti, ki nam ne omogočajo doseganje boljših rezultatov. Zagotovo bomo v pripravljalnem obdobju veleslalomu namenili več skrbi. Hitro menjavanje trenerjev, ki smo mu priča, zagotovo ne koristi tekmovalcem? Seveda ne. Zagotovo to vpliva tudi na rezultate, kajti komaj te trener dobro spozna, že odide. Upam, da bomo v prihodnje vendarle imeli stabilnejše možnosti za delo in trenerji so v verigi skrbi za reprezentanco najpomembnejši člen. Smučarka Tina Maze je nekako zunaj tega sistema in sama odloča o sebi? Ona je nekaj posebnega. Ima svoje ekipo, ki jo sama izbira in vse je podrejeno njej. Smučanje je sicer individualni šport, vendar se pripravljaš v ekipi, ki ima istega trenerja, skupne serviserje in tudi skupen finančni proračun. Na čigavih smučeh smučate? Na Elanovih. Tudi Valenčič. Že eno leto smučam z elankami in zelo zadovoljen sem. Ujel sem se z njimi. Dobre so. Sami se ne pritožujete nad razmerami v moškem smučarskem športu, vendar pravih rezultatov ni od nikoder. Javnost ne diha več z vami? Hrvati pa navdušeno razkazujejo svojega Ivico Kostelića. Če bi vedel za odgovor, zakaj nam ne uspeva, verjetno ne bi bilo tako. Ekipa je dobra, brez zdrah, trudimo se. Ivica Kostelić pa je nekakšen smučarski fenomen. Hrvati so upravičeno ponosni nanj. To je pr^azen človek in nič prevzeten. Sicer pa je v preteklosti tudi treniral z našimi. Zdaj imate »dopust«? Ja, teh nekaj dni sem prost. Kmalu pa se bodo začeli kondic^ski treningi za naslednjo sezono. Program treningov nam pripravi kondic^ski trener in izvajati ga moraš doma in v fitnes centrih. Enkrat na mesec imamo tedenske ali desetdnevne skupne priprave, vsake dva ali tri mesece pa posebno testiranje, da se pokaže rezultat napredovanja. Torej ste, mislim na kondic^ski trening, potemtakem sam svoj gospodar? Že, že. Toda ne morem si privoščiti, da bi lenuharil. V športu je samodisciplina zelo pomemben dejavnik. Treniram dvakrat na dan. Opravim deset treningov na teden, le v nedeljo sem prost. Lahko bi rekli, da garam. Zame je igranje tenisa trening, kolesarjenje trening, tek trening ^ Lani sem tekel in kolesaril po hribih v bližini Zaplane. Treningi na snegu se navadno začnejo avgusta. Potem se preselimo na ledenike in treniramo tam. Lani smo šli v Novo Zeland^o, kjer je zima, ko je pri nas poletje. Tudi na snegu delamo praktično ves dan. Ko pride tekma za Pokal Vitranc, menda pozabite na garanje in se tekme veselite, čeprav ne dosegate najboljših rezultatov? V Kranjski Gori je enkratno vzdušje. Z organizac^o tekme in vsega, kar se dogaja okrog nje, so zelo zadovoljni tudi tuji smučarji. Sicer pa to dokazuje petdeset let vračanja svetovne moške smučarske elite v Kranjsko Goro. Tekma za Pokal Vitranc je ena izmed najbolje organiziranih tekmovanj v svetovnem pokalu. Vsi radi prihajajo tja. Sami ste rekli, da se mora vrhunski smučar marsičemu odpovedati. Kako pa je potekalo vaše šolanje v gimnaz^i? Bil sem malo v šoli, saj sem se lahko sošolcem pridružil šele spomladi. V Ško^i Loki je športna gimnaz^a, ki ima za d^ake, ki se ukvarjajo s športom, poseben program. Sam se študiral na osnovi izpiskov predavanj in iz knjig, ko pa je bilo potrebno, sem odšel na posvet s profesorji, ki so bili uvidevni, a znati si vendarle moral. Da, sam sebe moraš disciplinirati, če hočeš kaj doseči. Samodisciplina je lastnost vsakega športnika. Poleg tega pa s smučarko dobiš ogromno izkušenj in znanja za življenje. Na potovanjih, če hodiš z odprtimi očmi, se lahko veliko naučiš in postaneš samostojen, osebnostno pa krepak. Kot desetleten otrok si moraš sam spakirati stvari, kajti trener le naroči, kaj moraš narediti in popazi na nas. Zelo hitro moraš biti samostojen. To je dobra šola za življenje. Pred vami je še precej tekmovalnih smučarskih let, če pogledamo na ljudi, ki so s skoraj že štiridesetimi leti še tekmovalci? Nekateri dosežejo kar lepo starost v tekmovalnem smučanju. Vse je odvisno od posameznika, od njegovega počutja in pripravljenosti. Zdaj imam triindvajset let in če bom zdrav in napredoval, je lahko pred mano še precej tekmovalnih sezon. Upam. Ste fantje le malce zavistni nad rezultati žensk, predvsem Petre Maj-dič in Tine Maze? Obe sta fenomenalni. Sta razred zase. Vrhunski sta. Težko rečem, kakšni sta osebnostno, ker nimamo veliko stikov, kar pa smo jih imeli, sta name naredili ze o pr^eten vtis. Nič zavisti! Pa vas sploh kaj moti v tem smučarskem cirkusu? Za zdaj nič. Uživam. Morda je včasih težko, ko se s komb^i prevažamo z ene tekme na drugo po Evropi. Tudi po deset ur se vozimo. Okrog novega leta se zgost^o tekme. V letošnjem januarju smo imeli kar šest slalomskih tekem. Kam po smučarski karieri? Za zdaj še intenzivno ne razmišljam o tem. Upam, da se bodo v državi uredile razmere za zaposlitev vrhunskih športnikov po koncu njihove tekmovalne kariere. Zdaj so sicer nekateri zaposleni v policii, v vojski in v carini. Smučarji moramo imeti za zaposlitev mednarodni status, ki si ga bom, upam vsaj, priboril v tej sezoni. Velja dve leti in če ne dosegaš rezultatov, ga izgubiš. Imajo v drugih državah boljše možnosti za zaposlitev? Ital^ani in Nemci se zaposlujejo v policii in vojski. Celo slabši od mene so zaposleni. Ampak, kot rečeno, meni je smučanje všeč in z vprašanjem, kaj potem, se za zdaj še ne ukvarjam. Zagotovo bom kaj doštudiral, lahko pa bom našel kakšno delo po koncu kariere znotraj smučarje. Marjan Horvat 60 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreac^a 26. april 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupščina športne zveze Športniki za obnovo športnega parka V začetku aprila je Športna zveza Vrhnika v Gostišču Bajc imela redno letno skupščino. Od osemindvajsetih športnih društev, ki so vključena v vrhniško zvezo, se je skupščine udeležilo sedemnajst članov, tako da je skupščina lahko delovala pravno formalno. Delovno predsedstvo skupščine Zbrane člane in goste skupščine je pozdravila predsednica zveze Irena Oblak. Skupščino je nato vodilo delovno predsedstvo. Člani skupščine so prejeli poročila o delu v minulem letu, program dela za leto 2011 in poročilo Komisme o postopkih izbire najboljše idejne rešitve Športnega parka Vrhnika. Iz poročila o delu v minulem letu je predvsem razvidno, da je Športna zveza poglobila sodelovanje s svojimi člani (društvi) ter si tako poizkušala zopet pridobiti položaj krovne organizac^e športnih društev in klubov na Vrhniki. V ta namen so društva: - opozorili na razpis Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika za najem športnih dvoran, ki je bil objavljen v Našem časopisu 28. jun^a in na rok za prgavo, ki je bil 30. jul^a, - seznanili s sprejetimi sklepi Izvršnega odbora, - opozorili na Anketni vprašalnik za ugotavljanje lokalnega javnega interesa na področju športa v Občini Vrhnika, - opozorili na razpis za športnika Vrhnike za leto 2010 in jim poslali obrazec za predlaganje prejemnikovih priznanj, Prisotni so bili enotnega mnenja za čim hitrejšo prenovo Športnega parka Vrhnika. - opozorili na objavo razpisa Fundac^e za šport, - pozvali, naj sporoč^o datume svojih sej, da se jih bo lahko udeležil predstavnik zveze, - pozvali, naj redno berejo Novičke Športne zveze Vrhnika, ki jih vsak mesec objavljamo v Našem časopisu, - obvestili, da bo Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje športnih vsebin izvajalcev Letnega programa športa na območju Občine Vrhnika v letu 2011 objavljen v letu 2011, - povabili na obisk v času uradnih ur. Predsednica zveze je predstavila tudi program za letos ter med drugim poudarila naslednji terminski načrt: april, maj, jun^: - priprava predloga dinamike delitve razpoložljivih sredstev na podlagi poročila ko-mis^e, ki opravi vrednotenje športnih programov, - ureditev spletne strani - ureditev panoja za plakatiranje v parku pred Partizanom - organizac^a strokovnega seminarja; jul^, avgust, september: - priprava sprememb statuta Test hoje na 2 km Pomlad je tu in z njo tradicionalni PREIZKUS HOJE NA 2 KM. Zato vas vabimo, da se nam pridružite v petek, 13. maja 2011, od 16. do 17.30 pri gasilskem domu v Brezovici pri Borovnici ali v soboto, 14. maja 2011, od 8.30 do 10. ure pri gasilskem domu na Stari Vrhniki. Glede na tako hitro hojo, kot jo zmorete in pri tem ne ogrožate svojega zdravja, bomo določili Vašo telesno zmogljivost. Test hoje je namenjen starostni skupini od 20 do 65 let. Za izvajanje testa potrebujete le primerno športno obutev! Naredite nekaj zase in se nam pridružite! Prireditev bo v vsakem vremenu. Vabljeni! Zdravstveni dom Vrhnika in novih aktov, ki so potrebni za delovanje zveze, - priprava programa za medobčinsko srečanje športnikov v letu 2012, - priprava programa športnih aktivnosti ob dnevu OKS (20-letnica delovanja OKS-ZSZ); oktober, november, december - organizac^a športnih aktivnosti ob dnevu OKS (20-let-nica delovanja, 15. oktober), - priprava kandidature za razpis FŠO, - priprava kandidature na razpis Občine Vrhnika, - priprava programa dela za leto 2012, - organizac^a strokovnega seminarja, - priprava zloženke - biltena za prireditev Športnik Vrhnike, - priprava prireditve Športnik Vrhnike za leto 2011. Kot sem že omenil, sta bili obe poročili soglasno sprejeti. Živahna in zanimiva razprava pa se je razvila o projektu idejne rešitve obnove Športnega parka na Vrhniki. Vsi razpravljavci so se strinjali, da je obnova športnih objektov nujna, saj je minilo že kar nekaj desetlet^ od zadnjih novosti. Vsi se tudi za- vedajo, da so problem finančna sredstva. Zato se je treba projekta lotiti po fazah, od najnujnejših obnov naprej. Zelo dobro bi bilo k projektom pritegniti tudi vlagatelje ter združiti zasebni in družbeni interes. Ob tem pa je treba tudi izboljšati sodelovanje Zavoda Ivana Cankarja in Športne zveze Vrhnika. Zavedati se je treba, da bodo športni park ter objekte v njem koristili predvsem športniki in drugi občani, zato morajo pri razpravah o obnovah sodelovati tudi oni. Spregovoril je tudi župan Vrhnike Stojan Jakin ter med drugim poudaril: »Obnova oziroma projekt obnove športnega parka se mora premakniti naprej. Prevetriti je potrebno prenatrpano vsebino idejnih projektov. Zato bo potrebna nujno fazna graditev oziroma prenavljanje objektov. Vrhnika resnično potrebuje bolj sodoben športni park, saj je sedanji prostor skoraj fenomen v Slo-ven^i za športno dejavnost naših športnikov in občanov.« Po uradnem delu skupščine je sledila še zakuska, kjer so se razvneli razgovori o športu in športnih objektih na Vrhniki. Simon Seljak Poletni vklop - športne počitnice Bližajo se poletne počitnice in na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika že pripravljamo program za Poletni vklop - športne počitnice. Zaradi obsega dela že več let sodelujemo s številnimi društvi in posamezniki. Ker želimo pester program prejšnjih let nadgraditi, vabimo vsa društva in posameznike, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri organizaciji in izvedbi programa »Poletnega vklopa - športnih počitnic julija in avgusta, da nam do 13. 5. 2011 na naš e-naslov (sport@zavod-cankar.si) pošljete svoje podatke: • ime in priimek • naslov • datum rojstva • številko mobilnega telefona • kratek opis svojega prispevka k programu ter dosedanje izkušnje. Strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Novičke Športne zveze Vrhnika Kot smo napovedali v prejšnji številki, smo v začetku aprila v Gostišču Bajc organizirali redno letno skupščino Športne zveze Vrhnika. Razveseljivo je bilo, da smo sejo lahko začeli ob predvideni uri, saj je bilo prisotnih sedemnajst pooblaščenih predstavnikov od skupaj osemindvajsetih članov zveze. Z gosti, med katerimi sta bila najpomembnejša župan Stojan Jakin in predstavnik sedme sile Simon Seljak, se nas je skupščine udeležilo trideset. Poleg poročil za leto 2010 in programa dela za leto 2011 smo sprejeli tudi dva pomembna sklepa, in sicer, da je skupščina seznanjena s poročilom komisije o postopku izbire najboljše idejne rešitve obnove Športnega parka Vrhnika in da tej komisiji v sestavi Jernej Feter, Marjan Možina in Janko Skodlar podeljujemo mandat za sodelovanje pri nadaljnjih aktivnostih, povezanih z načrtovanjem in obnovo Športnega parka Vrhnika. Več o skupščini v prispevku, ki ga je pripravil Simon. Komis^a za vrednotenje športnih vsebin, prispelih na javni razpis, kateri predseduje naš predstavnik Matjaž Justin in v kateri je tudi naš član Danilo Todorovič, se je sestala na prvi seji in pregledala štiriinštirideset pravočasno prispelih vlog. Več o delu komisme v naslednji številki. 9. aprila smo se, tako kot vsako leto, spomnili na našega Rob^a Trampuža, ki bi na ta dan praznoval rojstni dan, če se ne bi na kolesarski dirki tragično ponesrečil . V njegov spomin na grob položimo ikebano in prižgemo svečko. »Mama Trampuževa« se nam za to pozornost vedno lepo zahvali. V aprilu smo se vključili v iskanje možnosti za vsaj zasilno ureditev balinišča pri lUV, ki ga uporabljajo člani Balinar-sko-športnega kluba Blagajana Vrhnika. Že na seji izvršnega odbora, ki je bila v marcu, potem pa še na aprilski skupščini, smo ugotovili, da zveza, v katero je včlanjenih osemindvajset društev, za včlanitev pa se zanima še nekaj športnih društev, nujno potrebuje prostor za svoje delovanje. Od ustanovitve leta 1973 do izgradnje prizidka je imela zveza svoje prostore v Partizanu. S preure-ditv^o poslovnih prostorov in izgradnjo prizidka za potrebe Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika je zveza ostala brez prostora. Trudimo se, da bomo v Partizanu pridobili pisarno za delovanje zveze. Začeli smo pripravljati novo spletno stran, ki je dostopna na www.sportnazveza-vrhnika.si. Da bo stran »zaživela«, vas prosimo, da nam posredujete informac^e o dogodkih v vaših društvih in kakršne koli predloge, povezane s to stranjo. Za vse informac^e nas pokličite po telefonu 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov: sportnazvezavrhnika@gmail.com Uradne ure: vsak torek od 16. do 18. ure v sejni sobi poslovnega dela telovadnice Partizan. Športna zveza Vrhnika 26. april 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 61 Šport na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika Enkrat več prireditev kot leto pred tem V letu 2010 smo, glede na leto 2009, povečali število prireditev, ki smo jih organizirali oziroma pri katerih smo sodelovali ali pomagali pri organizacyi iz 11 na 20 oziroma v primerjavi z letom 2008 iz 7 na 20. Prireditve so bile razdeljene v štirinajst sklopov. Znotraj enega je bilo lahko o več prireditev, ki pa so bile med seboj neodvisne. Leto 2008 2009 2010 Stevilo prireditev 7 11 20 Ker je na področju športa zaposlen samo en strokovni sodelavec, se je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika za posamezen projekt povezal z društvi. V letu 2010 smo tako pri športnih programih sodelovali z več kot 20 društvi in organizac^ami ter z večjim številom posameznikov, ki so sodelovali predvsem pri izvedbi vklopov in športih prireditev, ki jih izvedemo sami. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je v letu 2010 organiziral, soorga-niziral oziroma pomagal posameznim društvom pri organiziranju naslednjih športnih prireditev: • športnik Vrhnike za leto 2009 - 15. 1. 2010 • 15.-19. 2. Zimski vklop smučarski izlet 21. 2. smučarski izlet 6. 3. • športne prireditve v okviru Cankarjevih dni • pozdrav poletju - turnir v malem nogometu Zavas, 18.-19. 6. 2010 • Argonavtski dnevi - Zeusov dan športa 11. 6.: dan košarke 12. 6.: Ikarjev let 19. 6.: nogometni turnir - Zeusov dan športa 19. 6.: tekmovanje naključnih ekip z državnimi prvaki v floor-ballu - Zeusov dan 20. 6.: Mednarodni rokometni turnir za mlajše selekc^e - Zeu-sov dan športa 19. 6.: tekmovanje v ulični košarki - Zeusov dan športa • Poletni vklop - športne počitnice - jul^, avgust 2010 • turnir v odbojki na mivki - 11. 9. 2010 • ulična košarka na Vrhniki - 25. 9. 2010 • plesni festival Zmigaj se! - 8.-10. 10. 2010 • Krompirjev vklop - 25.-29. 10. 2011 • Božično novoletni vklop - 27.-31. 12. 2011 Septembra 2008 je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika prevzel v upravljanje Večnamensko športno dvorano pri OS Antona Martina Slomška (v nadaljevanju: dvorana AMS). Dvorana je največja v Občini Vrhnika in je razdeljena na tri samostojna igrišča in dve galerii. Večina društev za svojo dejavnost koristi samo tretjino dvorane, preostala pa 2/3 ali celo 3/3 dvorane. Ker je bil prevzem dvorane opravljen sredi koledarskega leta 2008, je za leto 2008 podano samo okvirno število zasedenih ur v dvorani. Zaradi dejavnosti društev je največja zasedenost dvorane od 1. 1. do 30. 4. in od 1. 10 do 31. 12. Prestali meseci so slabše zasedeni. Od srede jul^a pa do srede avgusta je dvorana praktično prazna oziroma jo zapolnjujejo posamični najemi dvorane. Povprečno lahko rečemo, da je dvorana polno zasedena osem mesecev na leto. V letu 2008 je bilo v dvorani AMS opravljenih 3762 vadbenih ur (brez ur, ki jih izvede osnovna šola), etu 2010 pa 4304 ur. Iz naslova trženja smo uspeli z reorganizac^o, racionalizac^o in večjo povezanostjo vseh športnih dvoran prihodek iz leta 2008 ob istih cenah povečati iz 32.000,00 € (ocena je okvirn, ker zavod z dvorano ni upravljal vse leto, temveč od jeseni 2008) na dobrih 53.000,00 € v letu 2010. 2008 2010 Odstotek povečanja 2008- 2010 Stevilo vadbenih ur (društva, prireditve, tekmovanja, rekreac^a) 3762 4304 14,41 % Prihodek iz naslova trženja 32.000,00 € 53.810,49 € 68,16 % Preglednica 1: Stevilo vadbenih ur in prihodek iz naslova trženja v letih 2008 in 2010 v Sportni dvorani pri OS AMS. V zadnjih dveh letih smo v dvorani AMS obnovili stene galer^, dodatno zaščitili stene z mrežami, popravili pregradne stene ter zaprli galer^o za nemoteno delovanje društev, ki opravljajo dejavnost na galerii. Prebarvali smo stene garderob in dvorane, popravili garderobe, popravili in dodali nove tuše. Popravili smo športno opremo, nakupili štiri nove namiznoteniške mize, razširili smo športno ponudbo, saj smo nakupili štiri nove rokometne gole, tri komplete stojal za badminton ^ Poletni vklop - obisk Postojnske jame Nogometni turnir Zavas Dvorana OŠ Ivana Cankarja Dvorana IC je društvom in uporabnikom na voljo le od 16.30 oziroma od 17.00 pa do 22.00 ter med vikendi. V letu 2010 je bilo v dvorani, kljub večjemu številu šolskih tekmovanj in prireditev opravljenih 1492 vadbenih ur (brez ur športne vzgoje in interesnih dejavnosti), v letu 2008 pa 836 vadbenih ur. Prihodek iz naslova trženja je bil v letu 2010 23.425,99 €, leta 2008 pa 13.236,51. Prihodek iz naslova trženja dvorane se je glede na leto 2008 ob enaki najemni ceni povečal za 76,98 %. 2008 2010 Odstotek povečanja 2008-2010 Stevilo vadbenih ur (društva, prireditve, tekmovanja, rekreac^a) 836 1492 78,46 % Prihodek iz naslova trženja 13.236,51 € 23.425,99 € 76,98 % Preglednica 2: Stevilo vadbenih ur in višina prihodka iz naslova trženja v letih 2008 in 2010 v Sportni dvorani pri OS IC. Odkar z dvorano upravlja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, in sicer od leta 2006, je dvorana dodobra obnovljena. Položen je parket, zamenjana so se okna in vrata, zgrajena je garderoba za sodnike, namestili so zvočne absorberje, nakupili športno opremo: od blazin, stojal, zapisnikarske mize do omar. Športna dvorana Partizan V letu 2010 je bilo v dvorani 906 vadbenih ur, v letu 2008 pa 596 vadbenih ur. Podobno kot dvorana Ivana Cankarja je tudi dvorana Partizan v zadnjih letih dodobra obnovljena. Zamenjana so okna in parket, zgrajen je prizidek za opremo, obnovljene so garderobe in fitness, nakupljena je nova športna orodja in športna oprema: letveniki, bradlje, žoge in druga športna oprema. Ponudbo smo razširili z oddajanjem prostora za praznovanje rojstnih dni. 2008 2010 Odstotek povečanja 2008-2010 Število vadbenih ur (društva, prireditve, tekmovanja, rekreacija) 596 906 52,01 % Prihodek iz naslova trženja 7.662,94 € 11.629,12 € 51,76 % Preglednica 3: Število vadbenih ur v letih 2008, 2009 in 2010 \ Športni dvorani Partizan. 2008 2010 Odstotek povečanja 2009-2010 Število vadbenih ur (društva, prireditve, tekmovanja, rekreac^a) 5213 6701 28,54 % Prihodek iz naslova trženja 52.899,45 € 88.865,60 € 67,99 % Stevilo ur uporabe telovadnic in prihodek vseh dvoran (dvorana AMS, dvorana OS IC, dvorana Partizan) iz naslova trženja V prikazu so zajete samo ure, ki smo jih tržili. Niso pa zajete tiste, ko so dvorane uporabljali brezplačno. Od poletnega, jesenskega, majskega, krompirjevega in božično-novoletnega vklopa pa npr. do dobrodelnega koncerta Rdečega križa, plesnega festivala Zmigaj se!, Ikarjevega leta in mednarodnega rokometnega turnirja je bilo v skupnem številu več kot 1500 ur v letu 2010. Kapacitete dvoran so izkoriščene praktično do maksimuma. Tudi možnosti povečanja uporabe dvorane AMS in Partizan, ki je bila v terminih čez vikend, smo v letu 2010 dobro zapolnili z oddajanje dvoran za praznovanje rojstnih dni ter različnih tekmovanj. Dvorana IC obratuje vsak dan od jutra pa do poznih večernih ur. Z nadaljevanjem korektnega odnosa z vsemi najemniki in športnimi pedagogi, racionalizac^o stroškov ter optimizac^o resursov smo uspeli izboljšati poslovni rezultat na področju upravljanja s športni-Plesni festival Zmigaj se mi objekti. (dc) Vrednotenje športnih panog v Občini Vrhnika za leto 2011 V skladu s sklepom Občinskega sveta Občine Vrhnika, ki je bil sprejet na februarski seji, je bila opravljena razvrstitev prioritetnih športnih panog po modelu Model vrednotenja športnih panog v Občini Vrhnika. Ker razsežnosti Lokalni pomen športne panoge zaradi slabega odziva občanov ni bilo mogoče ovrednotiti, so se v skladu s sklepom Občinskega sveta vrednotile samo spremenljivke pri razsežnosti Razširjenost v lokalnem okolju in uspešnost športne panoge. Dobljene rezultate je Komis^a za vrednotenje športnih vsebin, prispelih na javni razpis na svoji prvi seji v sredo, 6. 4. 2011, s sklepom potrdila. V prvo skupino so uvrščene panoge, ki se bodo pri programih 1.3, 1.6, 3 in 4 pomnožile s ponderjem 3, v drugi skupini pa so športne panoge, ki se bodo pomnožile s ponderjem 2. Daniel Cukjati, strokovni sodelavec za šport zap. Št. panoga Udel. Otroci Reg. Kat. % skupaj SKUPINA nad-podpovprečne 1 nogomet 20,112% 26,527% 35,931% 0,000% 82,571% 1 2 lokostrelstvo 2,659% 2,320% 5,916% 55,556% 66,451% 1 1. skupina 3 strelstvo 4,944% 6,729% 9,091% 11,111% 31,874% 1 športnih panog 4 košarka 9,213% 7,038% 8,947% 0,000% 25,198% 1 5 tenis 11,948% 10,596% 2,597% 0,000% 25,140% 1 6 šah 2,509% 2,475% 8,947% 11,111% 25,042% 1 7 atletika 5,393% 9,977% 3,608% 4,444% 23,422% 1 8 odbojka 4,345% 0,000% 0,000% 17,778% 22,122% 1 9 gimnastika 3,633% 7,502% 5,916% 0,000% 17,051% 1 10 rokomet 3,820% 6,342% 6,205% 0,000% 16,367% 1 11 karate 3,371% 4,486% 5,772% 0,000% 13,628% 1 12 namizni tenis 6,030% 5,414% 0,000% 0,000% 11,444% 2 13 smučanje 2,060% 4,254% 1,443% 0,000% 7,757% 2 2. skupina 14 balinanje 5,618% 0,000% 0,000% 0,000% 5,618% 2 športnih panog 15 avtomoto 1,236% 0,696% 1,876% 0,000% 3,808% 2 16 rolanje 2,547% 1,160% 0,000% 0,000% 3,707% 2 17 boks 0,936% 1,005% 1,587% 0,000% 3,529% 2 18 kickboks 0,487% 0,773% 1,587% 0,000% 2,848% 2 19 plavanje 1,348% 0,773% 0,000% 0,000% 2,122% 2 20 aerobika 1,985% 0,000% 0,000% 0,000% 1,985% 2 21 plezanje 0,562% 1,160% 0,000% 0,000% 1,722% 2 22 pikado 1,498% 0,000% 0,000% 0,000% 1,498% 2 23 savate 0,599% 0,773% 0,000% 0,000% 1,373% 2 24 padalstvo 0,337% 0,000% 0,577% 0,000% 0,914% 2 25 konjeništvo 0,899% 0,000% 0,000% 0,000% 0,899% 2 26 kolesarstvo 0,562% 0,000% 0,000% 0,000% 0,562% 2 27 ples 0,412% 0,000% 0,000% 0,000% 0,412% 2 28 badminton 0,375% 0,000% 0,000% 0,000% 0,375% 2 29 ribolov 0,337% 0,000% 0,000% 0,000% 0,337% 2 30 kegljanje 0,225% 0,000% 0,000% 0,000% 0,225% 2 B skupaj 100,000% 100,000% 100,000% 100,000% 400,000% povprečje 3,333% 3,333% 3,333% 3,333% 13,333% >w mediana 2,022% 0,889% 0,289% 0,000% 3,757% ^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo. Sport in turizem Vrhnika 62 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreac^a 26. april 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Spektakel za Zabice.si podprlo kar 1000 gledalcev Dobrodelni glasbeno-akrobatski spektakel, ki ga je organizirala plesno-navijaška skupina Žabice skupaj s ŠŠD Log je presegel pričakovanja organizatorjev. Dvorana OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki je bila nabito polna, skupina Žabice pa z nasmehi na obrazih. Dobrodelno prireditev so podprli številni nastopajoči, ki so se odrekli honorarjem, ter lOOO-glava množica, ki je z nakupom vstopnic in prostovoljnimi prispevki pomagala podpreti sanje skupine Žabic. Vsa zbrana sredstva s koncerta bodo namenjena udeležbi članske skupine na svetovnem prvenstvu na Floridi. Sicer pa so gledalci na odru videli bogat glasbeni program in zanimive nastope ter akrobacje. "Bilo je fenomenalno," je navdušeno zaupal trener članske skupine Žabice, Matjaž Gerbec. Žabice je v dvorano Antona Martina Slomška prišla podpret tisočglava množica, po ocenah organizatorjev pa si je skupaj z nastopajočimi spektakel ogledalo okoli 1100 ljudi. "Celotna stvar je bila ned mojimi pričakovanji. Bilo je fenomenalno, ko so ljudje začeli prihajati in prihajati in jih je bilo vedno več. Celo toliko, da nam je začelo zmanjkovati stolov," je povedal Gerbec. Odziva ljudi so vesele tudi organizatorke, "mame žabe": "Me smo zelo presrečne, da se je stvar tako končala. Glede na trud in delo, ki smo ga vložile v organizacijo smo upale, da bo prišlo Zbrana sredstva s koncerta bodo namenjena udeležbi članske skupine Žabice na svetovnem prvenstvu na Floridi. veliko ljudi. Vendar jih nismo pričakovale toliko, po najbolj rožnatem scenariju okoli 700 ljudi. Naš organizacijski odbor mam žab je zelo veliko delal in s tem odzivom je ves naš trud poplačan," je povedala "mama žaba" Mojca Samotorčan. Pripravili program za različne glasbene okuse Za Žabice.si so bili prav vsi. Njihove talente so prepoznali sponzorji, ki so podprli organizacijo dobrodelnega koncerta, pa tudi nastopajoči in gledalci, ki so na odru imeli kaj videti. Nedvomno je gledalce očaral pester glasbeni program in za vsakega obiskovalca v dvorani se je našlo nekaj po njegovem okusu. "Želeli smo pripraviti čim bolj pester program, ki bo narejen z vse okuse," je pojasnila Samotorčanova. Rokerje so prepričali Rockomotiva, ljubitelje repa Challe Salle in Manche, ljubitelje slovenske glasbe Ansambel Staneta Petriča ter Suhe češplje. Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji opere, ki jih je s svojim izjemnim vokalom prepričala udeleženka Evrovi- Prireditev je dosegla vrhunec ob prepletajočem se nastopu pine Žabic, množica je z glasnim aplavzom in nav^anjem s] bujala vso žabjo družino. Žabice so podprli številni nastopajoči, ki so se odrekli honorarjem. Med njimi tudi: Alenka Gotar, Manca Špik, Damjana Golavšek, Ansambel Staneta Petriča, plesna skupina All That ter drugi. Dobrodelni glasbeno-akrobatski spektakel za Zabice.si je podprlo kar 1000-glavo občinstvo. ujala vso žabjo z^e - Alenka Gotar. Žabice sta podprli tudi slovenski pevki Manca Spik in Damjana Golavšek, nastopila pa sta tudi Nives Završnik in Jernej Dermota. Za odličen plesni spektakel so poskrbeli Talenti, ki so očarali Slovenko, skupina All That, z akrobac^ami sta navdušila plesalca rokenrola Ula Ana Leban in Matic Adamič ter odlični Vesoljski polžki. Za za-bavanje občinstva je poskrbel stand-up komik Sašo Rajković - Sale, prav tako pa sta gledalce zabavala povezovalca dogodka Neja Malavašič in Dragan Sadžak. Na odru se je predstavil tudi žongler Jakob Bergant, udeleženec šova Slovenca ima talent. Vratolomne akrobac^e in dovršeni plesni nastopi "žabje družine" Prireditev je dosegla vrhunec ob prepletajočem se nastopu žabic, množica je z glasnim aplavzom in nav^anjem spodbujala vso žabjo družino, od najmlajših mini žabic in žabic pripravnic do najstarejših žabic babic. Žabja družina, ki jo vzgajajo na Logu - Dragomerju je res številčna, predstavile so se bevške žabice, otroška, mladinska in članska cheer plesna skupina, Pegice, otroška in mladinska cheerleading skupina ter članska cheerleading skupina Žabice, zaradi katerega je bil večer tudi organiziran. "Na začetku je bilo veliko treme, ko smo vedeli, da so ljudje tukaj predvsem zaradi nas. Potem, ko so ljudje začeli ploskati, treme ni bilo več, energ^a pa je bila na vrhuncu," je povedal trener Matjaž Gerbec. Nad zanimivim nastopom in akroba-c^ami žabic so bili obiskovalci spektakla navdušeni, svoje vratolomne mete pod strop dvorane in znanje pa bodo žabice že konec aprila pokazale tudi čez lužo, ko se bodo na Floridi udeležile Svetovnega prvenstva v cheerleadingu. Vesna Erjavec Žabice podpirajo tudi župani. Žabja družina, ki jo vzgajajo na Logu - Dragomerju je res številčna. ZAHVALA! Spoštovani! Glasbeno - akrobatski spektakel ZA.ŽABICE.SI je za nami. Izkazalo se je, da nam je uspelo pripraviti atraktiven in odmeven dogodek, ki se ga bomo spominjali tudi takrat, ko morda z Žabicami ne bomo več tako tesno povezani. Celi žabji družini je prinesel še večji ugled in nadvse široko prepoznavnost, saj nam je uspelo na sobotni spektakel privabiti številne gledalce in jih s programom navdušiti. Mame žabe cenimo podporo, ki ste jo namenili članski che-erleading skupini in se Vam iz srca zahvaljujemo. Zahvala velja vsem nastopajočim, tudi zato, ker so nastopili dobrodelno, izvrstnima moderatorjema, vsem staršem mlajših Žabic, ker zaupajo žabji družini, plesalkam članske cheerdan-ce skupine, babicam Žabicam, mamam Žabam, vsem trenerjem in trenerkam, predsedniku SSd Log Dragomer in ga. Katarini, ki je z Žabicami pred mnogimi leti začela. Spektakel je bil živahen in živ. Življenje so mu s finančnim ali materialnim prispevkom vdahnili naslednji posamezniki in podjetja: Cetis d.d., Costella, DEMO TEAM Radovljica, Dolenjgrad d.o.o, Evro-plus d.o.o., Frizerski salon Beba, Frizerstvo Tatjana, Gaia-U d.o.o., Gruden Vlado, Infottera d.o.o., Intralite d.o.o., Javna Razsvetljava d.d., Kemis, Komunalno podjetje Vrhnika, Kovač Gena, KRO d.o.o., LGB d.o.o., mag. Bojan Mavsar, Maja in Domen, Marko Popit d.o.o., Media bus d.o.o., Mega telephone, Modni salon Mirjam, Naš Časopis, Nigrad d.o.o., Občina Brezovica, Občina Log Dragomer, Občina Vrhnika, OŠ A.M. Slomška, PGD Log pri Brezovici, PGD Stara Vrhnika, Pivovarna Union d.d., PRO SAF d.o.o., Prva - K, klinika za male živali d.o.o., SAZAS, SKB balloon team, SPAR Slovenca d.o.o., STUDIO 13, TAM TAM d.o.o., Trgovina Kara, Varnost Vič, Vrtnarstvo in cvetličarstvo Filipič, Vrtarstvo Kržič, www.talen-ti.si, Zadravec Bojan in Anže, Zavas, ZIC Vrhnika Spoštovani gledalci! Prisrčna hvala tudi Vam, da ste nas z obiskom pripravljenega dogodka počastili in pospremili FROGSE na pot. So že odleteli (26.4.2011 ob 8.uri zjutraj) v Orlando na Florido, kjer bodo za barve Slovence odgovorno in ponosno tekmovali tudi v Vašem imenu. Hvala! za mame žabe članske cheerleading skupine Mojca Samotorčan in Nataša Grom v Žabice na mednarodnem tekmovanju II. Millenium Cup Sončno jutro tretje marčevske sobote je naznanilo, da bo ta dan za Žabice ponovno poln veselja in lepih doživet^. Sestinšestdeset tekmovalcev ter njihovi trenerji in spremljevalci smo se nasmejanih obrazov podali na pot izpred OS Log - Dragomer in že čez dobro uro poskakali iz avtobusov pred navdušujočo športno palačo PalaTrieste v Trstu. Že vrsta tekmovalcev, ki so čakali na prgavo, nam je dala vedeti, da tokratni, že drugi zaporedni mednarodni Millenium Cup ne bo od muh. Organizator je na slavnostnem odprtju potrdil naše predvidevanje - 650 tekmovalcev iz sedmih držav: Slovence, Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Češke, Avstr^e in Kanade! Čeprav je tekmovanje trajalo dobrih sedem ur, smo Žabice v poznih večernih urah prišle domov prešerno nasmejane in zadovoljne zaradi odlično opravljenih nastopov in izvrstnih rezultatov: • 1. mesto - otroška cheer plesna skupina Žabice • 1. mesto - Tjaša Žakelj, Jerneja Vonča (otroški cheer plesni par) • 6. mesto - Liza Urbančič, Eva Pirnat (otroški cheer plesni pari) • 1. mesto - Anja Vidmar (otroci posamezno) • 1. mesto - mladinski skupinski dvigi Žabice (Eva Kržič, Eva Žos, Eva Dolinar, Meta Izgoršek, Izabela Gerbec) • 3. mesto - mladinski skupinski dvigi Pegice (Natalja Turk, Anja Turk, Bojana Lončar, Ines Macanovič, Ingrid Sever) • 2. mesto - članski skupinski dvigi Žabice (Nina Trček, Vanja Potočnik, Lina Kogoj, Eva Žos, Spela Rojec) • 3. mesto - članski mešani skupinski dvigi (Lucja Jeršin, Matjaž Gerbec, Luka Samotorčan, Matevž Remškar, Jan Gomboc) • 2. mesto - otroška mešana cheerleading skupina • 2. mesto - članska mešana cheerleading skupina • 1. mesto - mladinski partnerski dvigi (Eva Kržič, Luka Samo-torčan) • 2. mesto - članski partnerski dvigi (Ida Grom, Matevž Rem-škar) Naslednje tekmovanje, na katerem se bodo predstavili člani SSD Log -Dragomer, bo sedmo Odprto državno prvenstvo Slovenije, ki bo 29. maja v športni dvorani OS AMS na Vrhniki. Pridite in si nedeljo popestrite z glasbo, plesom in akrobatiko! K. A. 26. april 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Šport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 63 Vrhniški karateisti uspešni tudi na 1. pokalni tekmi Prva pokalna tekma v borbah, katah in ekipnih katah za starostne kategorie do 18 let, na kateri je sodelovalo 350 tekmovalcev iz 40 klubov, je bila v soboto, 26. 3.2001 v Sežani. Klub je zastopalo sedem tekmovalcev, in sicer: Bine Cvetković, Nejc Cvetković, Aljaž Hodnik, Edin Čehić, Brina Arsič, Tilen Ple-stenjak in Andraž Peklenk. Za uvrstitev na stopničke so tokrat poskrbeli naši najmlajši Bine, Edin in Aljaž, ki so v kategorii kate ekipno mlajši dečki dosegli odlično 3. mesto. Omenimo naj še 5. mesto Andraža v kategoriji kate starejši dečki in 5. mesto Tilna v kategorii borbe -57 kg - kadeti. (mp) Akrobati na zadnji letošnji tekmi V soboto, 9. 4. 2011, je v Športnem centru Triglav v Ljubljani potekalo 36. Odprto prvenstvo v skokih z male prožne ponjave (MPP), ki ga je organiziralo Športno društvo Sokol Bežigrad. Akrobati Gimna-stičnega društva Vrhnika (GdV) so na letošnjem zadnjem tekmovanju dobro nastopili. Cicibani so prikazali dobre skoke in jim je v ekipnem seštevku malo zmanjkalo do četrtega mesta. Zasedli so naslednja mesta: Mark Novak 24., Ožbe Kuhar 28., Matic Slavec 31., Ivan Šraj 32., Svit Svalina 33., Erazem Jazbinšek 36., Ambrož Jilek 38. in Matej Draš-ler 39. Pri cicibankah je zaradi bolezni Katje Fortuna nastopila le Laura Drašler in osvojila odlično 23. mesto izmed 83 tekmovalk! Pri mlajših deklicah so kot posameznice v hudi konkurenci dobro nastopile tudi Iza Šraj Miklič, ki je osvojila 35. mesto ter Ajda Novak 39. izmed 90-ih tekmovalk! Prav tako sta pri mlajših dečkih dobro tekmovala tudi Jan Šraj Miklič, ki je osvojil končno 23. mesto in Nik Poličnik, ki je zasedel 56. mesto. Za Nika je treba povedati, da se nam je pridružil šele pred kratkim, a je kljub temu dobro in brez strahu odskakal. Prestali starejši akrobati pa vedno bolj suvereno izvajajo že težje skoke, kot so stegnjene, sklonjene in raznožne salte. Tako kažejo dober napredek iz treningov in napovedujejo, da bodo v naslednji sezoni posegli že blizu samega vrha! Zadnji letošnji nastop bo ob zaključku akrobatske sezone v jun^u v OŠ Martina Slomška, kjer se bomo na koncu tudi malo pogostili in poveselili. Vsem akrobatom iskreno čestitamo! Vsi rezultati in fotografije so dostopni na naši spletni strani: http://5k.amadeus.si/gd/ Matej Fefer ren ŠPORTNO DRUŠTVO DREN DRENOV GRIC - LESNO BRDO vabi na 29. tek po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo, ki bo v PONEDELJEK, 2. maja 2011, od 10. ure naprej v Športnem parku DREN na Drenovem Griču pri Vrhniki. ŠTARTNINA: • PROGA A - 500 m.........................5 € • PROGA B - 1000 m..........................7 € • PROGA C - 7 km........................10 € • PROGA D - 14 km........................12 € KRATEK OPIS PROGE • Proga poteka po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo, in sicer po asfaltni cesti, peščeni poti, obronku gozda in delu travnika. • Na progi bo poskrbljeno za okrepčila. ZDRAVSTVENA SLUŽBA: • Prireditelj zagotavlja zdravstveno službo na štartu/cilju. ČASOVNICA • 7.30: prgave na štartu • 9.45: ogled proge A (in proge B samostojno) • 10.00: štart proga A, deklice, kategorii 1. in 2. • 10.10: štart proga A, dečki, kategorii 3. in 4. • 10.20: štart proga B, deklice, kategorii 5. in 6. • 10.35: štart proga B, dečki, kategorii 7. in 8. • 11.00: štarti za višje starostne kategorie • 13.00: predvidena podelitev priznanj in praktičnih nagrad PRIZNANJA: • Prvi trie v vsaki kategorii bodo prejeli medalje ter praktične nagrade. • Vsak otrok bo prejel spominsko medaljo, prvi trie pa medalje in praktične nagrade. PRAVILA TEKMOVANJA • Organizator si pridržuje pravico diskvalifika-cie v primeru, če: a) bo tekmovalec kršil pravila Atletske zveze Slovenie. b) tekmovalec ne bo nosil štartne številke v skladu s pravili Atletske zveze Slovenie. c) bo tekmovalec odtekel drugačno razdaljo ali kategorio, kot jo je priavil ob dvigu štartne številke. • Tekmovalec bo tekmoval na lastno odgovornost. SPLOŠNE DOLOČBE: • Za garderobe in tuše bo poskrbljeno. • Za svoje stvari bo odgovarjal vsak sam. • Vsak tekmovalec bo prejel topel obrok in napitek. • Organizator si pridržuje pravico do spremebe razpisnih pogojev ter spremembe programa prireditev. • Prireditev bo potekala v vsakem vremenu. PODROBNEJŠE INFORMACIJE: • www.sd-dren.si, www.timingljubljana.si • tekll@sd-dren.si • gsm : 040 749119,041344 716 Športno društvo Žaba Bistra Konjeniško društvo Vrhnika Turistično društvo Borovnica 11. pohod po poteh nekdanje kartuz^'e v Bistri V soboto, 30. aprila, bo potekal 11. tradicionalni pohod po poteh nekdanje kartu-zie v Bistri. Zbor pohodnikov bo ob 6.30 na parkirišču pred Tehniškim muzejem v Bistri. Potek pohoda: Bistra-Pokojišče (odmor 10 min), Pokojišče-Kožljek (odmor 10 min), Kožljek-Otave (odmor 10 min), Otave-Kr-žišče (odmor 10 min), Kržišče-Rakitna (odmor 10 min), Rakitna-Gornja Brezovica (odmor 10 min), Gornja Brezovica-Pre-valje (odmor 10 min), Prevalje-Bistra. Konec pohoda bo predvidoma ob 19. uri. Opozorilo pohodnikom: Ker je pot dolga 44 kilometrov, morajo imeti udeleženci primerno lahko obutev, biti morajo zdravi in imeti primerno kon-dicio. Vsak udeleženec pohoda bo moral skrbeti za lastno varnost. Na poti nas bo spremljalo varnostno vozilo. Vsak udeleženec bo prejel priznanje. Pri-javnina znaša 5 evrov. Pohod bo ob vsakem vremenu. Pr^ave na naslov: - vodja pohodniške sekcie ŠD Žaba Bistra - Dušan Miklošič, 041 88 44 33, - vodja Konjeniškega društva Vrhnika - Srečko Kraševec, 040 58 01 75, - vodja Turističnega društva Borovnica - Uroš Jelovšek, 031 77 45 74. Veseli bomo vaše udeležbe! Drago Medved, Sto resnic o vinu. Celovec - Ljubljana - Dunaj, Mohorjeva založba Drago Medved je samostojni novinar in publicist. Dos ej je napisal več podlistkov za Delo, Večer in Novi tednik ter deset nadaljevank pod skupnim naslovom Resnica o vinu. Izdal je tudi devet knjig, med katerimi jih kar pet o vinu. Ob 150. obletnici Mohorjeve družbe v Celovcu je ta založba izdala njegovo knjigo Sto resnic o vinu. V njej je avtor opisal sto različnih zgodb o vinski trti in vinu. Najstarejše fosilne ostanke vinski trti sorodne rastline izvirajo izpred več kot 100 milionov let. Najstarejša vinska trta na svetu, ki še vsako leto obrodi sad, raste prav pri nas v Mariboru. Pradomovina vina je v Armenii. Tudi v Starem Egiptu so poznali vino kot piačo bogov, saj so vedeli, kaj je dobro. Že stari Rimljani, ki so uživali vino pri vsaki jedi, so umetno starali vino. Na našem ozemlju pa so vinsko trto poznali že Kelti. Tudi v zgodovini krščanstva se pogosto pojavlja vino. Noe je bil prvi človek vinogradnik, Mojzes prvi zaščitnik vinogradov, sv. Urban, sv. Martin in sv. Janez Evangelist pa so »zaščitniki« vina. Vino so pili tudi v Kani Galilejski in pri zadnji večerji. Sodobna vinska učilnica se je razvila v Francii, kjer so med najbolj znanimi vinskimi pokrajinami: Alza-cia, Bordeaux, Burgundia in La Champagne. Vino domuje tudi v drugih državah južne Evrope: Italia, Hrvaška, Madžarska, Špania in Portugalska. Pozneje so vinsko trdo začeli gojiti tudi »čez lužo«, v Združenih državah Amerike, v Južni Ameriki v Čilu ter v Južni Afriki, Avstralii in Novi Zelandii. Sedaj vino pridelujejo skoraj povsod, tudi v srednji Evropi, Nemčii, Avstrii in Slovenii. V knjigi je več poglavi posvečenih gojenju vinske trte v Slovenii ter pridelavi različnih sort vina. To nam je omogočeno zato, ker živimo na stičišču treh različnih podnebnih in geoloških predelih: alpskem, primorskem in celinskem svetu. V knjigi so opisani slovenski klopotci, ki jih lahko slišimo vsepovsod, vinski sodi, ki se ne menjajo, vinske steklenice, ki gredo tudi v hladilnik, ter najrazličnejši kozarci za različna vina in različne priložnosti. Z zamaški in odpirači bi lahko napolnili že mali muzej. Stare stiskalnice za vino pa so že nepogrešljivi eksponati muzejev na prostem. V nadaljevanju so zapisane še nekatere posebnosti na Slovenskem. Omenjen je nadvojvoda Janez, ki je skrbel za širjenje vinogradov pri nas. Vinska klet na Ptuju, ena od evropskih znamenitosti, hrani veliko količino steklenic vina, starih tudi skoraj sto let. Vinarji so pri nas dobro organizirani, saj imajo tudi svoje viteze in vsako leto izvolio svojo vinsko kraljico. Najslavnejše vino na svetu je šampanjec, ki pa ga smejo poimenovati le v istoimenski francoski pokrajini. Našemu penečemu vinu smo našli lepo slovensko ime penina. Za pri nas pridelani tokaj, ki je zavarovano ime za italiansko vino, Slovenci še nismo našli lepega nadomestnega imena. V knjigi je podrobno opisanih trideset najpomembnejših sort vin. Katerega boste poskusili Vi? Ciril Velkovrh STUDIO FORTE IN PULZ ŠPORT VABITA NA TRENING TEKA, NORDIJSKO HOJO IN KOLESARSKE IZLETE. StudioForte Brigadirska 12, Vrhnika- Verd M 051 77 04 77, T 05 9928 025 E info@studioforte.si, www.studiofbrte.si STUDIO FORTE Trening teka Začenja se aktivno življenje z rekrea-cyo. Tek je ena izmed najbolj zdravih rekreacy. Pri teku deluje celotno telo, pri teku se sproščamo, izgubljamo odvečno maščobo in hkrati krepimo mišice ter srčno-žilni sistem. Tek je temelj za splošno vzdržljivost, ki jo nujno potrebujemo za naš vsakdan. Tek je super, ker ga je mogoče izvajati vsak dan v letu ter v vsakem vremenu. Pa naj vas ta stavek ne prestraši ^ Teči je zares mogoče vedno in povsod, vendar s primerno opremo ter s pravilno prilagojenim treningom. Teči zna načeloma vsak, vendar na žalost nepravilno in nezdravo. Velika večina mora izpopolniti svojo tehniko, da je tek zares zdrav, sproščen in hkrati v užitek. Teči se moramo naučiti, da bomo tekli lahkotno, dlje, predvsem pa brez poškodb. Za velik odstotek poškodb je kriva slaba tehnika teka. Med tekom nastajajo mehanske sile, ki obremenjujejo naše kosti in sklepe, pa tudi mišice in kite, ki jih obdajajo. Te sile se zaradi nepravilne tehnike ne prenašajo sorazmerno, zato velikokrat nastane o preobre- menitev kostnih ali mišičnih struktur, kar pa je prvi korak na poti k poškodbi. Nepravilna tehnika je pogosto tudi glavni vzrok kroničnih poškodb. Da bi se izognili poškodbam in nepravilnemu obremenjevanju sklepov in struktur, lahko opravite analizo vaše tekaške tehnike. Analizo lahko opravite večkrat po nekem časovnem obdobju ter tako beležite spremembe pri vaši tehniki teka in napredek, ki je prisoten. Analiza je priporočljiva tudi za vse tiste, ki nimate poškodb, saj boste s pravilno tehniko tekli lažje in hitreje. Zelo učinkovit tek je tek z osebnim trenerjem. To je najhitrejša in zdrava pot do napredovanja. Trener se celotno vadbeno enoto posveti samo vadečemu, zato se mu lažje prilagaja in daje specifične napotke. Mogoče je tudi snemanje in izvajanje podrobne video-analize teka, kar zagotovo pripomore k hitrejšem napredovanju. Trener vedno teče skupaj z vadečim, tako da vadečega popravlja in motivira med celotnim treningom. Tek z osebnim je trenerjem je zelo priporočljiv za vse, ki željo čim prej izboljšati tehniko teka, izboljšati svojo vzdržljivost, izgubiti kakšen kilogram, izbrati primerne športne copate, čim prej začeti zdravo in učinkovito teči ^ Predvsem pa z užitkom! Blaž Kavčič 64 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreacja 26. april 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Končana sezona v otroškem alpskem smučanju Čeprav nas zima ni ravno obdarila z debelo snežno odejo, so naši smučarji tekmovalci vseskozi aktivno sodelovali na tekmah Notranjsko-Primorske regje in na državnih tekmah v otroškem alpskem smučanju za pokal Argeta. Na tekmah Notranjsko-Pri-morske regje so se naši tekmovalci dobro izkazali. Izpeljanih je bilo osem tekem, in sicer šest v veleslalomu in dve v slalomu. V slalomu so se smučarji pomerili tudi na nočni tekmi na smučišču na Javorniku, kar je bilo še posebno doživetje in nova izkušnja. V skupnem seštevku šestih tekem, pri čemer so bili upoštevani le najboljši rezultati, so se naši tekmovalci uvrstili takole: Klara Trček je v kategorji mlajše deklice skupno z 202 točkama zasedla 6. mesto, Jakob Kužnik v kategorji mlajši dečki z 239 točkami odlično 3. mesto, Maša najmlajši članici, Tinkara Kužnik in Manca Trček, ki sta s svojimi uvrstitvami v kategorji mlajše cicibanke prismučali dodatne točke v skupni razvrstitvi po klubih. Od skupno dvanajstih klubov, ki so v letošnji sezoni sodelovali na tekmah Notranj-sko-Primorske regje, je Smučarsko društvo Vrhnika s komaj enajstimi tekmovalci doseglo skupno 7. mesto. Z rezultati, ki smo jih dosegli v letošnji sezoni, smo v društvu zadovoljni, vemo pa, da so tekmovanja postala iz sezone v sezono zahtevnejša in bodo v prihodnje zato potrebne še kakovostnejše priprave Naše medalje na tekmah Notranjsko-Primorske reg^e na Cerknem Eržen v kategorji starejše deklice s skupaj 242 točkami 4. mesto in Zala Jazbec s 164 točkami 8. mesto. Tudi mladinci so se odlično izkazali, saj je Dolores Wolf s skupaj 227 točkami dosegla odlično 3. mesto, Aljaž Kužnik z 260 točkami pa 2. mesto. Jure Rupnik je le s štirimi izpeljanimi tekmami osvojil 7. mesto, enako kot Rok Mušič in Sanin Trope, ki sta na koncu zasedla 9. in 12. mesto. Na zadnjih dveh tekmah Notranjsko-Primorske regje sta sodelovali tudi naši na snegu pa tudi priprave v telovadnici in suhi treningi v pomladansko-poletnih mesecih. V sredini januarja so se začele tudi državne tekme v otroškem alpskem smučanju za pokal Argeta, v marcu pa so bile še tekme državnega prvenstva. Na tekmah so sodelovali le trje naši tekmovalci: Klara Trček v kategorji mlajše deklice, Jakob Kužnik v kategorji mlajši dečki in Maša Eržen v kategorji starejše deklice. Vsi tekmovalci so na tekmah dosegali uvrstitve, ki so jim prinesle točke v skupnem se- števku. Vendar pa Klara Trček in Maša Eržen na kar nekaj tekmah nista mogli sodelovati zaradi poškodb. Jakob Kužnik se na državnih tekmah lahko pohvali z lepimi uvrstitvami med prvih deset v državi, to je z enim 8. mestoma v slalomu in enim v veleslalomu ter enim 10. mestom v veleslalomu. Maša Eržen je kljub poškodbam, ki so jo pestile to sezono, na državnih tekmah dosegla dve 16. mesti, eno v slalomu in eno v veleslalomu, enako se z zelo dobrim 12. in 17. mestom na državnih tekmah v superveleslalomu in enim 17. mestom v slalomu lahko pohvali tudi Klara Trček. Na žalost pa se zaradi poškodb Klara Trček in Maša Eržen nista mogli udeležili vseh tekem državnega prvenstva. Lahko sta sodelovali le na tekmi v superve-leslalomu, ki je bila na Krvavcu in dosegli 24. in 19. mesto. Jakob Kužnik je na superveleslalomu za državno prvenstvo dosegel 23. mesto, slaloma na žalost ni izpeljal do konca, v veleslalomu pa je dosegel 26. mesto. Naši trje tekmovalci so se udeležili tudi tekme šolskega prvenstva v veleslalomu na Rogli, kjer sta Klara Trček in Maša Eržen dosegli 18. mesto, Jakob Kužnik pa je zasedel 20. Našim smučarjem čestitamo za njihova dosežena mesta in za požrtvovalno, trdo delo, ki je za doseganje rezultatov zelo pomembno. Zahvaljujemo se požrtvovalnemu trenerju, ki je našim tekmovalcem vseskozi, poleg kakovostnih treningov, stal ob strani in jih na tekmah spodbujal in jim vlival pogum. Pridružite se nam novi člani, da bomo v drugi sezoni še uspešnejši! Vabimo vas tudi, da obiščete našo spletno stran http://www. sd-vrhnika.si/, ki jo za nas ureja Aljaž Kužnik, in si oglejte zanimive utrinke z naših tekem in si pridobite dodatne informacije o našem otroškem alpskem smučanju. SD Vrhnika Veseli Triglavci po Čemšeniški planini Sobotno jutro z izredno lepo jutranjo zoro, ko je bilo nebo proti vzhodu obarvano z rdečo barvo, je kar vabi o v hribe. Planinci Planinskega društva Vrhnika - planinska skupina Veseli Triglavci smo se tokrat odpravili proti še ne obiskanemu zasavskemu pogorju, proti Čemšeniški planini, imenovani tudi Velika planina z najvišjim vrhom Črni vrh (1205 m). Čemšeniška planina leži med krajem Sentgotard na zahodu, Zagorjem na jugu, Trbovljami na vzhodu in Vranskim na severu in je eden lepših vrhov v Slovenji. Na območju planine sta dve planinski postojanki: Lovski dom na Prvinah in Golobova koča na vrhu planine. Dostop na Čemšeniško planino je po dobrih in markiranih poteh iz Sentgotarda pri Trojanah, z Ločice, Lok, Izlak ter s trboveljske strani. Do vrha planine je mogoče priti samo peš, od tam pa je zelo lep razgled na okoliške hribe: na Veliko Kozje nad Zidanim Mostom, Kum, Gorjance, Snežnik, Nanos ter tudi tja do Juljcev, s poti proti vrhu pa se razgrinja tudi panorama Kamniških ali Savinjskih planin. Izhodišče našega pohoda je bil Sentgotard pri Trojanah, kjer je eno od izhodišč poti na Čemšeni-ško planino. Za jutranje ogrevanje smo jo mahnili malo po cesti in malo po stezi proti Prvinam, kjer leži eno od manjših smučišč na severni strani planine, od koder se nam je odprl lep razgled proti Uršlji gori in Peci na Koroškem. Ne preveč strma pot nas je peljala naprej po bukovem gozdu, poraslem z čudovito zeleno preprogo čemaža, ki ga je tam zares v izobilju. Kmalu smo prispeli na greben Čemšeniške planine in na jugu se je že bohotil Zasavski Triglav Kum, ki je s svojim oddajnikom in cerkvjo izstopal sredi zasavskih hribov. Hoja po grebenu je bila prjetna, saj nas je začelo greti pomladansko sonce. Kmalu smo prispeli do koče na Češeniški planini, ki leži na južni strani planine v zavetju mogočnega bukovega gozda. Toplo sonce in lepa zelena trata ter klopi pred kočo so hitro postali naš inventar za počitek, okrepčilo in poležavanje. Dobra domača malica iz nahrbtnikov in prekrasen razgled proti zasavskim gričem in zeleni travniki ob kmetjah so nam dali novih moči za pot naprej. ^ Pot nas je peljala naprej do najvišje točke planine, Črnega vrha, in naprej do prelaza Vrhe nad Zagorjem, kjer smo ob cerkvici svetega Lenarta izkoristili počitek za poležavanje na toplem soncu in razgledu na Savinjsko dolino. Po krajšem počitku smo se po makadamski poti odpravili naprej proti Partizanskemu vrhu in Sveti planini, kjer stoji počitniški dom Franca Salamuna. Pod lipami pred domom in hladno osvežilno pjačo smo uživali v razgledu na Zagorje in okolico globoko v dolini. Počasi smo se odpravili naprej mimo cerkvice sv. Marje jroti Planinski vasi, kjer smo končali naš pohod. Pot ni zahtevna in je dobro označena ter primerna za pohodnike vseh starosti. Kot po navadi smo pohod končali ob dobri kmečki hrani, tokrat v Gostišču Brin v Knezdolu nad Trbovljami in obenem podarili gospodinji Marji mini Aljažev stolp v zahvalo za dobro hrano in prjetno postrežbo. Tisti, ki niste mogli uživati z nami na pohodu v prečudovitem dnevu v prebujajoči se spomladanski naravi, odeti s sveže zelenimi travniki in prečudovitim razgledom daleč naokoli, si utrinke z naše poti lahko ogledate tudi na facebooku in spletni strani Planinskega društva Vrhnika. Tudi v prihodnje vas vabimo, da se nam pridružite na naslednjih pohodih. Simon Zalar Zaključek smučarske sezone V nedeljo, 10. 4. 2011, je Krvavec končal obratovanje v zimski sezoni, prav tako pa smo končali tudi z našo šolo. Pričakujemo vas v naslednji smučarski sezoni, za vas pa pripravljamo veliko novosti. Več o tem pred začetkom nove sezone. Veliko smučarjev je preizkusilo tudi naš brezplačno ponujeni test smuči DEDRA, ki bodo na voljo za nakup jeseni. Odziv je bil zelo z djaki srednje šo pozitiven. Test smo izvedli tudi e v Heiligenblutu. Smučka je za parametrov po vaših željah in občutkih. Na sami smuči je najnovejša podložna plošča s samo dvo-točkovnim vpetjem, kar še poveča odzivnost smučke. Za vse, ki spremljate naše dogajanje in novosti, se za kratek čas poslavljamo. Se vedno pa lahko aktualne informacje spremljate na naši spletni strani www.ski-race.net, dodatne pa po telefonu: 041-497-514 Mario ali 041-714-802 Gregor. smučarje zelo zanimiva, saj bo mogoča nastavitev Ostanite v stiku z najboljšimi! Mario Blagojevič Smučanje uspešno končano, čakata nas rolanje in plavanje Zimske aktivnosti Sportnega društva Vučko so za nami. Na snegu smo skupaj preživeli veliko lepih in nepozabnih dni, ki se jih bomo spominjali še dolgo. Po eg zimovanja, ki smo ga uspešno izpeljali v času zimskih počitnic na Starem vrhu, so bili še sobotni smučarski izleti. Vse to in še več nas čaka naslednjo zimo, ko bomo naš program popestrili in ga za vse naše člane še izboljšali. Pred nami je pomlad, sonce, toplo vreme in rolanje. V maju in juniju bomo organizirali tečaj rolanja, ki je namenjen za vse otroke od 4. do 15. leta starosti. Za vas pripravljamo 8-urni in 15-urni tečaj, ki bo potekal ob torkih in četrtkih. Prjavite se lahko začetniki rolanja in tudi tisti, ki si želite izpopolniti znanje ro-lanja. S tečajem bomo začeli v torek, 3. 5. 2011, ob 18. uri na kolesarskem poligonu za OS Ivana Cankarja. Poleg tega bomo v času od 16. 5. do 20. 5. organizirali tudi tedenski tečaj rolanja, ki pa se bo začenjal ob 17. uri. Po uspešno končani šoi se nam pridružite na poletnem taboru v Portorožu, kamor odhajamo 27. 6. Čaka nas pet dni nepozabnega druženja na morju z različnimi športnimi aktivnostmi, kot so plavanje, nogomet, košarka, hokej, družabne in šta-fetne igre, p es, ogled Pirana in solin ter še mnogo drugih zabavnih vsebin. Zagotavljamo ti, da bomo poskrbeli za tvoj najlepši del poletnih počitnic, zato se nam pridružite tudi ti.Vse informacje o naših programih in še čem najdete na naši spletni strani www.sdvucko.com. Pišete nam na info@sdvucko. com ali nas pokličete na št. 040 600 777. Preselili smo se za nekaj metrov naprej 3. maja ob 10. uri odpiramo vrata nove trgovine DOGET. Odslej nas najdete na Stari cesti 2, na vogalu, nasproti cerkve in v neposredni bližini slaščičarne Berzo. Nekaj metrov ne pomeni zgolj fizičnega premika. Nekaj metrov pomeni precej večji prostor, preglednejši in prjaznejši našim zvestim obiskovalcem in njihovim ljubljenčkom. Ponudbo smo popestrili z razširjenim obstoječim prodajnim programom ter dodali precej novih blagovnih znamk in izdelkov za pse, mačke, glodavce, ptiče in tudi ribe. Glavna novost so vsekakor izdelki Vitakraft in holistič-na briketirana hrana za pse Healthy Paws. Nekaj metrov pomeni tudi težko pričakovano kartico ugodnih nakupov. Za vas smo pripravili DOGET KLUB - za živalsko razvajanje s popustom. Izbirali boste lahko med članstvom Premium ali Prestige in tako kupovali do 8 % ceneje. Pridite na odprtje in si članstvo Premium zagotovite brezplačno Ekskluzivno za Doget se nam bo vsak mesec pridružila tudi kinologinja Alenka Spazzapan. ^ravjo ji slovenska šepetalka psom, saj s svojim znanjem, izkušnjami in energjo uspešno odpravlja neželene vedenjske vzorce pri psih. Alenka se nam bo pridružila vsak mesec v Sepetalskih uricah. Brezplačno bo odgovarjala na vsa vaša vprašanja s področja kinologje in vam pomagala s koristnimi nasveti za boljše sobivanje vas in vašega psa. Prvič se bomo srečali 11. maja 2011 ob 18. uri. Vljudno vas prosimo, da svojo prisotnost čim prej potrdite po telefonu 7553-441, prek e-pošte vrhnika@doget. si ali pa osebno v trgovini. Vaš ljubljenček je nekaj posebnega in mi to vemo! Zato vabljeni v našo novo trgovino. Pridružite se nam ob odprtju 3.maja in deležni boste otvoritvenih popustov, brezplačnega članstva Premium in sodelovanja v nagradnem žrebanju. Veseli bomo tudi vseh vaših kosmatincev, ki jih bomo ta dan še posebno razvajali. Prisrčno vabljeni! 26. april 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 65 Vitka in s^oča še pred poletjem! Se skupaj s pomladjo v vas budi tudi vztrajna želja, da bi si privoščili pravo zunanjo in notranjo preobrazbo? Prekinite nemotivac^ske vzorce zadnjih let in ponovno zasute v svojem telesu še pred poletjem! Topli dnevi so že pred vrati in z njim tudi obdobje, ko si želimo videti in se počutiti še posebno privlačno in samozavestno. V centrih za oblikovanje telesa Linea Snella poznamo pot do uspeha! S svetovno razširjeno metodo Linea Snella® vam bomo hitro in učinkovito pomagali: • odpraviti odvečne kilograme in celulit, • učvrstiti tkivo, • ter vzpostaviti dobro počutje v lastnem telesu. Hkrati vam bomo tudi svetovali na področju zdrave prehrane in čustvene dinamike ter vas izobraževali prek rednih individualnih svetovanj, predavanj in delavnic. Z metodo Linea Snella® boste cilje dosegli hitreje V središču programov je uporaba naprave Thermoslim, v katerem poteka vodena individualna vadba ob konstantni temperaturi 37 °C in pod vplivom infrardečih žarkov. V 20 do 25 minutah vadbe v Thermos-limu telo porabi 3- do 4-krat več maščobe kot pri običajni vadbi, zmanjša pa se tudi tek. Posledica je hitra izguba kilogramov in centimetrov, izboljša se prekrvavitev, poveča mišični delež in zmanjša maščobni delež, posledica česar je tudi bistveno zmanjšanje celulita. Po vadbi v napravi Thermoslim sledi še sprostitev v napravi Bodywarm, kjer s pomočjo kisikoterap^e, aromaterap^e, kromoterap^e in vlažne atmosfere negujemo kožo, da ostaja mehka in prožna, ne glede na izgubo kilogramov. Redna kontrola rezultatov in svetovanje omogočata sprotno prilagajanje programa vašim individualnim potrebam. Širok izbor najsodobnejših komplementarnih te-rap^ (ultrazvok-kavitac^a, vi-brac^ska vadba, pressoterap^a, elektrostimulac^a) pa omogoča še boljše in hitrejše rezultate. Celoletno brezplačno svetovanje Ker se zavedamo, da je za mnoge najtežji del prav dolgoročno vzdrževanje novo pridobljene primerne telesne teže, vam po končanem rednem programu nudimo še celoletno brezplačno svetovanje, na katerem vsak mesec opravimo pregled trenutne telesne sestave in svetujemo primerno prehrano ter najučinkovitejšo vadbo za ohranjanje telesne kondic^e in Obiščite nas v centru za oblil.0. y ^ BLIM IN HARMON ÍŽ7 AvtoMerkurïovœ Tel. 01/30 66 020, www.avtomerkur-hyundai.si Telefon: 081 604 724 Mobitel: 030 357 139 trgovina@glasbeniatelje.com www.glasbeniatelje.com Glasbeni atelje d.o.o., PE Robova cesta 3, Vrhnika (nasproti TC Mercator Vrhnika) TRGOVINA Z GLASBILI IN GLASBENO OPREMO I pon - Delovni čas: pet: 9 - 13 in 15 - 18, sobota: 9 nedelje in prazniki zaprto - 12 ROBOVA CESTA 3, 1360 VRHNIKA 66 NAŠ ČASOPIS Oglasi 26. april 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Revija Kluba Gaia Qaia NASVET MESECA ZA VSE LJUBITELJE NARAVE (Rubriko ureja Klub Gaia) Sladke jagode lahko obiramo vse leto Vsakemu ljubitelju vrtnarjenja je v izziv v domačem vrtu ali cvetličnem loncu pridelati sočne in sladke jagode. Se v večje veselje nam je, če imamo domače jagode na voljo vse leto. To možnost nam ponujajo večkrat rodne sorte, ki pa za tvorjenje zdravih plodov potrebujejo kar nekaj naše pozornosti. Večkrat rodne jagode za zasnovo cvetnih brstov potrebujejo relativno kratko obdobje nizkih temperatur. Jagode s tako zasnovo cvetko in zor^o v vsej rastni sezoni do prvih pozeb, ko rast prekinejo zunanji dejavniki. Med večkrat rodnimi sortami je nekaj razlik. Posamezne večkrat rodne sorte cvetko in rod^o le v dveh do treh intervalih, druge pa resnično cvetko in rod^o skoraj neprekinjeno. Nekatere sorte izraščajo veliko živic, druge pa so take, da je za množenje potrebna delitev grma ali celo setev. Tretja, bistvena razlika je v sposobnosti zasnove cvetnih brstov na mladikah, ki izraščajo na živicah. Le tiste sorte, ki na mladikah zelo hitro zasnujejo cvetove, so primerne za gojenje obešank ali plezalk. Glavna pravila sajenja Pri oblikovanju nasada je treba paziti, da jagod ne sadimo na mesta, kjer so prej rasli paradižnik, krompir ali kumare. Poskusite jih posaditi med špinačo, čebulo, por, solato, redkvico, boreč ali nizki fižol. Za dober in kakovosten pridelek ter manj bolezni je priporočljivo sadike menjavati vsaka tri leta. V domačem vrtu jih lahko gojimo tudi brez fol^e. V času zorenja naredimo le za-stirko iz slame, da bodo v primeru dežja plodovi čisti in jih ne bo treba prati. Za sladke plodove potrebujejo veliko hranil Jagode so glede nege dokaj zahtevne. Ker potrebujejo rahlo kislo in dobro hranljivo prst, tla pred sajenjem pognojimo z dolgodelujočim 100 % organskim gnojilom v obliki pelet Plantella Organik, vrtni prsti pa primešamo še kislo zemljo Plantella za rododendrone. Za tvorjenje plodov potrebujejo jagode veliko hranil, zato jih za vsaj trikrat v sezoni dognojimo s prilagojenim organskim gnojilom visoke vrednosti Bio Plantella Nutrivit za jagode in jagodičevje. Granule gnojila potresemo okoli rastlin. Treba jih je varovati pred boleznimi in škodljivci Rastline so dokaj dovzetne za plesen in pega- Izpolnite in pošljite nagradni kupon, ki vas skupaj z opisi vseh nagrad in drugimi informacijami čaka na spletnem naslovu www.butanplin.si, pri vseh pooblaščenih prodajalcih Zelene jeklenke, ob dostavi na dom in na brezplačni številki 080 2005. INFORMACIJE IN NAROČILO 080 2005 vost, zato jih že od začetka rastne dobe krepimo z naravnim varovalnim sredstvom na osnovi njivske preslice Bio Plantella Natur-f. To, povsem ekološko sredstvo okrepi celične stene rastlin in povzročiteljicam bolezni prepreči okužbo. Škropimo enkrat na teden in po vsakem večjem dežju. Za večjo rodnost in obenem tudi večjo odpornost jagode vsaj trikrat v sezoni zal^emo še z vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita, ki vsebuje pomembne aminokisline, huminske kisline, vitamine in ogljikove hidrate. Jagode imajo nadvse radi tudi polži. Proti nim ukrepamo tako, da okoli parcel in v manjši meri tudi na potke potrosimo slastno vabo Bio Plantella Arion +, ki jo polži raje izberejo kot naš pridelek. Na gredicah ali grebenih pa uporabimo plitve pla- stične posode, kamor natrosimo slastno vabo. Za dodatno zaščito okoli gredic naredimo še mehansko oviro z naravnim gelom Bio Plantel-la proti polžem. Čeprav je gel povsem naraven, brez vonja in barve, polži ne gredo čezenj. Gel preprosto iztisnemo iz plastenke in na tak način okoli območja, ki ga želimo zaščititi, zarišemo neprekinjen obroč. Davor Špehar, strokovnjak Kluba Gaia Ste tudi vi srčni ljubitelji vrtnic, a ste vsako leto razočarani nad cvetočim rezultatom. Za nasvet povprašajte Gaine strokovnjake na brezplačni telefonski številki 080 81 22 oziroma kliknite na www.klubgaia. com Nagradno vprašanje: S katerim specialnim organskim gnojilom visoke vrednosti dognojujemo jagode? Pred izidom nove izdaje Našega časopi šanje, in jih obdarili s praktičnim darilo Odgovor : BIO PLA _ TE_ _A IN JAG_DIČEJ_ isa bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo pravilno odgovorili na nagradno vpr om NU IVIT ZA AG D Si želite še več zanimivih nasvetov za dom in vrt? Postanite član Kluba Gaia in naročnik revije Gaia! Za samo 15,9 EUR letno boste lahko izkoristili mnoge ugodnosti kluba: brezplačna svetovanja, zanimiva predavanja in delavnic specializirana vrtnarska popotovanja, klubske popuste, poleg tega pa boste prejeli še 10 izvodov revije Gaia. Vablje tudi na spletno stran ljubiteljev vrtnarjenja www.klubgaia.com! Ime in priimek _ Naslov _ Pošta in poštna številka _ Želim postati član Kluba Gaia: DA NE Pravilen odgovor pošljite na naslov: KLUB GAIA, SINJA GORICA 2,1360 VRHNIKA. Na vprašanje iz prejšnje izdaje so nam pravilno odgovorili: Jelka Žuljan, Obrtna ul. 20, Horjul; Darja Remškar, Podpeška c. 234, Notranje Gorice; Boštjan Rigler, Rimska c. 16 f, Lo pri Brezovici. Nagradili jih bomo z lepljivimi ploščicami Bio Plantella. ZELENA JEKLENKA PODARJA 10 LET BREZPLAČNEGA PLINA VELIKA V NAGRADNA IGRA APRIL, MAJ 2011 ^^BUTAN PLIN m (ff^ hiša prijazne energije Razpored zobozdravnikov v zobnih ambulantah Datum Zobozdravnik Naslov ordinac^e 29.04.2011 Jožef Keršič, dr. stom. Brigadirska ul. 16, Vrhnika 30.04.2011 Jožef Keršič, dr. stom. Brigadirska ul. 16, Vrhnika 06.05.2011 Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 07.05.2011 Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 13.05.2011 Kristina Tozon, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 14.05.2011 Kristina Tozon, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 20.05.2011 Melan^a Legat, dr.stom. Log, Cesta na polje 2 21.05.2011 Melan^a Legat, dr.stom. Log, Cesta na polje 2 27.05.2011 mag. Miljenka Knezović, dr.stom. ZP Borovnica 28.05.2011 mag. Miljenka Knezović, dr.stom. ZP Borovnica 03.06.2011 Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 04.06.2011 Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 10.06.2011 Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar 11.06.2011 Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar 17.06.2011 Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 18.06.2011 Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika URGENCA - DEŽURNI ZDRAVNIK 112 ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA uprava 75 55 110, 75 55 111 splošna ambulanta -Ana Švigelj, dr.med.spec. 75 55 135 nadomestna zdravnica Mirjam Levstik Bravničar,dr.med. narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si dispanzer za pljučne bolezni - Jovanka Tanjga, dr.med. 75 55 130 narocanje.pulmolog@zd-vrhnika.si splošna ambulanta - Ljubomira Prebil Božovič dr.med.spec. 75 55 154 narocanje.prebil@zd-vrhnika.si zobni rentgen 75 55 143 fiziologna 75 55 132 laboratory 75 55 133 laboratory @zd-vrhnika.si patronažna služba 75 55 152, 755 51 53 patronaza@zd-vrhnika.si glavna medicinska sestra 755 51 15, 051 390 920 dispanzer za otroke in šolsko mladino Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec. 75 55 121 narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si Sreten Nakićenović, dr.med.spec. 75 55 128 narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si Luc^a Odlasek Kunstelj, dr.med. 75 55 123 narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si Branka Čegovnik, dr.med. 5 55 129 narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta -OŠ Ivana Cankarja 75 04 033 Matej Leskošek, dr.dent.med. narocanje.leskosek@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta -ZP Borovnica 75 47 104 mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med. narocanje.knezovic.borSzd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta -OŠ Log Dragomer 75 66 414 mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med. narocanje.knezovic.drag@zd-vrhnika.si ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med. 75 53 847 Dunja Piršič Koren, dr.med. 75 05 418 Primož Rus, dr.med. 75 04 755 ZASEBNI PEDIATER Gregor Caserman, dr.med. 051 632 120 ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA Mar^a Munda, dr.med. 75 48 300 Majda Žagar, dr.med. 75 48 300 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA Mar^a Žakelj, dipl.m.s. 031 880 745 ZASEBNI PSIHIATER Trma Kuhar, dr.med. 75 55 150 MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA Mitja Miklič, dr.med. 75 51 269 FIZIOTERAPNA Trma Brus, višja fizioterapevtka 75 53 361 Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka 75 53 361 Mar^a Murn, višja fizioterapevtka 75 51 628 ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med. 75 02 333 Judita Cvelbar, dr.dent.med. 75 53 785 Oglasi NAŠ ČASOPIS 67 75 55 110, 75 55 111 75 55 135 narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si 75 55 130 narocanje.pulmolog@zd-vrhnika.si 75 55 154 narocanje.prebil@zd-vrhnika.si 75 55 143 75 55 132 75 55 133 laboratory @zd-vrhnika.si 75 55 152, 755 51 53 patronaza@zd-vrhnika.si 755 51 15, 051 390 920 Luc^a Odlasek Kunstelj, dr.med. Branka Čegovnik, dr.med. šolska zobna ambulanta -OŠ Ivana Cankarja Matej Leskošek, dr.dent.med. 75 55 121 narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si 75 55 128 narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si 75 55 123 narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si 5 55 129 narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si 75 04 033 narocanie.leskosek@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta ZP Borovnica mag. Miljenka Knezović, dr.dpnt.mpd. 75 47 104 narocanie.knezovic.bor@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta -OŠ Log Dragomer mag. Miljenka Knezović, dr dent med 75 66 414 narocanie.knezovic.drag@zd-vrhnika.si ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med. 75 53 847 Dunja Piršič Koren, dr.med. Primož Rus, dr.med. 75 05 418 75 04 755 ZASEBNI PEDIATER Gregor Caserman, dr.med. 051 632 120 ZASEBNI SPT OŠNI AMBUT ANTI V ZP BOROVNICA Mar^a Munda, dr.med. Majda Žagar, dr.med. 75 48 300 75 48 300 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA Mar^a Žakelj, dipl.m.s. 031 880 745 ZASEBNI PSIHIATER Trma Kuhar, dr.med. 75 55150 MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA Mitja Miklič, dr.med. 75 51 9AQ FIZIOTERAPNA Trma Brus, višja fizioterapevtka Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka Mar^a Murn, višja fizioterapevtka 75 53 3A1 7R R3 3A1 7R R1 A9« ZASEBNI 7OBO7DR AVNIKI Ladka Kastelec Stanovnik, rlr rlûnf mûri Judita Cvelbar, dr.dent.med. 7R m 333 71; i;3 7fii; •OMETI FASADE GRADNJE •SANACIJE •HIAB DOSTAVA . I^IDCQ DQCWn7l MARKO SMRTNIK s.p. Vel. Ligojna 8a, Vrhnika tel./fax: 01/7505-057 mm HIAB DVIG' IZKOPI' NASIPI' DVORIŠČA' ČKADDC. 90 m ART I^AMAI l7An.lP. Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont Jožef Keršič, dr.dent.med. Melan^a Legat, dr.dent.med. Mar^a Ogrin, dr.dent.med. Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica) 75 02 345 75 05 295 75 57 310 75 66 003 75 02 492 75 47 190 GINEKOLOŠKA AMBULANTA Mar^a Tl^aš Koželj, dr.med. 75 04 539 ZASEBNI ZOBOTEHNIK J.U. DENTAL, d.o.o. - Uroš Janželj 75 53 227 Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00,14.00 do 18.00; sobota: od 8.00 do 12.00. Tržaška 3, Vrhnika, Tel.:01/7552-714 Nudimo vam sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o. CANKARJEV TRG 4.1360 VRHNIKA tel.: 01 750-53 75. fax: 01 750-53-80 Prodamo dvojčka Prodamo hišo Vrhnika, središče; 81 m^, P+M, enodružinska, obn. 1. 08, vsi priključki, ograjeno dvorišče za parkiranje avtomobila, vseljiva, 149.000 EUR, 041/639-662. Svet Re, d. o.o.. Kamniška 47, Liubliana, www.svet.si Borovnica; sončna pare., 284 m^, razgled, enota dvojčka z neto tlorisno pov. 174 m2,1. 08, III. podaljšana gr. faza, zima-njost zaključena s fasado, mogočamenjava, 119.000 EUR, 041/639-662, Svet Re, d. o. o.. Kamniška 47, Liubliana, www.svet.si Dekor senčila d.o.o. Ljubljana PF Vrhnika, Pod Hruševco 44g,Vrhnika Tel.: 01 755 47 88 www.dekor-senclla.sl Razpored zobozdravnikov v zobnih ambulantah Datum 29.04.2011 30.04.2011 06.05.2011 07.05.2011 13.05.2011 14.05.2011 20.05.2011 21.05.2011 27.05.2011 28.05.2011 03.06.2011 04.06.2011 10.06.2011 11.06.2011 17.06.2011 18.06.2011 Zobozdravnik Jožef Keršič, dr. stom. Jožef Keršič, dr. stom. Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Kristina Tozon, dr.stom. Kristina Tozon, dr.stom. Melan^a Legat, dr.stom. Melan^a Legat, dr.stom. mag. Miljenka Knezović, dr.stom. mag. Miljenka Knezović, dr.stom. Ladka Kastelec Stanovnik.dr.stom. Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Matej Leskošek, dr.stom. Matej Leskošek, dr.stom. Judita Cvelbar, dr.stom. Judita Cvelbar, dr.stom. Naslov ordinacne Brigadirska ul. 16, Vrhnika Brigadirska ul. 16, Vrhnika Zdravstveni dom Vrhnika Zdravstveni dom Vrhnika Zdravstvena postaja Borovnica Zdravstvena postaja Borovnica Log, Cesta na polje 2 Log, Cesta na polje 2 ZP Borovnica ZP Borovnica Zdravstveni dom Vrhnika Zdravstveni dom Vrhnika ŠZA Ivan Cankar ŠZA Ivan Cankar Zdravstveni dom Vrhnika Zdravstveni dom Vrhnika Sobotna zobozdravstvena služba v občinah Vrhnika in Borovnica traja od 08.00 do 12.00 ure. ASEDEJ, d. o. o. Drenov Grič 72 b, 1360 Vrhnika Nudimo vam: • AVTOVLEKO, • PREVOZ VOZIL IZ TUJINE, • ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL, Telefon: 051 221 000. Peter Caserman s.p. Pod Hruševco 14 ir^Rn VRHNIKA Tel.: (01) 755-48-10 Mobi: 051-420-680 izpušni sistemi NOVAK, AG, WALKER katalizatorji NOVAK športni izpušni sistemi CSC, REMUS menjava olja in oljnih filtrov vsa mehanična popravila vseh vrst vozil, AVTODIAGNOSTIKA, priprava vozil na zimo in za tehnične preglede, pnevmatike LASSA, MAXXIS, FULDA. »> NOVO V NAŠI PONUDBI !!! «< A VTOPUN PUNEKS skupina m PRiniTK m se prepriča jte sami m OPTIK & OČESNA ORDINACIJA JELOVČAN VRHNIKA STARA CESTA 5 T- 01 /755 61 05 68 NAŠ ČASOPIS Oglasi 26. april 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si VW ©©[PWD© MlPgD© SERVIS VULKAIMIZERSTVO - prosti servis vozil VW SEAT, SKODA in AUDI ■ priprava vozila za tehnični pregled ■ testiranje zavor in amortizerjev ■ zavorni servis menjava amortizerjev ■ menjava olja ■ vulkanizerske storitve na osebnih vozilih re in . ure. Od nabave do izvedbe: ADAPTACIJE STANOVANJ IN KOPALNIC keramičarstvo • vodovodne inštalacije • ogrevanje • soboslikarstvo • elektro • parketarstvo • trgovina z veliko izbiro keramičnih ploščic in kopalniške opreme • svetovanje ■JU! d.o.o. VRHNIKA delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 18.00; sobota od 8.00 do 12.00 Opekarska 18, Vrhnika, PE Ljubljanska 31, Vrhnika Telefon: 01/750-24-89; Telefaks: 01/750-24-90; Mobilni: 031/678/490 Tečaj cestno prometnih predpisov za kategorije A, B, EkB, H, C in C+E. v prostorih Avtotrade d.o.o., Vrhnika *Možnost opravljanja Izpita v Ljubljani ali Postojni *Možne prijave preko internata Informacije na tel. št.: 041/601 707 Dušan Kužner; ali 01 750 51 99. *V sodelovanju z Rdečim križem organiziramo tečaj Prve pomoči 26. april 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 69 NOVI PEUGEOT 508 SW. Čas zase. v (SE- tai. Poraba (kombiniran način vožnje, I/IOO km): od 4,4 do 7,3j izpuh CO^ (g/km): od 115 do 169. Cas je dragocen^ zato ga preživite kakovostno Po zaslugi dovršene tehnologije^ kakovostnih materialov_, dinamičnega videza in izvrstnega udobja v vožnji, boste kot lastnik novega Peugeota 508 SW komaj čakali, da sedete vanj Pokličite 080 1 508 in se naročite na preizkusno vožnjo novega Peugeota 508 SW PEUGEOT 508 S^ A^^irc:» i6IE;'V (J.o.^^. VRHNIKA lercj, 1360 Vrhnika, SERVIS: 01 755 80 16, PRODAJA: 01 755 80 10, info@avtoLev.si s? PEUGEOT MOTION & EMOTION ZMAGOVITA KOMBINACIJA! CITROËN C3 Selection popust do 3.000 € z upoštevanim zmagovalnim bonusom v vrednosti 500 €** CITROËN BERLINGO že za 11.990 € z upoštevanim zmagovalnim bonusom v vrednosti 500 €** in možnostjo še dodatnega popusta v obliki družinskega bonusa do 700 €* Izbira Citroena Berlingo, zmagovalca* v segmentu kombiniranih osebnih vozil ali izbira nadstandardno opremljenega Citroena C3 Selection, je več kot samo pametna izbira, saj vas z vsem kar pričakujete od avtomobila, čaka še zmagovalni bonus v višini 500 evrov. Družinam pa pri nakupu Citroëna Berlingo pripada tudi dodatni popust za vsakega otroka v družini v višini do 700 evrov. CREATIVE TECHNOLOGIE CITROÊn ^iimiii^^ EOM na dan 28 02 2011 predstavljenih modelov Avto Merlak d.o.o. Drenov Grič 99; 1360 Vrhnika; gsm: 031/643 597; avto.merlak@gmail.com, Prodaja vozil: 01/7553-807; Servis vozil: 01/7551-007 r CHEVROLET 10 let garancije POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA Kupon za 10% popust na servisne Storitve popusti se ne seštevajo, popust ne velja na kleparska in ličarska dela Betajnova 16,1360 Vrhnika tel: 01 7502252 e-pošta: !nfo@avtohisa-seliskar.s! www.avtohisa-seliskar.si KAMNOSESTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE 03R03E - NA(3I^03NI SPOMENIKI Dolničar d.o.o.,sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net in Ulilefif id NAČRTOVANJE SVETOVANJE IJ ■ PRIPRAVE NA POPRAVNI IZPIT ALI MATURO ■ INSTRUKCIJE ZA VSE STOPNJE ■ POČITNIŠKI PROGRAM "ENGLISH NON-STOP" učilna hiša niša,tržaška 12, 1360 vrhnika G: +386 31 752 250 / E: HISANISA.INFO@GMAIL.COM NAS ČASOPIS med 35000 bralci A GRAlDEBENA DELA IN IZKOPI RazniÍ2:kopii * ToalRltczrislcikoz^v'zzi > Adakaac|je - aovzgoadnje * Hovaznje diaoišč * Rz^mih r^n^irirp Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 136oVrhnikia, T:017^553 418 POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 s 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 70 NAŠ ČASOPIS Oglasi 26. april 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ZAHVALA Zapustil nas je Janez Gregorin Petrovcov Ivan iz Brezja pri Dobrovi 2. 6. 1941 - 3. 4. 2011 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, pisateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, poklonili sveče in cvetje, darovali za svete maše in v tako velikem številu pospremili našega očeta na zadnji poti. Zahvala župniku g. Alojz^u Golobu za lep cerkveni obred. Hvala domačim gasilcem za organizac^o pogreba in vsem sodelujočim gasilcem iz sosednjih društev ter Čebelarskemu društvu Dolomiti. Še posebno se zahvaljujemo dr. Janji Pirc za njeno skrb in pomoč v njegovi bolezni. Iskrena hvala tudi patronažni sestri Anki Suhadolc za vso nego na domu. Vsi njegovi April 2011 V sončnem marčevskem popoldnevu smo se v Sinji Gorici poslovili od naše nepozabne Mike Verbič V nekih drugih časih je razdajala znanje in energ^o tudi Vrhni-čanom. Hvala vsem, ki ste jo cenili in spoštovali in delite z nami žalost. Njeni: Mira, Andrej, Polona, Špela, Žele, Jan, Vid, Andraž, Sabina, Gaja, Jure Vrhnika, Županje njive, april 2011 Draga žena Minka, prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega veselja, le delo tvojih rok ostaja, dobrota tvojega srca nikoli ne bo pozabljena. ZAHVALA Minka Kovačič iz Borovnice 5. 12. 1937 - 22. 3. 2011 Ob boleči izgubi drage žene in mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, poklonili sveče in jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Lil^ani Kogovšek in patronažni sestri Žakelj, Pogrebni službi Pieta, pevcem in gospodu župniku Janezu Šilarju. Žalujoči: mož Miha, sinova Marjan in Dušan z družino, vnukinja in pravnuka Borovnica, april 2011 Sošolcu Cirilu v slovo Pryatelj navadno sedi v isti klopi in gleda enake reči kot ti. Pryatelj se nikoli ne zmoti in ne reče besede, ki zaboli. Pryatelj je tisti, ki čaka, ko vse drugo zbeži. Pryatelj je tisti, ki nikoli na tebi ne preizkuša pesti. In končno, pravi pryatelj je vedno tam, kamor ne upaš sam. (Saša Vegri) Tak pryatelj si bil ti. Sošolci 8. a z razredničarko Marinko Furlan Marjeta Suhadolnik rojena Kogovšek 14. 7. 1926 - 17. 3. 2011 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, trobentaču in pevcem ter župniku Blažu Gregorcu za poslovilne besede. Iskrena hvala tudi osebju Doma upokojencev Vrhnika - še posebej sestram, negovalkam, fizioterapevtkama, socialni delavki in prostovoljkam, ki so mami polepšali čas, ki ga je preživela v domu. Hvala gospe Povalej, gospe Metljak, gospe Černec in vsem drugim stanovalkam in stanovalcem doma za pr^etno druženje. Hčerki Andreja in Tatjana ter sin Roman z družinami Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. V 67. letu starosti je od nas mnogo prezgodaj za vedno odšel dragi mož, oče, brat in dedek Marjan Grom 5. 9. 1944 - 3. 4. 2011 Ob prerani izgubi našega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in pr^ateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, pecivo, denarne prispevke ter molitve. Najlepša hvala zdravstvenemu osebju Vrhnika, župniku Blažu za opravljeno sv. mašo. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem, pogrebcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Vrhnika, april 2011 ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedi in tast Anton Mlakar 1926-2011 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem, sosedom s Kopališke 15, Novovaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala Željku, Pogrebni službi Vrhovec in Zvezi borcev za poslovilne besede. Žalujoči: sin Dane z ženo Ireno ter vnukinji Petra in Špela ZAHVALA V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Ivana Kozjek, rojena Kosanc po domače Sajovčeva mama iz Loga pri Brezovici (19. 8. 1919 - 6. 4. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in pr^ate-ljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter svete maše. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Gospodu župniku Janezu Mihelčiču za opravljen obred ter gospodu Rožniku za izrečene poslovilne besede. Zahvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni, Log, april 2011 ZAHVALA Jovica Ilić 30. 4. 1946 - 30. 1. 2011 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel. Misel nate pa ostaja, spomin za vedno bo živel. Ob boleči izgubi našega Stanislava Možine iz Zaplane (1935-2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, pr^ateljem in članom številnih gasilskih društev, ki ste nam stali ob strani v teh nepojmljivih urah slovesa. Hvala za vse čuteče besede, stiske rok, za darovano cvetje, sveče, svete maše ter spoštljivo zadnje slovo. Hvala pevcem, g. Bizjanu za poslovilni govor ter g. kaplanu Gregorju Gorencu za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi, Zaplana Spoštovani cenjeni prijatelj Tone! Zbrali smo se k zadnjemu slovesu dragega pryatelja, borca 14. divi-zye, velikega človeka, Antona Mlakarja. Prizadelo nas je, da je naš Tone po hudi bolezni v 85. letu starosti zatisnil svoje trudne oči. Rodil se je 19. julya 1926 v Babni Polici, kjer je preživljal svojo mladost tako kot vsi otroci tistega časa. Ker pa se je začela 2. svetovna vojna, se je že kot mladoleten priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Žal so Italyani njegovo vas požgali že leta 1941, prebivalce, tako kot vse druge s tistega območja, pa odgnali v koncentracysko taborišče Rab, tako tudi njega, očeta in mater. Neznosne razmere so pripomogle, da so ga iz taborišča zaradi mladoletnosti po enem letu vrnili v Slovenyo. Očeta so premestili v koncentracysko taborišče Gonars, kjer je tudi umrl, mati pa je preživela Rab. Po vrnitvi v Slovenyo seje takoj ponovno vključil v narodnoosvobodilni boj in še kot mladoleten postal borec 14. divizije, kjer je tudi dočakal konec vojne. Po osvoboditvi domovine je končal Vojaško akademyo v Beogradu in potem služboval po vsej tedanji Jugoslavyi: Buje, Rakek, Banja Luka, Varaždin, Sisak, Karlovac, svojo vojaško kariero je končal kot polkovnik in komandant Pokrajinskega štaba TO Slovenye. In kot nekoč s 14. divizyo na Štajersko je v letih 1991/92 soustvarjal novo samostojno državo Republiko Slovenyo. Ne bosta ga pozabila Tone Jesenko in Jože Molk, dva mnogih osamosvojitvenih akterjev Vrhnike za njegov intelektualni prispevek. Bil je tudi nosilec in prejemnik številnih odlikovanj in priznanj. Na vseh poteh sta ga spremljala njegova življenjska sopotnica, že pokojna Slava, in sin Dane. Po upokojitvi je svoja mirna leta preživljal na Vrhniki v krogu svoje družine, žene Slave, sina Daneta, snahe Irene in dveh vnukinj, ki jih je neizmerno ljubil, Petre in Špele. Ko je žena Slava umrla, se je še bolj povezal s sinom Danetom in njegovo družino, ki mu je ves čas stala ob strani. Toneta smo poznali kot dobrega človeka, človeka z velikim srcem, zato nas je še toliko bolj prizadela njegova bolezen. Dragi Tone, v naših mislih boš ostal za vedno. Zahvaljujemo se Ti za vse, kar si v življenju storil kot borec in partizan za to, da je nam bolje in da živimo v svobodni domovini Slovenyi. Ob zadnjem slovesu s Teboj, Tone, Ti želimo, da se v svobodni slovenski zemlji, ki si jo tako ljubil, spočyeš. Tvojim najdražjim, sinu Danetu, snahi Ireni in vnukinjama Petri in Špeli in vsem sorodnikom pa v imenu vrhniškega združenja borcev in v svojem imenu iskreno sožalje. Slava ti! 26. april 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 71 Ime in priimek: Točen naslov: Križanka »Prazniki« Najedli smo se velikonočne šunke in pirhov, zato bodo dopustniški dnevi, ki so pred nami, kot nalašč, da z aktivnostmi v naravi nekoliko prečistimo telo. Za razmigavanje uma pa smo z novo križanko poskrbeli mi. Pravilno izpolnjene križanke pošljite na naslov uredništva najkasneje do 17. maja. Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo deležni denarnih nagrad (80, 60 in 40 evrov). Naslov uredništva: Naš časopis - »Nagradna križanka« Tržaška cesta 9 1360 Vrhnika Nagrade za križanko »Pust« v uredništvo je zopet prispelo veliko pravilno rešenih križank prejšnje številke. Tema je bila primerna času, ko se poslavlja zima: pust in pomlad. Roka našega sodelavca je tokrat izžrebala naslednje srečneže: 1. nagrada (80 evrov): Slavko Zdešar, Podolnica 65,1354 Horjul 2. nagrada (60 evrov): Marija Modrijan, Raskovec 35,1360 Vrhnika 3. nagrada (40 evrov): Geni Sterle, Valentinčičeva 13,5250 Solkan Rešitve križanke »Pust«: posta, uk, mn, sos, k, tlaka, nikar, pustna šema, makadam, arak, ta, stz, krš, ke, trik, arabija, romar, avala, dar, c, aleja, icek. Rešitev asimetrične križanke prejšnje številke (vodoravno): konte, satira, aparat, alkazar, radikalka, trde, osne, reiki, alt, Tanatos, Dovje, ratan, Verne, kalin, Diana, Pavel, Miklavž, ion, aziat, maar, aloa, izločenka, viskoza, ranjak, antika, steri. flSTROKLUB • a40/nE0»i50 * ns-îROLOGun " ; . nnGCLSKG KHRTG . - «Upe^UqiSKGRflRTG * flní0L0CIHJfllI10J(flíajflH(KÍ.P * (jiNw^vTJic í.mm 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 iT 18 19 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 H2|36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 SIMETRIČNA KRIŽANKA sestavil: Peter Udir VODORAVNO: 1. v lastnem soku korizerviran olupljen ovalni paradižnik; 6. odtenek; 12. junak pravljice o čudežni svetilki iz tisoč in ene noči; 14. sardina; 15. človek radikalnih nazorov; 17. šesti židovski mesec; 18. slovenska pevka (Rupel); 19. začetnik najstarejše ruske dinastije; 21. Lennonova vdova (Yoko); 22. primanjkljaj, izguba; 24. slovenska igralka (Špela); 26. hrvaška pevka (Dragovic); 27. manjša, v strugi tekoča voda; 28. divji merjasec; 29. mesto v slovenskem primorju; 30. kavalir; 31. žgani sladkor; 33. Liberalna demokracija Slovenije; 34. japonski režiser (Kurosava, 1910-1998); 36. albanski politik (Ramiz); 38. močna, krčevita jeza; 40. značilnost otesanega; 42, začetnica v kakem poslu; 44. država v jugovzhodni Aziji; 45. lepi mladenič, ljubimec gr. boginje Afrodite; 46. izdelovalec ret; NAVPIČNO: 1. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri vrelišču; 2. volovska antilopa; 3. dejavnost, ki se ukvarja z graditvijo in popravljanjem ladij; 4. nravno neopredeljena dejanja; 5. nehoteno, ponavljajoče se trzanje obraznih mišic; 6. nacionalsocialist; 7. kemijski simbol za iridij; 8. italijanska pesnica (Negri); 9. nezrelost, zelenost; 10. posušena in v soli konzervirana riba sled; 11. ameriški skladatelj (Copland); 13. moški, ki občuduje samega sebe; 14. katalonski slikar (Jose Maria); 16. nekd. portugalski nogometaš (Figo); 20. fužinarski kraj pod Jelovico; 23. slovenska flavtistka (Grafenauer); 25. reševanje; 27. povečanje; 28. mostu podoben objekt za prehod pešcev nad cesto; 29. telečji ali svinjski hrbet s kostmi; 30. lončarska surovina; 31. splet ženskih las; 32. lisasta krava; 35. gorivo velike kalorične vrednosti, pridobljeno z destilacijo črnega premoga; 37. mesto v severozahodni Mavretaniji; 39. reka in departma v Franciji; 41, germanski orel; 43. kemijski simbol za nikelj; NAŠ ČASOPIS izhaja enkrat na mesec v nakladi 13500 izvodov za Občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Log-Dragomer, brezplačno pa ga prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Izdajatelj glasila je javni zavod »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika«, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika, soizdajateljice pa so Občina Borovnica, Občina Horjul, Občina Dobrova-Polhov Gradec in Občina Log-Dragomer. Uredništvo: Gašper Tominc (v. d. odgovornega urednika in novinaj). Dopisniki: France Brus, dopisnik za Občino Horjul; Gašper^Tominc, dopisnika za Občino Dobrova-Polhov Gradec; Damjan Debevec, dopisnik za Občino Borovnica, dopisnica za občino Log - Dragomer, Vesna Erjavec; lektoriranje: Marjetka Šivic. Naslov uredništva: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, NaŠ ČASOPIS, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: (01) 750-66-38 ali 031 392 153. Elektronska pošta: nascasopis@zavod-cankar.si. Cenik oglasov: 1 cm višine x 4 cm širine stolpca stane 4,51 evrov (DDV vključen). Na prvi strani velja dvojna cena oglasov. Vsi objavljeni prispevki so last Našega časopisa. Brez pisnega soglasja uredništva Našega časopisa je prepovedana vsa- kršna reprodukc^a, distribuc^a, predelava ali dajanje avtorskih del ali njihovih delov. Zahvale so po enotni ceni 67,60 EUR, mali oglasi so brezplačni. Strani časopisa pred tiskom ne pošiljamo v predogled avtorjem prispevkov. Upoštevajte rok za oddajo rokopisov, da zagotovimo jezikovni pregled. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročene prispevke ne objavi in da o tem ne obvesti avtorje. Pisma bralcev morajo obvezno imeti polni naslov avtorja. Grafična realizac^a: Tomograf, Tomo Cesar, s.p., Novo mesto; tisk: SET Vevče. 72 NAŠ ČASOPIS Oglasi 26. april 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Samsung Corby 3G * Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega 7a 9d na nakfttft Pnvft7ani Nokia X3 Touch&iype 1€* * Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 na nakfttft Pnvft7ani 4ÍÍ/77 Sony Ericsson Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev. * Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 94 v -30% POPUSTA NA AVTOPOLNILEC ob nakupu akcijskega aparata Sklepanje novih naročniških razmerij in podaljšanje obstoječih za Mobitel d.d. meg(g)phone TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika .TLOl 755 71 61, jfflLodl 342 000 ^ 755 71 (a Tolea d.o.o. pooblašče RAČUNALNIŠTVO Vrtnarija 3, 1360Vrhnika M: 041 26 48 48, T: 01 750 51 70 E: prodaja@molekservis.com \M\M\M m/^lûUcûi'ifîc mrežna oprema prodaja in servis računalnikov ^ printanje iz USB ključev barvno in črnobelo fotokopiranje rablieni računalniki in prenosniki izposoja blagajn pridemo tudi na dom ^leK Q mwllSK RACUNALNISTVQ*SEIVIS ■ pAjf \ 10 %ji|iST Obiščite prodajno mesto Tušmobil MOLEKSERVIS in sklenite svoj BREZMEJNI paket. îoq^dbSfclja za prenos podatkov pra^g^JdÈmÎlliovijy'Pl^/EDGE in UMTS raďijs^kegá-ómcežjai preko'dfcîïopfli^tocke APf jrňjernet.tu^^^bil.si. Najmanjša enôtS prinP^podd^Dv je 1 kB. Zauporabo Storitve veljaj^iPesebni pogoji uporabe storite mobitnega interneta "BREZMEJNI íNTERNET 24 UR", ki vsebujejû"tuïïr Pravila primerne rabe storitev. Za'ostalejSH^ (sM^nklici in MMS) velja cenik paketa TušmobiljMinf:jVeč na www.tusmobil.si, brezplačni tell^^l^iP^|l^ii^05teValnica