AljAž jAkob, TinkA bAčič: Revizija rumenocvetnih lanov...42   
Revizija rumenocvetnih lanov (Linum sect. Syllinum, 
Linum sect. Linastrum) v herbariju ljU
Revision of yellow-flowered flaxes (Linum sect. Syllinum, Linum sect. Linastrum) in 
herbarium ljU
alJaž Jakob1 & tinka bačič2
1  Goce Delčeva 52, 1000 Ljubljana
2  Oddelek za biologijo BF UL, Večna pot 111, 1000 Ljubljana, martina.bacic@bf.uni-lj.si
Izvleček
V Sloveniji raste pet vrst rumenocvetnih lanov: rumeni lan (Linum flavum L.), kolenčastocvetni 
lan (Linum nodiflorum L.), obmorski lan (Linum maritimum L.), galski lan (Linum trigynum 
L.) in liburnijski lan (Linum liburnicum Scop.). Z revizijo v herbariju LJU sva preverila 
uporabnost navajanih razlikovalnih znakov med vrstami in pridobila podatke o razširjenosti 
vrst. Izdelala sva nov določevalni ključ in nove zemljevide razširjenosti z upoštevanjem 
podatkov iz literature in herbarija. Izkazalo se je, da je zgolj rumeni lan v Sloveniji 
(raztreseno) razširjen po vseh fitogeografskih območjih. Galski lan je razširjen predvsem 
v submediteranskem območju, poleg tega pa ima dve znani nahajališči tudi v Prekmurju. 
Preostale tri vrste so razširjene samo na Primorskem. Pri pregledu materiala liburnijskega 
lana se je izkazalo, da je v herbariju tudi nekaj primerkov, ki po morfoloških znakih ustrezajo 
togemu lanu (Linum strictum L. s. str.), vendar je poglavitni razlikovalni znak teh taksonov 
nezanesljiv.
Ključne besede
Linum spp., lan, taksonomija, slovenska flora, določevalni ključ, herbarij LJU
Abstract
In Slovenia, there are five species of yellow flowered flax: Linum flavum L., L. nodiflorum L., 
L. maritimum L., L. trigynum L. and L. liburnicum Scop. We revised the herbarium material 
from Herbarium LJU (Dept. of Biology, Biotechnical faculty, University of Ljubljana) to 
check the usability of the discriminative morphological characters from European botanical 
literature and to obtain the distributional data. On the basis of herbarium and literature data, 
we prepared the new classification key and the distribution maps. Only L. flavum is (sparsely) 
dispersed throughout all the phytogeographic regions of Slovenia. L. trigynum is localised to 
Submediterranean area, but has two known localities also in Prekmurje. The remaining three 
species thrive only in the Primorska region. During the revision of L. liburnicum material, 
it became apparent that some material may belong to L. strictum L. s. str., but the main 
distinguishing character is unreliable.
Key words
Linum spp., flax, taxonomy, Slovenian flora, identification key, herbarium LJU
43Hladnikia 41: 42-65 (2018)
1  UVOD
Rod lan (Linum L.) je v Sloveniji zastopan s 15 vrstami (Martinčič 2007), od teh je 
večina modro, rožnato ali belocvetnih, 5 vrst pa cveti rumeno. To so rumeni (Linum flavum 
L.) in kolenčastocvetni lan (L. nodiflorum L.) iz sekcije Syllinum ter obmorski (L. maritimum 
L.), galski (L. trigynum L.) in liburnijski lan (L. liburnicum Scop.) iz sekcije Linastrum 
(ockenDon & Walters 1968). Poleg rumenocvetnih ima sekcija Linastrum v Sloveniji še 
enega predstavnika, ki cveti bledo rožnato - drobnolistni lan (L. tenuifolium). 
Vrsto L. trigynum literatura pogosto navaja s sinonimom L. gallicum L., L. liburnicum pa 
najdemo pod imenoma L. corymbulosum Rchb. in L. strictum subsp. corymbulosum (Rchb.) 
Rouy (na primer PIgnattI 2017, PolDInI & al. 2002). V pričujočem prispevku se držimo 
poimenovanja, kot je v Mali flori Slovenije (Martinčič 2007).
Glede na izkušnje s terena je določanje nekaterih vrst rumenocvetnih lanov lahko 
težavno. Tako na primer FraJMan (2005) opozarja na težavnost ločevanja vrst L. trigynum in 
L. liburnicum. Za zanesljivo določanje je zato bistven dober določevalni ključ, kjer so znaki 
predstavljeni tudi s slikovnim gradivom. 
Namen najine raziskave je bil z revizijo materiala v herbariju LJU preveriti uporabne 
znake, ki jih navajajo zbirna in druga floristična dela, ter izdelati nov, izboljšan določevalni 
ključ. Zanimalo naju je tudi stanje poznavanja razširjenosti rumenocvetnih lanov v Sloveniji. 
Ker se je od izida zemljevidov razširjenosti v Gradivu (Jogan & al. 2001) nabralo že precej 
novih podatkov, sva na podlagi revizije materiala v herbariju LJU in pregleda literature 
izdelala nove, posodobljene zemljevide razširjenosti. To je še posebej pomembno, ker so 
obravnavane vrste relativno redke in naravovarstveno pomembne. Preveriti sva tudi želela, 
ali je v herbariju LJU nabran material, ki bi ustrezal taksonu L. strictum subsp. strictum.
2  MATERIAlI IN METODE
Revizijo herbarijskega materiala rumenocvetnih lanov sva opravila v herbarijski zbirki 
Univerze v Ljubljani na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete - herbarij LJU. Drobnejše 
znake na cvetovih in listih sva opazovala pod stereomikroskopom Zeiss Stemi SV 11 (6x - 
40x povečava). Za določanje vrst sva uporabljala predvsem naslednjo literaturo: Martinčič 
(2007), Pignatti (2017), rottensteiner (2014), ockenDon & Walters (1968). S temi viri 
sva si pomagala tudi pri izdelavi določevalnega ključa. V njem sva upoštevala le tiste znake, 
ki so se v najini reviziji izkazali kot uporabni. Ključ omogoča določanje materiala tudi v 
plodečem stanju.
Podatke za zemljevide razširjenosti sva pridobila iz literaturnih virov, podatkovne zbirke 
Centra za kartografijo flore in favne (s tem so bili vključeni tudi podatki, objavljeni v Gradivu 
za Atlas flore Slovenije - Jogan & al. 2001) ter herbarija LJU. Karte so bile izdelane na 
Centru za kartografijo flore in favne.
Meritve čašnih listov pri vrstah L. trigynum in L. liburnicum so bile izvedene na 
posušenem in rehidriranem materialu na stereomikroskopu Zeiss Stemi SV 11, s programsko 
opremo Axiovision. Slike so bile posnete s kamero Axio 105 Color Zeiss. 
Za merjenje sva uporabila zrele in odprte plodne glavice, material je bil merjen od dna 
čaše do vrha najdaljšega čašnega lista. Suh material je bil rehidriran z namakanjem v vroči 
vodi z dodatkom detergenta nekaj minut. Pri vrsti L. trigynum sva izmerila ves razpoložljiv 
material, pri L. liburnicum pa sva za merjenje izbrala 10 naključno izbranih plodečih rastlin. 
AljAž jAkob, TinkA bAčič: Revizija rumenocvetnih lanov...44   
3  REzUlTATI z DISKUSIjO
Skupno sva pregledala 71 herbarijskih pol rumenocvetnih lanov, in sicer: L. flavum - 32 
pol, L. nodiflorum - 5 pol, L. maritimum - 2 poli, L. trigynum - 6 pol in L. liburnicum - 26 
pol. Herbarijski material je bil že na etiketi večinoma pravilno določen. Večino nabirkov 
L. liburnicum in L. trigynum v herbariju LJU je leta 2004 že revidiral Božo Frajman, tako 
da so bile do tedaj nabrane in v zbirko vključene rastline teh dveh vrst že s popravljenimi 
določitvami. Največji problemi pri določanju so bili po pričakovanju med paroma L. 
liburnicum in L. trigynum. Določanje L. flavum je bilo v vseh primerih pravilno. Vrste L. 
trigynum, L. nodiflorum in L. maritimum so v LJU zastopane z zelo majhnim številom pol. 
Še posebej to velja za obmorski lan, ki je pri nas izredno redek, ker so redka tudi njegova 
rastišča.
3.1  Vrsti L. flavum l. in L. nodiflorum l.
Rumeni in kolenčastocvetni lan sta predstavnika sekcije Syllinum, za katero so značilne 
parne žleze na bazi listov (slika 1), vidne tudi s prostim očesom, in robata oz. rahlo krilata 
stebla, pri čemer krilca izhajajo od robov listov.
Rumeni lan je razrasla trajnica z olesenelim dnom in navadno več kot enim poganjkom, 
medtem ko je kolenčastocvetni lan enoletnica z enim steblom, vendar je steblo lahko pri dnu 
tudi rahlo olesenelo, trdo, po košnji pa lahko ponovno požene z več poganjki, kar nas lahko 
zavede pri določanju. 
Vrsti najbolje ločimo po raskavosti oz. drobni nazobčanosti listnega roba (slika 2) in 
dolžini ter obliki čašnih listov (slika 11). Kolenčastocvetni lan ima čašne liste dvakrat daljše 
od plodne glavice, dolgi so 8–12 mm, pri dnu 
širši, v zgornji polovici pa zoženi, črtalasti. 
Rumeni lan ima krajše čašne liste (5–8 mm), 
ti so jajčasto-suličaste oblike (ockenDon 
& Walters 1968) (slika 3). Rob lista je 
pri rumenem lanu bolj gladek, papiloznega 
roba ne vidimo s prostim očesom, medtem 
ko raskavost oz. drobno nazobčanost listov 
kolenčastocvetnega lana opazimo že s 
prostim očesom, pomaga pa tudi lupa z 10-
15x povečavo.
Slika1: Žleze pri dnu listov pri L. flavum 
(enako pri L. nodiflorum). Merilce: 2 mm. 
Foto: G. Prevec 
Figure 1: Glands on the base of the leaves 
in L. flavum (similar in  L. nodiflorum). 
Scale bar: 2 mm. Photo: G. Prevec 
45Hladnikia 41: 42-65 (2018)
Slika 2: Raskavost listov pri L. nodiflorum 
(levo) in L. flavum (desno). Foto: A. Jakob
Figure 2: Leaf margin roughness in L. 
nodiflorum (left) and L. flavum (right). 
Photo: A. Jakob
Slika 3: Glavica s čašnimi listi pri L. nodiflorum (levo) in L. flavum (desno). Merilce: 2 
mm. Foto: A. Jakob
Figure 3: Capsule with calyx in L. nodiflorum and L. flavum. Scale bar: 2 mm. Photo: A. 
Jakob
Glede na podatke s herbarijskih etiket rumeni lan cveti predvsem v juniju in juliju, na 
Primorskem lahko tudi prej, v poznem maju, na višje ležečih nahajališčih pa lahko tudi 
bistveno pozneje (zadnji nabirek v herbariju je bil nabran šele septembra). Kolenčastocvetni 
lan cveti od maja do junija (julija), praviloma nekoliko prej kot rumeni lan, kakor navaja tudi 
rottensteiner (2014).
Rumenemu lanu podobna vrsta je vrsta Linum capitatum Kit ex Schultes, ki ima socvetje 
močno strnjeno, v socvetju je malo cvetov, ob dnu rastline pa je mnogo jalovih listnih rozet. 
L. nodiflorum in L. flavum jalovih listnih rozet nimata. Vrsta se pojavlja na severu Hrvaške 
(Gorski kotar in Zagorje), zato bi jo morda lahko pričakovali tudi pri nas. Med nabirki lanov 
v našem herbariju ni bilo materiala, ki bi ustrezal tej vrsti. 
AljAž jAkob, TinkA bAčič: Revizija rumenocvetnih lanov...46   
Razširjenost vrste L. flavum
Rumeni lan je od vseh rumenocvetnih lanov v Sloveniji najbolj razširjen. Uspeva 
v submediteranskem, predalpskem, preddinarskem in subpanonskem fitogeografskem 
območju, predvsem v hribovjih vzhodne Slovenije in v Vipavski dolini (slika 4). 
Slika 4: Znana razširjenost vrste L. flavum v Sloveniji. 
Figure 4: The known distribution of L. flavum in Slovenia.
V subpanonskem območju je vrsta L. flavum razširjena raztreseno. O uspevanju pri 
Ljutomeru in Ptuju pričajo stare navedbe hayeka (1908-14) in Fritscha (1929), novejša pa 
so opažanja WraberJa (1960), Godiclove (1982, zbirka CKFF),  ter predvsem sonJe škornIk 
(1998), ki je raziskovala suha travišča Slovenskih goric, Haloz, Kozjanskega in Goričkega. 
Podatki za Šentilj, Haloze in Bizeljsko so podprti tudi s herbarijskim materialom v LJU.
Iz alpskega fitogeografskega območja je vrsta znana le na Koroškem, iz Mežice (J. 
Makuc, 1998, študentski herbariji, zbirka CKFF), Raven na Koroškem (M. Kogelnik, 
1998, študentski herbariji, zbirka CKFF, Pehr, 1916) in iz okolice Slovenj Gradca (hayek, 
A., 1908–14,  Prohaska, 1899, T. Grah, 1996, študentski herbariji, zbirka CKFF), na tem 
območju je bil nabran tudi herbarijski material.
V predalpskem območju je vrsta nekoč uspevala v Ljubljani in bližnji okolici, o 
čemer pričajo stare navedbe PaulIna (1901) in FleischManna (1853), več starih navedb 
je predvsem iz Zasavja in Posavja  (FleischMann 1853, hayek 1908–14, PaulIn 1901). Te 
niso podprte z materialom v LJU. Za Dobrno (9657/3) navajata rumeni lan že reIcharDt 
(1860) in hayek (1908–14), vrsta pa je bila tudi nabrana v poznejšem času (LJU). Iz okolice 
Celja in Velenja so na voljo tudi novejši podatki, in sicer za kvadrante 9756/4  (1996, M. 
Jezernik, ŠH (študentski herbariji), LJU), 9656/4 (1991; Z. Mazej, ŠH), 9656/2 (D. Naglič, 
47Hladnikia 41: 42-65 (2018)
1979),  9658/3 (2002; U. Jazbec, ŠH), 9757/2 (Z. Keglevič, 1986), 9658/4 (herbarij LJU), 
9657/1 (LJU).
Tudi za preddinarsko območje je poleg starih podatkov PaulIna (1901; 0057/3, 0257/1, 
9955/1), PleMla (1862; 0057/4, 0157/3) in FleischManna (1853; 9955/1) v podatkovni zbirki 
CKFF še precej novejših podatkov, in sicer za kvadrante: 0155/1 (2008; M. Jamnik, ŠH), 
0156/2 (1990, M. Krevs, ŠH), 9954/3 (1998, A. Škorjanc, ŠH), 0157/1 (LJU), 0157/4 (1995; 
M. Avsec, ŠH),  0155/1 (2012; Kocjan v Jogan, 2014), 0257/3 (2001; B. Trčak, RTŠB 2001 
Semič, LJU), 9956/4 (2009; P. Glasnović RTŠB 2009 Mokronog), 0257/4 (1970; M. Wraber) 
in 0457/3 (1995; A. Podobnik, LJU).
V dinarskem območju je vrsta razširjena le na njegovem zahodnem obrobju, kjer je vrsto 
opazil PIskernIk (1988).
V submediteranskem fitogeografskem območju je vrsta najpogostejša (slika 4). Največ 
podatkov je iz Vipavske doline in okolice Nove Gorice. Poleg navedb PaulIna (1901), 
cohrsa (1953–1954), Martinčiča (v Wraber 1967), WraberJa (1969) in PetkovŠka (1964) 
je na voljo več novejših podatkov, predvsem iz študentskih herbarijev (zbirka ŠH CKFF) in 
herbarija LJU: za 0048/4 (1998, M. Humar, 2012 M. Bitežnik; 1998, T. Bačič & N. Jogan, 
RTŠB Šempas, LJU), 0149/1 (1990, M. Jejčič), 0149/2 (2012, B. Novinec, LJU), 0149/4 
(2008, B. Trčak, LJU). O uspevanju vrste na obrobju Nanosa pri Razdrtem pričajo stare 
Paulinove (1901) navedbe. Podatki za Sežanski kras oz. okolico Sežane so prav tako stari, 
objavila sta jih PosPIchal (1897–1899) in MarchesettI (1896–97), le podatek za okolico 
Škocjanskih jam groMa (1959) je nekoliko novejši (0349/2). Osamljena navedba za Smrje 
pri Ilirski Bistrici (0451/1) je stara poldrugo stoletje (PleMel, 1862). Vrsta je razširjena 
tudi na Obali z zaledjem, in sicer v kvadrantih 0447/4 (PIskernIk, 1974), 0448/2 (1994, B. 
Toškan, ŠH), 0448/3 (2005, K. Kalan, ŠH, 1991, K. Sterle, ŠH) in 0547/2 (PIskernIk, 1974). 
V podatkovni zbirki FloVegSi so novejši (neobjavljeni) podatki s Primorske A. Seliškarja, 
I. Dakskoblerja, B. Anderleta in B. Dolinarja (Dakskobler, ustno), ki potrjujejo vzorec 
razširjenosti na sliki 4. 
V herbariju LJU je 31 nabirkov rumenega lana iz 21 kvadrantov.
Specimina visa
9959/4 Slovenija: Pišečko, Ob poti Šemetec – Tisovec, leg. T.  Wraber, 17. 6. 1955 
(LJU10034401)
9959/4 Slovenija: In pratis montanis montis Veliki vrh (Orlica), prope viculum Osredek supra 
vicum Pišece. Solo dolom. 670 m s. m., leg. T. Wraber, 28. 6. 1975. (LJU10034406)
9756/4 Slovenija: Štajerska: Šešče pri Preboldu, travnik ob Savinji, nekarbonatna tla, 270 m 
n. m., leg. & det. M. Jezernik, 24. 6. 1996. (LJU10034394)
9661/4 Slovenija: Štajerska, Ptuj, Cirkulane, 1500 m Z iz Cirkulna blizu ceste na kmetijo 
Hrnčič, 250 m n. m., suh travnik, leg. & det. Jakob Smole, 18. 6. 2000. (LJU10034391)
9658/4 Slovenija: Štajerska, Slovenske Konjice, Pristava, Konjiška gora, 450 m n. m., suh 
travnik, leg. & det. Urška Jazbec, 10. 7. 2002. (LJU10034390)
9657/1 Slovenija: Štajerska: Dobrna, Vel. Raven, rob gozda pri kmetu Konisaku. 789 m n. 
m., 26. 6. 1985 (LJU10034409)
9656/2 Slovenija: Paka pri Velenju, po karbonatnih skalah. 440 m. n. m., leg. D. Naglič, 17. 
7. 1978. (LJU10034407)
9555/2 Slovenija: Koroška, zah. del Uršlje gore, pod kmetijo Godec. Ostryeto-Fagetum, 908 
m n. m., leg. M. Wraber, 4. 9. 1958. (LJU10034399)
9555/1 Slovenija; Koroška, Sv. Helena pod Peco, leg. J. Rataj, 28. 7. 1954. (LJU10034417)
AljAž jAkob, TinkA bAčič: Revizija rumenocvetnih lanov...48   
9555/1 Slovenija, Koroška, Sv. Helena pod Peco, in graminosis, solo calcareo, leg. & det. V. 
Ravnik & F. Sušnik, 29. 7. 1954 (LJU10034410)
9456/4 Slovenija, Koroška, gradišče nad Slovenj Gradcem, travnik, nekarbonatna tla, 585 m 
n.m., leg. & det. T. Grah (ŠH), 14. 7. 1996. (LJU10034395)
9359/2 Slovenija: Štajerska: zahodne  Slov. gorice, Brloga, vrh, ob gozdu, 440 m n. m., leg. 
Lj. Godicl.  (LJU10034400)
0457/3 Slovenija: Bela krajina, JZ od vasi Pusti Gradac, proti cesti Vinica, Črnomelj, usek 
poti. Leg. & det. A. Podobnik, 13. 7. 1995. (LJU10034392)
0257/3 Slovenija: Bela krajina, Semič, Novo mesto, Jugorje pri Metliki, gozdni rob. Leg. & 
det. B. Trčak, 27. 7. 2001 (LJU10130898)
0257/1 Slovenija: In locis graminosis ad arcem Poganitz prope Rudolfswert, solo arenoso, 
250 m n. m., leg. Mulley (Paulin, FEC 129, 1901) (LJU10034414)
0249/2 Slovenija: Kranjsko - Notranjska, na mokrotnih travnikih pri Št. Vidu v Vipavski 
dolini. Leg. & det. R. Justin, 6. 6. 1902 (LJU10034411)
0157/1 Slovenija: Štajerska: pri vasi Kamen vrh pri Šmarjeških toplicah, na suhem travniku. 
190 m s. m. Leg. M. Kačičnik & T. Wraber, 17. 6. 1997. (LJU10034393)
0149/4 Slovenija: Vipavska dolina, Mlake, transekt 3, leg. & det. T. Bačič, 13. 7. 2007. 
(LJU10143714)
0149/4 Slovenija: Vipavska dolina, Mlake, transekt 5, leg. & det. T. Bačič, 13. 7. 2007 
(LJU10143713)
0149/4 Slovenija: Vipavska dolina, Mlake pri Vipavi, 110 m n. m., transekt 5, leg. T. Bačič 
& B. Frajman, 23. 4. 2007, rev. & det. J. Aljaž, 21. 12. 2015. (LJU10133065)
0149/2 Slovenija: In pratis lapidosis prope pagum Budanje in valle Vipacensi, solo calc., 250 
m s. m., Leg. A. Martinčič, 22. 6. 1952. (LJU10034415)
0148/2 Slovenija: Primorska, ob cesti Zalošče–Batuje, leg. M. Wraber, 30. 8. 1959. 
(LJU10034402)
0059/1 Slovenija: Carniolia, in graminosis prope oppidulum Krško. Leg. & det. A. Gspan, 6. 
1904. (LJU10034413)
0049/3 Slovenija: Kranjsko - Notranjska, pri Fužinah v Vipavski dolini, leg. & det. R. Justin, 
21. 8. 1904 (LJU10034412)
0049/3 Slovenija: Vipavska dolina: ob stezi Lokavec–Predmeja, senožeti na flišu. 
Brometo- Chrysopogonetum grylli. 480 m n. m., leg. M. Wraber, 16. 9. 1953. 
(LJU10034404)
0049/3 Slovenija: Vipavska dolina: In pratis prope vicum Lokavec ad Ajdovščina, solo 
schistoso, 400 m s. m., Leg. A. Martinčič, 23. 6. 1957, det. T. Wraber, 29. 2. 1968. 
(LJU10034398)
0049/3 Slovenija: Primorska:  ob cesti nad vasjo Lokavec pod Čavnom. Leg. R. Justin, 8. 8. 
1903. (LJU10034397)
0049/3 Slovenija: Primorska, Ajdovščina, cesta Lokavec–Predmeja, odcep levo 300 m nad 
zaselkom Slokarji, rob travnika ob makadamski poti, 200 m n. m., leg. Urška Dragin, rev. 
& det. B. Frajman, 2007. (LJU10134488)
0049/3 Slovenija: Primorsko: In graminosis fruticosis inter Lokavec prope Ajdovščina et 
Predmeja, cca. 490 - 500 m s. m., leg. M. Palma et D. Trpin, 14. 7. 1980. (LJU10034408)
0048/4 Slovenija: Primorska, Šempas, travnat parobek ob cesti, 2. 7. 1959, leg. T. Wraber 
(LJU10034403)
0048/4 Slovenija: Primorska: Čaven, in graminosis lapidosis, solo calcareo, cca. 200 – 400 
m s. m. Leg. & det. E. Mayer, 14. 9. 1948. (LJU10034396)
49Hladnikia 41: 42-65 (2018)
Rumeni lan (L. flavum) se sicer v Srednji Evropi pojavlja raztreseno in redko. schnIttler 
& günther (1999) navajata, da je vrsta v Srednji Evropi ranljiva, lokalno pa je stopnja 
ogroženosti še večja. Tako v sosednji Avstriji velja za ogroženo vrsto (niklFelD & schratt-
ehrenDorFer, 1999), na madžarski Rdeči seznam pa je uvrščena v kategorijo NT (király 
2007; za Sloveniji bližnje kvadrante glede na bartha & király (2015) ni podatkov. V 
sosednjih delih Italije (PolDInI 2009) večina nahajališč na Krasu nima potrditev po l. 1920. 
Pri nas vrsta za zdaj ni uvrščena na Rdeči seznam. Glede na zemljevid razširjenosti bi sklepali, 
da rumeni lan pri nas ni redka vrsta. Vsekakor pa je ogrožen, saj raste na suhih traviščih, ki 
jim človek pogosto z gnojenjem poskuša povečati donos ali pa jih ob prenehanju košnje 
ogroža naravna sukcesija. Predlagava, da se rumeni lan uvrsti na slovenski rdeči seznam kot 
ranljivo vrsto (R). 
Razširjenost vrste L. nodiflorum
Kolenčastocvetni lan se v Sloveniji pojavlja le v submediteranskem fitogeografskem 
območju (slika 5). Vrsta se je vsaj v preteklosti pojavljala po vsej Obali, kar so navajali 
starejši avtorji (PosPIchal 1897–99, MarchesettI 1896–1897, steFani 1895), po njih pa Rdeči 
seznam (Wraber & skoberne 1989) in nekatera druga pregledna dela, iz druge polovice 20. 
stol. pa so znana predvsem nahajališča iz doline reke Dragonje in njenih pritokov. PolDInI 
(2009) po Tommasiniju navaja uspevanje v kvadrantu 0448/2. Novejših potrditev uspevanja 
je v podatkovni zbirki CKFF in v herbariju LJU zelo malo, omenimo le dve najnovejši, in 
sicer najdbo A. Kramar (LJU10120242, ŠH) iz l. 2005 iz Parecaga (0547/2) ter najdbo s 
terenske ekskurzije Botaničnega društva junija l. 2015, pod strokovnim vodstvom N. Jogana 
- vrsta je uspevala v okolici vasi Sv. Peter (0548/1), o čemer je poročala A. Mihorič (2015). 
V podatkovni zbirki CKFF sta navedena tudi dva podatka za Vipavsko dolino iz študentskih 
herbarijev, ki v Gradivu (Jogan & al. 2001) še nista bila upoštevana. Za eno od teh navedb se 
je izkazalo, da je bil material napačno določen, šlo je za Linum flavum L. (LJU10134488 Leg. 
& det. U. Dragin, rev. in det. B. Frajman). Ker druge (prav tako študentske) navedbe nisva 
mogla preveriti, je zaenkrat v zemljevidu ne upoštevava. 
V herbariju LJU je skupno le 5 nabirkov kolenčastocvetnega lana, iz dveh MTB 
kvadrantov. 
Specimina visa
0547/2 Slovenija: In graminosis apricis collis Stena propre vicum dragonja in valle fluvii 
Dragonja. Solo calcareo. 25 m s. m., 7. 6. 1974, leg. T. Wraber (LJU10034489)
0547/2 Slovenija: Primorska, Koper, Sečovlje, Parecag, rastje ob cesti, fliš. 26. 6. 2005, A. 
Kramar (LJU10120242, ŠH)
0548/1 Slovenija, Istra: In agris Medicaginis sativae infra vicum Padna. 270 m s. m., 26. 6. 
1958. Leg. M. Wraber, det. T. Wraber (LJU10034487)
0548/1 Slovenija, Istra:  Ad margines agri derelincti prope vicum Nova vas. 25. 6. 1957. Leg. 
M. Wraber, det. T. Wraber (LJU10034488) 
0548/1 Slovenija, Istra: In locis graminosis siccis vallis fluvii Valdernigo infra vicum Padna. 
24.7. 1959. Leg. & det. T. Wraber (LJU10034490)
AljAž jAkob, TinkA bAčič: Revizija rumenocvetnih lanov...50   
Slika 5: Znana razširjenost vrste L. nodiflorum v Sloveniji
Figure 5: The known distribution of  L. nodiflorum in Slovenia
Kolenčastocvetni lan je evrimediteranska vrsta (PIgnattI 2017), ki je v sosednjih deželah 
prisotna v Italiji in na Hrvaškem (PIgnattI 2017, nikolić 2015).  Ta sredozemska enoletnica 
pri nas dosega severno mejo svoje razširjenosti. Ker v Sloveniji (razen na nekaj fragmentih) 
ni razvitih naravnih sestojev s sredozemskimi enoletnicami, se pojavlja sekundarno, verjetno 
prehodno (?), na dovolj toplih in redno upravljanih rastiščih, ki jih ustvarja človek (npr. ob 
cestnih brežinah, nasutjih itd.). Večina starih podatkov ni bila potrjena v novejšem času. 
PolDInI (2009) piše, da je kolenčastocvetni lan efemerofit in je v italijanskem delu Krasa med 
Trstom in Gorico verjetno že izginil. V slovenski rdeči seznam je sicer kolenčastocvetni lan 
uvrščen med redke vrste (R) (Anon. 2002). 
3.2 Linum maritimum l.
Obmorski, galski in liburnijski lan spadajo v sekcijo Linastrum, za katero je značilno, da 
so po robovih čašnih listov žlezni laski oz. sedeče žleze, steblo je brez izrazitih krilc, pri dnu 
listov pa ni para žlez; plodne glavice so manjše od 3,5 mm (ockenDon & Walters 1968). Vsi 
naši predstavniki te sekcije imajo rumene venčne liste, le drobnolistni lan (L. tenuifolium) 
ima svetlo rožnate cvetove (z njim se v tem prispevku ne ukvarjava).
Obmorski lan (L. maritimum L.) od preostalih vrst najlažje ločimo po tem, da so 
spodnji listi nasprotno, zgornji pa premenjalno razvrščeni. Čašni listi so okoli 3 mm dolgi, 
široko suličasti (slika 11); venčni listi so 8–12 (15) mm dolgi, glede na PIgnattI (2017), 
rottensteiner (2014) in ockenDon & Walters (1968). Vrsta se značilno pojavlja na rahlo 
slanih tleh. 
51Hladnikia 41: 42-65 (2018)
Material v herbariju LJU je bil nabran v začetku julija, rastline imajo odprtih le nekaj 
cvetov, nimajo plodov – so na začetku cvetne dobe. PIgnattI (2017) navaja čas cvetenja od 
junija do septembra, kar se ujema s podatki s herbarijskih etiket v LJU.
Razširjenost vrste L. maritimum
Obmorski lan (L. maritimum) je med rumenocvetnimi lani naša najredkejša vrsta, znana 
le z nekaj nahajališč na Obali (Jogan & al. 2001). Na rdeči seznam je uvrščena med prizadete 
vrste (E) (Anon. 2002). Vrsta je sicer po razširjenosti zahodnomediteranska, pojavlja se na 
slanih tleh (PIgnattI 2017). Na Hrvaškem ima status premalo znane vrste (DD) (nikolić 
2015).  V Avstriji se obmorski lan pojavlja le ob Nežiderskem jezeru, na vlažnih, nekoliko 
slanih travnikih, a je izredno redek in mu grozi izumrtje (niklFelD & schratt-ehrenDorFer, 
1999, Fischer & al. 2008).
Stari podatki pričajo o uspevanju vrste v Sečovljah (0547/2; MarchesettI,1896–87, po 
njem Wraber & skoberne, 1989) in pri Kopru (0448/2; MarchesettI, 1896–97, po njem 
Wraber & skoberne, 1989) (slika 6). Edina znana novejša lokaliteta je obala vzhodno 
od Ankarana (0448/2; Sv. Katarina) (slika 6), o njej sta poročala kaligarič & Wraber 
(1988), upošteva jo Rdeči seznam (Wraber & skoberne, 1989), pozneje pa so vrsto tu 
dokumentirano našla tudi H. Cepak, l. 1993 (LJU10034462, ŠH CKFF) in P. Glasnović, l. 
2005 (LJU10134831, glasnović 2006). V podatkovni zbirki FloVegSi so s tega nahajališča 
tudi popisi B. Vreša, A. Seliškarja in V. Babij, oboje iz leta 2004, ter I. Dakskoblerja iz 
leta 2005. Morda bi vrsta utegnila uspevati tudi ob Škocjanskem zatoku ali v Sečoveljskih 
solinah, od koder obstajajo poročila o uspevanju iz prejšnjih stoletij, vendar do zdaj 
kljub botanični aktivnosti na tem območju ni bilo objavljenih najdb. Slanoljubnost vrsti 
onemogoča, da bi uspevala še kje drugje pri nas, zato jo je treba kot prizadeto vrsto 
varovati na njenem edinem znanem v zadnjem času potrjenem nahajališču, obenem pa 
varovati njena (potencialna) rastišča. Tudi v sosednjem delu Italije ni potrditev vrste po 
letu 1960 (PolDInI 2009). 
V herbariju LJU sta le 2 poli obmorskega lana.
Specimina visa
0448/1 Slovenija: Koprsko Primorje, Ankaran, V od Ankarana, 30 m od obale, med 
zaraščeno travo v vlažnih mivkastih tleh, 2 m n. v., leg. & det. Heidi Cepak, 1. 7. 1993. 
(LJU10034462)
0448/1 Slovenija: Primorska, Ankaran, ~500 m JV od Ankarana, močvirnato območje ob 
morju, 1 m n. v., leg. & det. Peter Glasnović, 9. 7. 2005 (LJU10134831)
AljAž jAkob, TinkA bAčič: Revizija rumenocvetnih lanov...52   
Slika 6: Znana razširjenost vrste L. maritimum v Sloveniji 
Figure 6: The known distribution of L. maritimum in Slovenia
3.3 Linum  trigynum l. (syn. L. gallicum) in Linum liburnicum Scop. (syn. L. 
corymbulosum Rchb., L. strictum subsp. corymbulosum (Rchb.) Ruoy
Galski in liburnijski lan sta enoletnici, visoki od 10 do 30 (70) cm (rottensteIner 2014). 
Precej podobni sta si, zato ju zlahka zamenjamo. Najlažje se ju loči po obliki in dolžini 
čašnih listov, kot je prikazano na slika 11: galski lan ima krajše čašne liste, 3–4 mm, ki 
komaj presegajo plodno glavico, liburnijski lan pa ima daljše, 4,5–6 mm dolge čašne liste, 
ki očitno presegajo plodno glavico, ter togo štrlijo ob njej (slika 7). Preglednica 1 prikazuje 
rezultate lastnih meritev dolžin čašnih listov, na posušenem (herbariziranem) in rehidriranem 
materialu. Vrsti se razlikujeta brez prekrivanja, mere pa omogočajo razlikovanje, tudi če 
nimamo na voljo plodu, da bi dolžino čašnih listov primerjali z dolžino plodne glavice.
53Hladnikia 41: 42-65 (2018)
Slika 7: Čašni listi pri vrstah L. liburnicum (A) in L. trigynum (B). Merilce: 2 mm. Foto: A. 
Jakob
Figure 7: Sepals in L. liburnicum (A) and L. trigynum (B). Scale bar: 2 mm. Photo: A. Jakob
Poleg tega se L. trigynum in L. liburnicum  ločita tudi po robu listov, saj ima na njem 
liburnijski lan proti vrhu lista zavihane kaveljčke (slika 8): če s prstom podrgnemo po robu 
lista, jih začutimo.
Slika 8: Listni rob pri vrstah L. liburnicum (levo) in L. trigynum (desno). Foto: A. Jakob
Figure 8: Leaf margin in L. liburnicum (left) and L. trigynum (right). Photo: A. Jakob
AljAž jAkob, TinkA bAčič: Revizija rumenocvetnih lanov...54   
Galski lan ima vedno rahla socvetja, pri liburnijskem pa je oblika socvetja variabilna 
(glej naslednje podpoglavje). V cvetočem stanju ju ločimo tudi po velikosti cvetov, saj ima 
liburnijski lan večje cvetove (venčni listi 6–12 mm), galski pa manjše (4–6 mm) (ockenDon 
& Walters 1968).
Preglednica 1: Dolžina čašnih listov pri vrstah L. trigynum in L. liburnicum
Table 1: Sepal lengths in L. trigynum and L. liburnicum
Dolžina čašnih listov  
na posušenem materialu 
(mm)
Dolžina čašnih listov  
na rehidriranem materialu 
(mm)
Linum trigynum (N=6) 2,7–3,6 3,2–4,2
Linum liburnicum (N=10) 4,8–6,3 5,4–6,5
Za galski lan PIgnattI (2017) navaja čas cvetenja od marca do maja, po rottensteIner 
(2014) pa naj bi vrsta cvetela od (marca) aprila do maja (avgusta). Material v herbariju LJU 
je bil nabran večinoma julija, s plodovi in cvetovi. Liburnijski lan naj bi cvetel aprila in maja 
(PIgnattI, 2017), oz. od maja in junija (rottensteIner 2014). Material v herbariju LJU je bil 
v cvetočem stanju nabran maja in junija, le en primerek je bil s cvetovi nabran šele avgusta. 
Razširjenost vrste L. trigynum
Galski lan (L. trigynum) je evrimediteranska vrsta, ki pa uspeva tudi v toplih in sušnih 
predelih izven Sredozemlja, npr. na Madžarskem, na severu pa sega še na Slovaško 
(ockenDon & Walters 1968). Na Madžarskem velja za kritično ogroženo vrsto - CR 
(király 2007), pojavlja pa se tudi tik ob meji s Slovenijo (bartha & király (eds.) 2015). To 
evrimediteransko vrsto lahko pričakujemo tudi v severozahodni Sloveniji. Na Hrvaškem je 
vrsta najpogostejša na obali in otokih, manj pa v notranjosti, glede na nikolić (2015). Glede 
na zemljevid razširjenosti v PolDInI (2009) je vrsta razširjena v ožji, flišni okolici Trsta in v 
nižinskem delu okoli Gorice.
Pri nas uspeva galski lan v submediteranskem območju (slika 9). Stari podatki pričajo o 
uspevanju v dolini Reke (0350/1 - PaulIn 1902, JustIn, 1899 in 1905, LJU, 0351/3 - Justin, 
1905 - LJU), MarchesettI (1896–97) pa navaja Obrov (Hrpelje-Kozina, 0450/4). Pri Sežani 
(0349/2) je vrsto l. 2000 opazil Boštjan Rozman (zbirka CKFF). 
Z Obale je vrsta že dolgo znana (0447/4 - steFani, 1895, Wraber, 1973, M. Pavčič 1989, 
ŠH CKFF, 0547/2 - 1991, I. Deržek, ŠH CKFF, 0448/2 - 1993, A. Šalamun, ŠH CKFF, 1991, 
B. Vidmar, ŠH CKFF, 0447/4 - B. Lazar, ŠH CKFF; 0547/2 - M. Wraber, 1957, LJU).
Nova ugotovitev je, da vrsta uspeva tudi v Prekmurju, in sicer na Goričkem, v okolici 
Šalovcev. Tam smo galski lan našli v dveh kvadrantih (9163/4 in 9164/3) na raziskovalnem 
taboru študentov biologije Šalovci 1999 (LJU). Eden od nabirkov je bil sprva napačno 
določen kot L. liburnicum, revizija pa je pokazala, da gre pri obeh nabirkih za vrsto L. 
trigynum. Podatek o uspevanju vrste L. liburnicum v Prekmurju, v kvadrantu 9163/4, ki ga 
navaja Gradivo (Jogan & al. 2001), torej temelji na napačni določitvi nabirka LJU10143817.
Uspevanje galskega lana na Goričkem ni presenetljivo, saj ima vrsta na Madžarskem 
večino nahajališč ravno v bližini meje s Slovenijo (med Slovenijo in Blatnim jezerom) 
(bartha & király 2015). Galski lan sicer na Madžarskem velja za kritično ogroženo (király 
55Hladnikia 41: 42-65 (2018)
2007). Na Hrvaškem med drugim uspeva ob meji z Belo Krajino (nikolić 2015), kjer za 
Slovenijo še ni podatkov, ga pa lahko pričakujemo.
Slika 9: Znana razširjenost vrste L. trigynum v Sloveniji 
Figure 9: The known distribution of L. trigynum in Slovenia
V herbariju LJU je 6 pol te vrste.
Specimina visa
9163/4 Slovenija: Goričko, Šalovci, ob njivi, 22. 7. 1999, RTŠB Šalovci, rev.& det. J. Aljaž, 
(LJU10143817)
9164/3 Slovenija: Prekmurje, Goričko, Šalovci, med Leskovo dolino in Hodošem, ob robu 
gozda, leg. T. Bačič (RTŠB Šalovci), 24. 7. 1999, rev. & det. A. Jakob, 21. 12. 2015 
(LJU10143818)
0547/2 Slovenija: Primorska: levi breg Dragonje pri Sečovljah. 140 m n. m., leg. M. Wraber, 
27. 6. 1957. (LJU10034538)
0351/3 Slovenija: Kranjsko - Notranjska, na cestnih robovih poleg vasi Kilovče v Reški 
dolini, leg. & det. R. Justin, 3. 9. 1905. (LJU10034540)
0350/1 Slovenija: Kranjsko - Notranjska: na kamnitih, lapornatih tleh v podnožju Vremščice, 
nad železniškim nasipom med predoroma pri Dol. Vremah, leg. & det. R. Justin, 1899. 
(LJU10034541)
0350/1 Slovenija: Reška dolina: In locis aridis incultis prope pagum Unter - Vreme, solo 
arenaceo; 480 m n.m., mense julio, leg. Justin (Paulin, 1905, FEC 322) (LJU10034539)
AljAž jAkob, TinkA bAčič: Revizija rumenocvetnih lanov...56   
Glede na zemljevid razširjenosti je vrsta pri nas redka, v zadnjih petdesetih letih je 
objavljeno uspevanje le v 6 kvadrantih. Ker raste na suhih traviščih, do katerih ima človek 
velik ekonomski interes ali so podvržena naravni sukcesiji, je zagotovo ogrožena, posebej 
v panonskem delu areala - na Madžarskem velja za kritično ogroženo vrsto - CR (király 
2007). Predlagava, da se jo uvrsti na slovenski rdeči seznam kot ranljivo vrsto (R).
Razširjenost vrste L. liburnicum
Liburnijski lan je stenomediteranska vrsta (PIgnattI 2017), ki je v sosednjih deželah 
prisotna le v Italiji in na Hrvaškem (PIgnattI 2017, nikolić 2015). V soseščini je na italijanski 
strani razširjena v ožji okolici Trsta (flišni del okoli Milj) in na severnem, bolj nižinskem delu 
Krasa (PolDInI 2009). 
Pri nas liburnijski lan uspeva predvsem na Obali in njenem zaledju, tam pa je razmeroma 
pogost (slika 10). Stare navedbe MarchesettIJa (1896–97) in PosPichala (1897-99) so bile v 
zadnjih desetletjih večkrat potrjene, odkrita pa so bila tudi nova nahajališča. Poleg podatkov 
iz herbarija LJU sva za zemljevid razširjenosti na sliki 10 uporabila še naslednje literaturne 
vire: MarchesettI (1896–97), PosPichal (1897-99), Wraber (1973), Wraber (1975), Wraber 
(2002), FraJMan (2005), zbirka CKFF (T. Bačič in B. Frajman RTŠB Dekani 04, zbirka ŠH 
K. Kalan, M. Grego in J. France) in PolDInI (2009; kvadrant 0248/1).
Slika 10: Znana razširjenost vrste L. liburnicum v Sloveniji 
Figure 10: The known distribution of L. liburnicum in Slovenia
V herbariju LJU je 26  herbarijskih pol te vrste.
57Hladnikia 41: 42-65 (2018)
Specimina visa
0548/2 Slovenija: Primorska, Koper, Marezige, Labor, suha pobočja J od vasi Labor, fliš. 
Leg. & det. B. Frajman,  14. 7. 2014 (LJU10060795)
0548/1 Slovenija: Obala: okolica Sečovelj, pobočje 200 m JZ pod vasjo Krkavče. Leg. & 
det. A. Jakob, 10. 7. 2016. (LJU10146420)
0547/2 Slovenija: Primorsko: levi breg Dragonje pri Sečovljah. 140 m n. m., leg. M. Wraber, 
27. 6. 1957, rev. & det. B. Frajman, 11. 10. 2004. (LJU10143837)
0547/2 Slovenija: Istra: dolina Dragonja blizu Sečovelj (križišče blizu Kaštelvenere). Suh 
prostor. 30 m n. m. Leg. T. Wraber, 29. 6. 1959, rev. & det. T. Wraber, 12. 6. 1979. 
(LJU10034493)
0547/2 Slovenija: Istra, in graminosis et in lapidosis collis Stena prope vicom Dragonja in 
valle fluvii Dragonja. Solo calc. 25. m s. m., leg. T. Wraber, 7. 6. 1974. (LJU10034491)
0448/3 Slovenija: Primorska: na suhih mestih pod Grintovcem nad dolino Valdorniga. Leg. 
T. Wraber, 24. 6. 1959, rev. & det. B. Frajman, 11. 10. 2004. (LJU10034537)
0448/3 Slovenija: Primorska, Izola, bolnica, travnik, ob grmovju (živi meji), leg. & det. 
Katja Kalan, 3. 6. 2005. (LJU10120607, ŠH)
0448/3 Slovenija: Primorska, hrib nad Olmom pri Kopru, suh travnik. Leg. D. Kleva, 22. 7. 
1989 (ŠH), rev. & det. B. Frajman, 11. 10. 2004. (LJU10034536, ŠH)
0448/2 Slovenija: Bertoki, Srmin, suhi travniki na JV pobočju griča Srmin, leg. P. Glasnović, 
28. 5. 2005, rev. & det. A. Jakob, 27. 2. 2018. (LJU10143872)
0448/2 Slovenija: Primorska, Hrvatini, Kolomban, pokopališče v kraju Kolomban, leg. P. 
Glasnović, rev. & det. A. Jakob, 27. 2. 2018. (LJU10143871)
0448/2 Slovenija, Bertoki, predel ob železniški postaji in J od nje. 10 m n. m., leg. P. 
Glasnović, 20. 8. 2005. (LJU10134830)
0448/2 Slovenija: Primorska, Zg. Škofije, Kolombar, vrh Goli hrib, območje med zaselkom 
Kolombar in vrhom Goli hrib (217 m), 200 m n. m., leg. P. Glasnović, 19. 7. 2005. 
(LJU10134827)
0448/2 Slovenija: Primorska, Hrvatini, Kolomban, pokopališče v kraju Kolomban, 150 m n. 
m., leg. & det. P. Glasnović, 17. 7. 2005. (LJU10134826)
0448/2 Slovenija: Primorska, Sp. Škofije, Hrvatini, Kolomban, cestišče Z od cerkve sv. 
Bride, 145 m n. m., leg. & det. P. Glasnović, 4. 6. 2005. (LJU10134828)
0448/2 Slovenija: Primorska, Sp. Škofije, Jelarji, suhi travniki 500 m V od kraja Jelarji, S od 
cestišča. Leg. & det. P. Glasnović. 4. 6. 2005. (LJU10134825)
0448/2 Slovenija: Primorska, Bertoki, Srmin, suhi travniki na JV pobočju griča Srmin, 60 m 
n. m., leg. & det. P. Glasnović, 28. 5. 2005. (LJU10134824)
0448/2 Slovenija: Primorska, Sp. Škofije, Jelarji, suhi travniki ~500 m V od kraja Jelarji S od 
cestišča, leg. P. Glasnović, 25. 6. 2005, rev. & det. A. Jakob, 27. 2. 2018. (LJU10143874)
0448/2 Slovenija: Primorska, Sp. Škofije, Jelarji, suhi travniki ~500m V od kraja Jelarji, S od 
cestišča, leg. P. Glasnović, 4. 6. 2005, rev. & det. A. Jakob, 27. 2. 2018. (LJU10143873)
0448/1 Slovenija: Primorska, Ankaran, morska obala med Debelim rtičem in mejnim 
prehodom Lazaret. 1 m. n. m. Leg. & det. P. Glasnović, 18. 7. 2005. (LJU10134829)
0448/1 Slovenija: Primorska, Ankaran, J predel kraja, ob morski obali - Mestno kopališče + 
avtokamp. 2 m n. m., leg. & det. P. Glasnović, 30. 5. 2005. (LJU10134823)
0448/1 Slovenija: Primorska, Koper, Ankaran, oljčni nasadi nad Ankaranom, leg. & det. B. 
Frajman, 21. 7. 2004. (LJU10060796)
0447/4 Slovenija: Primorska, Izola, ob cesti pod hotelom Belvedere, leg. & det. B. Frajman, 
30. 5. 2005. (LJU10133456)
AljAž jAkob, TinkA bAčič: Revizija rumenocvetnih lanov...58   
0447/4 Slovenija: Primorska, Strunjan, rtič Strunjan nad Mesečevim zalivom. Leg. & det. 
B. Frajman, 2. 6. 2005. (LJU10133457)
0447/4 Slovenija: Istra: nad Lucijo pri Portorožu proti Maliji. Suh travnik. Leg. T. Wraber, 
23. 6. 1959, det. T. Wraber, 12. 6. 1979. (LJU10034492)
0447/4 Slovenija: Istra: Strunjan, in graminosis agri salinarii. 2 m s. m. Leg. T. Wraber, 21. 
7. 1972, det. B. Frajman, 11. 10. 2004. (LJU10034542)
0447/4 Slovenija: Primorska, Strunjan, ob cesti nad strunjanskim klifom, suh, travnat 
rob ceste, Leg. S. Strgulc Krajšek, 28. 5. 2016, rev. & det. T. Bačič, 19. 3. 2018 
(LJU10146419)
Problematika skupine togega lanu (L. strictum agg.)
V istrski flori je za Tržaški zaliv (rottensteIner 2014) iz bližnjega sorodstva L. 
liburnicum naveden tudi L. strictum subsp. strictum. PolDInI (2009) navaja ta takson z enim 
podatkom za Trst, pred letom 1920. Piše, da je vrsta efemerofit in da je njeno pojavljanje 
zgolj prehodno. Tudi v Martinčič (2007: 346) lahko preberemo opombo, da »novejša 
literatura navaja, da v SM uspeva tudi vrsta L. strictum L. (L. strictum subsp. strictum), togi 
lan, ki se od sorodne vrste loči po večinoma enostavnem steblu, zgoščenih socvetjih in po 
sedečih ali skoraj sedečih cvetovih, katerih peclji so vedno krajši od čaše - vendar je podatek 
splošen, brez navedbe lokalitete«. Zanimivo je, da tudi MarchesettI (1896–97) in steFani 
(1895) navajata vrsto L. strictum za Koper z okolico, vendar poznejši avtorji te navedbe ne 
upoštevajo (MarchesettI (1896–97) sicer omenja različek spicatum).
Edini uporabni znak za ločevanje med taksonoma L. liburnicum in L. strictum subsp. 
strictum je torej rahlost oz. zgoščenost socvetja, ki je posledica razlike v dolžinah cvetnih 
pecljev. Pri L. liburnicum naj bi bili peclji tako dolgi kot čaša ali daljši od nje, pri L. strictum 
pa naj bi bili cvetovi skoraj sedeči oz. njihovi peclji veliko krajši od čaše (rottensteIner 
2014). Podobno opiše ta  razlikovalni znak tudi PIgnattI (2017). 
Med revizijo se je izkazalo, da je v herbariju 6 nabirkov, ki bi po tem (edinem) znaku 
ustrezali L. strictum subsp. strictum (LJU10133457, LJU10133456, LJU10134829, 
LJU1012486, LJU10134824 in LJU10120607). Rastline v nekaj nadaljnjih polah kažejo 
vmesno stanje - nekateri cvetovi so kratkopecljati, drugi dolgopecljati. Najina opažanja so 
v skladu z navedbo tison & De Foucault (2014) - avtorja namreč opozarjata na vmesne 
oblike med taksonoma in poudarjata, da je ta (edini) ločevalni znak nezanesljiv. Dodati 
moramo še, da PosPichal (1897–99) omenja dve formi vrste L. corymbulosum, to sta f. 
laxa in f. contracta, za slednjo pravi, da je zelo podobna vrsti L. strictum. Vsekakor bi bilo 
treba vzorčiti populacije na terenu, po možnosti v različnih fenofazah in predvsem ne le pri 
nas, pač pa tudi v drugih delih njihovega areala ter narediti morfometrično analizo. Poiskati 
bi morali tudi morebitne dodatne razlikovalne znake. Za zdaj omenjenim nabirkom nisva 
spreminjala določitve, obravnavava jih, kot so jih doslej, torej kot vrsto L. liburnicum. PolDInI 
(2009) obravnava togi lan (L. strictum subsp. strictum) kot takson s prehodnim pojavljanjem 
(efemerofit), na zemljevidu razširjenosti pa je le en sam star podatek (pred letom 1920).
59Hladnikia 41: 42-65 (2018)
3.4  Določevalni ključ
1 Rastline z modrimi cvetovi, čašni listi brez žleznih ali nežleznih laskov (Sect. Linum) 
ALI gosto dlakave rastline z rožnatimi ali vijoličnomodrimi cvetovi (dlačice tudi daljše 
od 1 mm, žlezni laski prisotni) (Sect. Dasylinum) .............................................................
................................................................... (teh sekcij ključ ne obravnava podrobneje)
1* Rastline imajo bolj ali manj očitne žleze na robu čašnih listov. Če je rastlina dlakava, so 
dlačice krajše od 1 mm. Cvetovi rumeni ali svetlo rožnati, redko beli. .......................... 2
2 Pri dnu listov par rjavkastih žlez. Stebla ozko krilata, krilca se iztezajo od dna listov. 
Plodne glavice daljše od 4 mm. Cvetovi rumeni (redko beli) (Sect. Syllinum) ............... 3
2* Pri dnu listov ni žlez. Stebla niso krilata, kvečjemu robata. Glavice krajše od 3,5 mm. 
Cvetovi svetlorožnati ali rumeni (Sect. Linastrum). ........................................................ 4
3 Rastline razvejene trajnice, rob listov gladek. Čašni listi manj kot 8 mm dolgi (približno 
tako dolgi ali nekoliko daljši kot plodna glavica), jajčasto-suličasti (slika 11 E). .............
............................................................................................................................ L. flavum 
3 Rastline enoletnice, rob listov izrazito raskav oz. drobno nazobčan. Čašni listi 8–12 mm 
dolgi (približno dvakrat tako dolgi kot glavica), pri dnu širši, v zgornji polovici zoženi, 
črtalasti (slika 11 D). ..................................................................................  L. nodiflorum
4 Cvetovi svetlorožnati. Zgornji stebelni listi žlezasto vejicati. Rastlina trajnica z 
olesenelim steblom in kratkimi jalovimi poganjki. ................................... L. tenuifolium
4 Cvetovi rumeni. Zgornji stebelni listi niso žlezasto vejicati. Rastline enoletnice, brez 
jalovih poganjkov, ali trajnice, tedaj spodnji listi nasprotni (rastlina slanih tal). ............ 5
5 Spodnji listi nasprotni, zgornji premenjalni. Čašni listi jajčasti, s kratko konico (skoraj 
topi) (slika 11 C). Trajnica. // Venčni listi 8–15 mm dolgi, rastlina slanih tal. ..................
.....................................................................................................................  L. maritimum
5 Vsi listi premenjalni. Čašni listi jajčastosuličasti (slika 11 A, B).  Enoletnice. ............. 6
6 Čašni listi dolgi 2,5–4 mm (slika 11 A), komaj presegajo zrelo plodno glavico. Venčni 
listi 4–6 mm dolgi. Listni rob ± gladek. Socvetje vedno rahlo (cvetovi pecljati) ..............
.........................................................................................  L. trigynum (syn. L. gallicum)
6 Čašni listi očitno daljši od plodne glavice, dolgi 4,5–6 mm, z dolgo konico (slika 11 B), 
togo štrlijo ob njej. Venčni listi 6–8 mm dolgi. Listni rob raskav (L. strictum s. lat.) .... 7 
7 Peclji cvetov daljši od čaše, socvetje ± razprostrto, rahlo. ................................................
..................................................  L. liburnicum (syn. L. strictum subsp. corymbulosum)
7* Peclji cvetov krajši od čaše, socvetje strnjeno, cvetovi lahko sedeči. ...............................
..............................................................................................  L. strictum subsp. strictum
Opomba: med taksonoma obstajajo vmesne oblike, taksonomska vrednost nejasna. 
AljAž jAkob, TinkA bAčič: Revizija rumenocvetnih lanov...60   
Slika 11: Primerjava čašnih listov pri rumenocvetnih lanih: A - L. trigynum, B - L. 
liburnicum, C - L. maritimum, D - L. nodiflorum, E - L. flavum. Merilce: 2 mm. Risba: A. 
Jakob
Figure 11: Comparison of sepals in yellow-flowered flax: A - L. trigynum, B - L. 
liburnicum, C - L. maritimum, D - L. nodiflorum, E - L. flavum. Scale bar: 2 mm. 
Illustration: A. Jakob
4 SUMMARy
In Slovenia, the genus flax (Linum) comprises 15 species, of which five have yellow 
flowers: Linum flavum L. and L. nodiflorum L. representing the section Syllinum, and L. 
maritimum L., L. trigynum L. (syn. L. gallicum L.) and L. liburnicum Scop. (syn. Linum 
strictum subsp. corymbulosum (Rchb.) Ruoy)) from the section Linastrum. In Europe, L. 
flavum, L. nodiflorum, L. maritimum and L. trigynum are considered vulnerable to critically 
endangered by different authorities (király 2007, Anon. 2002,  schnIttler & günther 1999, 
niklFelD & schratt-ehrenDorFer 1999); L. nodiflorum and L. maritimum are included 
in Slovenian Red Data List (Anon. 2002): L. nodiflorum as rare (R) and L. maritimum 
endangered (E) species. 
In our study, we revised the herbarium material from Herbarium LJU (Dept. of Biology, 
Biotechnical faculty, University of Ljubljana) to check the usability of the discriminative 
morphological characters from European botanical literature, and to obtain the distributional 
data. 
Characters were observed and tested on the herbarium material of yellow-flowered flaxes 
in herbarium LJU. Smaller characters were observed under steromicroscopes. Following 
literature was mostly used for identification of the species: PIgnattI (2017), Martinčič 
(2007), ockenDon & Walters (1968), rottensteiner (2014). Measurements were performed 
61Hladnikia 41: 42-65 (2018)
on dried and rehydrated material. On the basis of herbarium and literature data, we prepared 
the new identification key and the distribution maps. We investigated 71 herbarium sheets 
of yellow-flowered flax. L. maritimum, L. nodiflorum and L. trigynum are represented with a 
very few herbarium sheets.
L. flavum and L. nodiflorum belong to the section Syllinum, which is characterised by 
glandular ciliate margins of sepals, pars of brown glands at the base of the leaves and stems 
with narrow wings, decurrent from leaf-bases (ockenDon & Walters 1968). To distinguish 
L. flavum and L. nodiflorum, the following set of characters is useful: L. flavum is a perennial, 
with usually more than one flowering shoot, with smooth leaf margins and sepals 5–8 mm 
long; L. nodiflorum is an annual, with usually only one flowering shoot, leaf margins are 
papillose-serrulate (20x magnifying glass) and sepals longer than 8 mm, with prolonged apex. 
L. flavum is (sparsely) dispersed throughout all the phytogeographic regions of Slovenia, 
while L. nodiflorum is confined to the coastal region, with only two localities confirmed in 
last 15 years.  
The other three species belong to section Linastrum, characterised by glandular trichomes 
on sepal margins, and small capsules (less than 3.5 mm). 
L. maritimum is easily distinguishable by its opposite lower leaves and broad, short 
sepals (ca. 3 mm). There is only one recently confirmed locality in the Slovenia, on the coast, 
near Ankaran.
L. trigynum is distinguished from L. liburnicum by shorter sepals, that barely exceed the 
capsule (sepal length 2.5–4 mm), relatively smooth leaf margins and smaller petals (4–6 mm). 
L. liburnicum has sepals distinctively longer than the capsule (sepal length is 4.5–6 mm), 
papillose-serrulate leaf margins and more than 6 mm long petals. The revision revealed that 
about 30% of L. liburnicum and L. trigynum sheets in LJU were misidentified. L. trigynum 
is confined to submediterranean area, but has two known localities also in Prekmurje region, 
near the Hungarian border. We suggest inclusion of this species in Slovenian red list as 
vulnerable species (V). L. liburnicum is also known only from the Submediterranean area, 
where plenty of localities are known. 
Martinčič (2007) states that according to some literature sources L. strictum subsp. 
strictum is also present in Slovenia. The distinguishing character between L. liburnicum and 
L. strictum subsp. strictum is the form of the inflorescence: L. liburnicum has pedicels longer 
than the calyx, so the inflorescens is lax, while L. strictum subsp. strictum has sessile flowers 
or very short pedicels, so that the inflorescence is congested, dense. During the revision of 
L. liburnicum material in LJU, it turned out that plants from six L. liburnicum sheets have 
congested inflorescences, and additional few plants show intermediate state of this characters. 
Our observations are in accordance with tison & De Foucault (2014): the authors draw 
attention to the intermediate states of the main distinctive character and emphasize that it is 
unreliable as is the taxonomic status of the taxa concerned. 
We prepared identification key, which includes characters from various floras, that were 
tested on Slovenian material, and enables the identification of plants also in fruiting state.
AljAž jAkob, TinkA bAčič: Revizija rumenocvetnih lanov...62   
Identification key for yellow-flowered flaxes, that thrive in Slovenia:
1 Plants with blue flowers, sepal margins without glandular or non-glandular trichomes 
(sect. Linum) OR pink or violet blue flowering densly pubescent plants with glandular 
hair and trichomes, longer than 1 mm (sect. Dasylinum) ...................................................
............................................. Plants of these two sections are not a subject of this key. 
1* Plants with glandular trichomes on sepal margins. Hairs, when present, shorter than 1 
mm. Flowers yellow or pinkish, rarely white. ................................................................ 2
2 Leaves with a pair of brown glands at the base. Stems with narrow wings, decurrent from 
leaf-bases. Capsule lengths > 4 mm. Flowers yellow (rarely white). ............................. 3 
2* Glands at the bases of leaves absent. Stems without wings. Capsules less than 3.5 mm 
long. Flowers pale pink to almost white or yellow. ........................................................ 4
3 Strongly branched perennials; leaf margins smooth. Sepals less than 8 mm long, ovate-
lanceolate, approx. as long as the capsule or a bit longer. ......................... Linum flavum
3* Annual, usually not branched at the base; leaf margin papillose-serrulate, sepals longer 
than 8 mm, narrowed in upper half, reaching around twice the length of capsule. ............
............................................................................................................. Linum nodiflorum
4 Flowers pale pink to almost white. Upper cauline leaves glandular-ciliate. Plant perennial, 
with vegetative shoots at the woody base. ........................................ Linum tenuifolium
4 Flowers yellow. Upper cauline leaves not glandular-ciliate. Plants annual, without non-
reproductive shoots OR perennial plants of salty grounds with lower leaves opposite.  5
5 Lower leaves opposite, upper alternate. Sepals ovate, acute. Perennial. // Petals 8–15 mm 
long, damp, usually saline soils. ........................................................ Linum maritimum
5* All leaves alternate. Sepals ovate-lanceolate, acuminate. Annuals. ............................... 6
6 Sepals 2.5–4 mm long, barely reaching past the capsule; petals 4–6 mm long. Leaf margin 
relatively smooth. Inflorescence always lax. ......................................... Linum trigynum
6* Sepals 4,5–6 mm long, obviously longer than the capsule. Petals 6–12 mm. Leaf margin 
papillose-serrulate. (Linum strictum s. lat.) ................................................................... 7
7 Pedicels slender, longer than the calyx, inflorescence more or less spreading, lax. ...........
............................................................................................................. Linum liburnicum
7* Flowers sessile, or subsessile firm pedicels rarely longer than the calyx, inflorescence 
congested, dense. .......................................................... Linum strictum subsp. strictum
Note: there are intermediate forms between the taxa, the taxonomic value is unclear.
5 zAhVAlA
Za izdelavo zemljevidov razširjenosti se zahvaljujeva Aliju Šalamunu in Centru za 
kartografijo favne in flore. Za prispevano fotografijo in obdelavo fotografij se zahvaljujeva 
63Hladnikia 41: 42-65 (2018)
Gregorju Prevcu. Hvala tudi dr. Božu Frajmanu in dr. Petru Glasnoviću za koristne diskusije 
o rumenocvetnih lanih ter neimenovanemu recenzentu za predlagane izboljšave. Raziskava 
je bila izdelana v okviru projektne skupine ARRS P1-0212. Najlepše se zahvaljujeva vsem, 
ki so prispevali svoje terenske podatke v podatkovno zbirko CKFF in/ali herbarijske pole v 
herbarium LJU, saj brez njih takšne raziskave ne bi bile mogoče. 
6 lITERATURA
Anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči 
seznam. Priloga 1: Rdeči seznam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta). 
Uradni list RS 12 (82): 8893–8910. 
bartha, D. & G. király (eds.), 2015: Magyarország edényes növényfajainak elterjedési 
atlasza. [Distribution atlas of vascular plants of Hungary]. Nyugat-magyarországi 
Egyetem Kiadó, Sopron, 330 pp.
cohrs, a., 1953–1954: Beiträge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes. Feddes Repert. 
spec. nov. 56 (1/2): 66–96 (1953), 97–143 (1954).
Fischer, M. a., k. osWalD & W. aDler, 2008: Exkursionsflora für Österreich, Liechtenstein 
und Südtirol. 3. Auflage. Biologiezentrum der Oberösterreichischen Landesmuseen. 
Linz. 1392 pp.
FleischMann, a., 1853: Flora an der südlichen Staats-Eisenbahn von Laibach bis Cilly. 
Verhandlungen der kaiserlich-königlichen zoologisch-botanischen Gesellschaft in Wien, 
Wien 3: 287–298.
FraJMan, b., 2005: Poročilo o delu botanične skupine. In: PlanInc, G. (ed.), Raziskovalni 
tabor študentov biologije Dekani 2004, Društvo študentov biologije, Ljubljana. pp. 15–
24.
Fritsch, k., 1929: Siebenter Beitrag zur Flora von Steiermark. Mitteilungen des Naturwissen-
schaftlichen Vereines für Steiermark, Graz 64/65: 29–78.
glasnović, P., 2006: Flora slovenskega dela Miljskega polotoka kvadranta 0448/1 in 0448/2). 
Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. pp. 38–39.
groM, s., 1959: Prispevek k poznavanju flore v sistemu Škocjanskih jam. Acta carsologica, 
Ljubljana 2: 251–262.
hayek, a., 1908–11: Flora von Steiermark I. Verlag von Gebrüder Borntraeger, Berlin. p. 
622.
Jogan n., t. bačič, b. FraJMan, i. leskovar, D. naglič, a. PoDobnik, b. rozMan, s. strgulc 
kraJŠek & b. trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne 
in flore Slovenije, Miklavž na Dravskem polju: 443 pp.
Jogan, n. (ed.), 2014: Nova nahajališča 33. Praprotnice in semenke (Tracheophyta). 
Hladnikia, Ljubljana 33: 79–89.
kaligarič, M. & t. Wraber, 1988. Obmorski lan in klasnata tavžentroža v Sloveniji nista 
izumrla. Proteus, Ljubljana 50(9/10): 372–373.
keglevič, z., 1986: Flora Paškega Kozjaka in Stenice (osnovno polje 9657/1,2). Diplomska 
naloga. VTOZD za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja v 
Ljubljani, Ljubljana. 65 str. 
király, g. (ed.), 2007: Vörös Lista. A magyarországi edényes flóra veszélyeztetett fajai. Red 
list of the vascular flora of Hungary. Saját kiadás, Sopron. p. 33.
MarchesettI, c., 1896–1897: Flora di Trieste e de‘suoi dintorni: 564–567.
AljAž jAkob, TinkA bAčič: Revizija rumenocvetnih lanov...64   
Martinčič, A. 2007: Linum L. In: Martinčič, A., t. Wraber, n. Jogan, a. PoDobnIk, b. turk, 
b. vreŠ, v. ravnik, b. FraJMan, s. strgulc kraJŠek, b. trčak, t. bačič, M. a. Fischer, k. 
eler & b. surIna: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, 
dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 344–346.
Mihorič, a., 2015: Sezonske dejavnosti Botaničnega društva na terenu v letu 2015. Hladnikia 
36: 77–80.
naglič, D., 1979: Flora osnovnega polja 9656 Velenje. Diplomska naloga. Ljubljana. 36 pp.
niklFelD h. & l. schratt-ehrenDorFer, 1999: Rote Listen gefährdeter Pflanzen Österreichs 2., 
neu bearbeitete Auflage - Farn- und Blütenpflanzen. Grüne Reihe des Bundesministeriums 
für Umwelt, Jugend und Familie, Band 10. Verlag: austria medienservice, Graz 1999: 291 
pp.
nikolić t. (ed.), 2015: Flora Croatica baza podataka (http://hirc.botanic.hr/fcd). Prirodoslovno-
matematički fakultet, Sveučilište u Zagrebu (datum pristupa: 23.02.2018).
ockenDon, D. J.  & s. M. Walters, 1968: 1. Linum L. In: tutin t. g., v. h. heyWooD, n. a. 
burges, D. M. Moore, D. h. valentine, s. M. Walters, D. a. Webb: Flora Europaea, 
vol. 2, Rosaceae to Umbelliferae. The University Press Cambridge. pp. 206–211.
PaulIn, a., 1901: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam I [Beiträge zur Kenntnis der 
Vegetationsverhältnisse Krains 1]. Centuria I–II, p. 1–104, O. Fischer. Labaci.
Pehr, F., 1916: Die Flora der kristallinischen Kalke im Gebiete der Kor- und Saualpe. Mitt. 
Naturw. Ver. Steiermark 53: 15–33.
PIgnattI, s., 2017: Flora d’Italia, seconda edizione In 4 volumi di Sandro Pignatti 2. 
Edagricole, Milano. pp. 416–419.
PIskernIk, M., 1974: Vegetacijska razčlenitev hrastovih, kostanjevih, lipovčevih in 
gabrovih gozdov v Sloveniji (Strokovna in znanstvena dela). Inštitut za gozdno in lesno 
gospodarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 142 pp.
PIskernIk, M., 1988: Sušna travišča slovenskega Primorja – pred 30 leti. Lokev - Divača. 
21 pp.
PleMel, V., 1862: Beiträge zur Flora Krains‘s. Drittes Jahresheft des Vereines des krainischen 
Landes-Museums: 120–164.
PolDInI, L., 2002: Nuovo atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. 
Regione autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda parchi e foreste regionali. Università 
degli studi di Trieste, Dipartmento di biologia. Udine. pp. 32–35.
PolDInI, L., 2009: La diversità vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Lo stato dell‘ambiente. 
Edizione Goliardiche, Trieste, 732 pp.
PolDini, l., g. oriolo & M. viDali, 2002: La flora vascolare del Friuli Venezia Giulia. 
Catalogo annotato ed Indice sinonimico. Regione autonoma Friuli Venezia Giulia, 
Azienda parchi e foreste regionali. Università degli studi di Trieste, Dipartmento di 
biologia. Udine. p. 318.
PosPIchal, e., 1897-99: Flora des Österreichischen Küstenlandes. Leipzig und Wien: 240–
245.
Prohaska, k., 1899. Beiträge zur Flora von Steiermark. Mitteilungen des Naturwissenschaft-
lichen Vereines für Steiermark, Graz 35: 170–189. 
reIcharDt, h. W., 1860: Die Flora des Bades Neuhaus nächst Cilli, eine pflanzengeogra-
phische Skizze. Verhandlungen der kaiserlich-königlichen zoologisch-botanischen 
Gesellschaft in Wien (Abhandlungen), Wien 10: 713–742.
rottensteIner W. k., 2014: Exkursionflora für Istrien, Klagenfurt, Verlag des Naturwissenschaft-
lichen Vereins für Kärnten, p. 581–586
65Hladnikia 41: 42-65 (2018)
schnittler M. & k.F. günther, 1999: Central European vascular plants requiring priority 
conservation measures - an analysis from national Red Lists and distribution maps. 
Kluwer Academic Publishers, Biodiversity and Conservation 8: 891–925.
škornIk, s., 1998: Suha travišča (Brometalia erecti Br.-Bl. 1936) Slovenskih goric, Haloz, 
Kozjanskega in Goričkega. Magistrska naloga. Oddelek za biologijo, Biotehniška 
fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. IX, 86 str.
steFani, a., 1895: La flora di Pirano. Rovereto, Tipografia G. Grigoletti.
tison, J.-M.& b. De Foucault, 2014: Flora Gallica. Biotope Editions, Societe Botanique de 
France. 
Wraber, t. & P. skoberne, 1989: Rdeči seznam ogoroženih praprotnic in semenk SR 
Slovenije. Varstvo narave 14–15: 206–207.
Wraber, t., 1960: Prispevki k poznavanju slovenske flore. Biološki vestnik, Ljubljana 7: 
29–37.
Wraber, t., 1973: Gradivo za floro Strunjana. In: Mednarodni mladinski raziskovalni tabori 
1971–1972, Republiški koordinacijski odbor gibanja »Znanost mladini«, Ljubljana.
Wraber, t., 1975: Novo nahajališče evmediteranske flore v slovenski Istri. Varstvo narave, 
Ljubljana 8: 47–56.
Wraber, t., 2002: Rastlinski svet doline Dragonje v naravovarstvenem pogledu. Varstvo 
narave, Ljubljana 19: 43–51.