rostntna plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 11. iulija 1923. ilasllo Jugoslovanske Kmetske z mesečno prilogo »Občinska uprava". Uhaja vsako »redo ob S. ur) zjutraj. — Cena mu j. 12 Din. za pol leta. Z* inozemstvo 26 Din. za pol leta. PeiiPKin itevilka an prodajajo po 1 Din. Spial in dopisi pošiljajo: Uredništvo .Domoljuba", Ljub. ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pat Upravniitvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Dr, Korošec o sedanjem položaju. V nedeljo 8. t. m. se je vršila v Celju seja vodstva SLS, ki naj sklepa o sedanjem položaju v narodni skupščini in -o nadaljnjem delu naših poslancev v Bilgradu, Najprvo je podal načelnik Jugoslovanskega kluba dr, Korošec obširno poročilo, najprej o razmerju naše države do Bolgarije, Mažarske in Italije, nato o boju naših [ poslancev za avtonomijo Slovenije, V tera oziru je izvajal sledeče: NAŠE STALIŠČE. Nase stališče je: Slovcnci smo zase narod in kot tak imamo pravico, da o svoji usod; sami odločujemo. Mi smo se ie opredelili in dejali, da hočemo ostati v mejah sedanje naše države, da pa hočemo imeti v njej svojo avtonomijo, ki se bistveno ne razločuje od federacije. To je slovenski narod jasno izpovedal pri volitvah v ustavodajno skupščino in pri zadnjih volitvah v narodno skupščino, ko j'j izvoje-val zmago pod geslom: avtonomija Slovenije. Nihče, nc Srbi, ne Hrvati, s katerimi slednjimi nas veže prijateljstvo v skupni borbi, nima pravice odrekati nam naše pravo, da smo narod. Kljub temu pa nam jc odreka srbski narod in nam noče dati, za kar smo se opredelili, avtonomije ali federacije, To moramo označati kot nasilje! Zanašajo se, da bo prišel čas, ko bo začel slovenski narod drugače misliti, toda noben narod se ni razvijal nazaj od svobodnega mišljenja k suženjskemu. Zato se naš narod tudi ne bo odrekel svoje dr-žavnopravne ideje in je nemogoče s surovo silo prisiliti nas, da bi drugače mislili. Ni toliko pušk, ne toliko vislic, ne toliko ječ, da bi ž njimi mogli udušiti željo slovenskega naroda po svobodi, kakor si 10 je sam zamislil v tej državi. Kako hočemo doseči svoj cilj. Mi zaupamo na silo svoje ideje, na poštenost svojega naroda, na zvestobo svojih sedanjih zaveznikov in končno tudi na u vidljivost svojih nasprotnikov. Mi zunanjih zvez nimamo, in če bi jih imeli, bi se nanje ne zanašali, ker vemo, da bi se tuje države ne umešavale dejansko v našo notranjo politiko radi nas sani i h razen v skrajni sili, pa tudi tedaj le v toliko, kolikor je v mednarodni politiki to običajno. Po volitvah. Naša parlamentarna delegacija je pri zadnjih volitvah dobila mandat, da se borimo za avtonomijo. Naša delegacija je zastopnica vsega slovenskega naroda in zato mora dobro premisliti, kako da naj vodi borbo. Dvojna pot je bila tu mogoča: Da gremo mimo Zagreba v Belgrad in se tam borimo, ali pa vodimo borbo skupno z Zagrebom. 2e prej, ko nismo zastopali vsega naroda, nismo šli mimo Zagreba, ampak smo sodelovali a tistim delom hrvatskega naroda, ki je bil na celi črti z nami kakor mi ž njim, s Hrvatsko pučko stranko. Sedaj, ko ta stranka pri volitvah ni uspela, sodelujemo s HRSS, ki zastopa hrvatski narod, čeprav naš program v marsičem ne soglaša popolnoma ž njenim, tako n, pr. z njenim kulturnim, socialnim in gospodarskim programom, ker smo mi modernejši, naprednejši. Mislili smo, da bi bilo taktično slabo, ako bi sedaj šli mimo Zagreba, in kakor z Zagrebom smo šli v roko v roki tudi z Bunjevci in bosanskimi muslimani, V prijateljskih stikih smo s črnogorskima avtonomistoma v narodni skupščini. Zagrebški protokol. Sli smo v Zagreb ln zbrali okoli sebe vse sorodne stranke in sklenili, da hočemo z Belgradom govoriti v svrho sporazuma. Zato smo sklenili, da stopimo z najmočnejšo srbsko stranko, z radikali, v stik, da bi poizkusili, če je ž njimi mogoče dogovorno urediti državo. Razpoloženje za to smo hoteli napraviti z zagrebškim protokolom, Dalje od njega do danes nismo prišli. Kljub temu se nam je zdelo potrebno, da ne prekinemo vseh vezi z radikali v svrho sporazuma. Videli smo, da radikali in srbska javnost sploh še ni zrela in pripravljena za sporazum. Zato smo dejali: Govorimo ž njimi o tem in priprav-ljajmo v srbski javnosti pot tej ideji; ne, ker morda ne bi imeli korajže, prekiniti vse stike z Belgradom, ampak ker mislimo, da imamo dolžnost pripravljati par- lament, časopisje in javnost na sporazum za federativno ureditev države. V narodni skupščini. Zato tudi po zagrebškem predspora* zumu nismo ničesar ukrenili, s čimer b! se nam bilo moglo opravičeno očitati, da srna onemogočili sporazum, pa tudi nismo ni* česar storili, s čimer bi prevzeli najmanj* šo odgovornost za najmanjši čin radikalna vlade. Demokratska stranka je vse storila^ da bi prišla v vlado. Nazadnje bi lahko tu* di to prenesli in bomo, ako bi prišlo šel kdaj do tega. Ker pa smo za sporazum, Pri* bičevičeva skupina v demokratski stranki pa njegova najhujša nasprotnica, zato smol delali na to, da kljub visoki protekciji da radikaluo-demokratske koalicije ni prišlo.. Kljub temu pa radikalov nismo podpirali in smo sodelovali ž njimi le pri potrditvi mandatov, da smo obvarovali svoje mandate, ki so jih demokratje v svoji nespametni politiki nameravali uničiti. Kakor hitro pa se je začel parlament organizirati, nismo radikalov v nobenem slučaju podpirali, ampak smo postavili za predsedstvo skupščine svoj. kandidate. Ko so se pa začeli skupščini predlagati zakonski predlogi, nam je bila dana priložnost, da smo pokazali svoje ostro opozicionalno stališče in nobena opozicija v narodni skupščini ni bila tako odločna, neizprosna in dosledna kakor naša. Demokratska opozicija jo pri uradniškem vprašanju šla z radikali, pri vojaškem zakonu pa jo šla šo dalje kakor vladna stranka sama. Pri dvanp;stinah jo bila demokratska opozicija zelo medla in ni ga v parlamentu, ki bi mogel reči, da ml nismo bili najodločnejša opozicijr v parlamentu. To povdarjam, ker se dobe nasprotni agitatorji, ki vedoma tozadevno ši-. rijo laži med ljudstvom. (Medklici: Samostojni širijo laži, da smo mi zvišali davke.) V boju proti davčnemu zakonu si..j poslali, v odbor svoje najboljše člane, ki so storili vse, kar je bilo v njihovi moči. "avno pri obravnavi zakona o novih davkih je poslanec SKS g. Pucelj ecdol doma in j ni udeležil no debate ne glasovanja..Če se je bila katera stranka v tem vprašanju pasivno za-' držala, je bila to FKS. Glasovali pa smo za nujnost naknadnih kreditov, kor smo hoteli pomagali uradni* kom, da dobijo doklade, in naši univerzi in potrebne vsote za našo ceste. Bili smo zato, da se vojaški i.akou nujno spremeni, proti vladnemu načrtu vojaškega zakona pa smo zavzeli tako stališče, da ga ni ne socialista no komunista, ki bi nam mogel očitati, da nismo bili dovolj odločni in ostri proti militarizmu. Niti najmanjše napake klub v svoji taktiki ni storil. Imamo klub, ki ga drugi občudujejo in rečem Vam, da se Vam ni treba sramovati Jugoslovanskega kluba, kakršen je bil dozdaj. (Viharne ovacije navzočim poslancem.) Ce se ozremo na parlamentarno delo Jugoslovanskega kluba v tem zasedanju, moramo reči, da je bil klub za vlado izpraševalec njene vesti, glasnik sporazuma, tirjavec avtonomije in neizprosen sodnik centralizma v forumu, odkoder je šel odmev po celi državi. Spoznavanje in razumevanje naših zahtev 6mo s tem ši, rili v srbskih parlamentarnih in izvenpar-lamentarnih krogih in je bilo zato mnogo bolje, da so bile vloge federalistične opozicije v tem pogledu deljene. Dosegli smo, da ni prišla na krmilo ona struja, ki je najhujša nasprotnica sporazuma in ima v svojem programu politiko nasilstev. Misel sporazuma se je razširila. Ni umrla niti v demokratskem klubu. G. Davidovič je izjavil, da odobrava akcijo sporazuma. Kljubte-mu da ni prišlo do sporazuma, se je radikalna stranka približala ideji sporazuma mnogo bolj nego v starem parlamentu. V radikalnem klubu so tri struje: Najmanjša, ki ljubimka z demokrati in je nasprotnica sporazuma, dasi javno ne sme s tem nastopiti. Druga skupina, najmočnejša, ja teoretično za sporazum, pa v praksi misli, da je sporazum mogoč, če ostane vse pri starem, da bi nas izkoriščala kakor dosedaj in gospodarila po svoji mili volji nad Slovenci in Hrvati; ta pozna za sporazum samo eno sredstvo: Pojdite v vlado! Pri tej skupini je tudi g. Pašič. Tretja struja pa misli resno na sporazum in ima tudi največjo zaslombo na dvoru. Ves tozadevni preokret v radikalni stranki je bil preko dvora sprožen in zasluga te struje je, da se na Hrvatskem ne postopa, kakor se je mislilo v zadnjem času. Uspeh je bil tudi, da smo ustvarili fronto vseh onih, ki hočejo sporazum. Vsakdo je vedel, da bo treba zbog naše manjšine v parlamentu še mnogo borbe za avte nomijo. Toda njeno misel smo s svojim parlamentarnim nastopom zanesli v srbski narod in vodili borbo zanjo tako, da vsakdo, tudi nasprotnik vidi, da se mora tu nekaj zgoditi in da razmišljuje, ali na podlagi vidovdan-ske ustave ali pa z njeno revizijo, 1' " da radikalov. Krivdo, da ni sporazuma, nosijo predvsem radikali, ki niso hoteli o predspora-zunnt v zagrebškem protokolu nr: več slišati. V protokolu je samo to, da se mora vladati čisto objektivno in pravično. In tega nočejo javno priznati! Krivi so, ker zastrupljajo ljudstvo in njegovo dobro voljo za sporazum s tem, da na ' gospodarsko zapostavljajo, izrabljajo, z davčnim izsesava-njem ubijajo vsako voljo med ljudstvom za sporazum in da hočejo izstradati naše pre-čanske uradnike. To vse otežuje sporazum, ker radikalizira naše ljudi, kakor tudi po-2» stopanje radikalov proti Radiču in preganjanje muslimanov kaže, da radikali nimajo prave volje za sporazum. V nadaljnjem izvajanju je g. načelnik razmotrival trezno možnost naše nadaljne taktike. Povdarjal je pri tem, dr moramo Slovenci svojo slovensko politično neodvisnost čuvati in varovati na vse strani. Ne gremo pod srbsko nadvlado, šli pa tudi ne bomo pod hrvatsko nadvlado. Mi hočemo svojo avtonomijo in sicer za vso združeno, od nikogar okrnjeno Slovenijo (viharno odobravanje). Zato tudi odločno povdarja-mo, da ne damo našega Prekmurja, ki bo naša žitnica in ki je in bo ostalo slovensko. (Viharno odobravanje.) Če kdo med nami Slovenci o slovenski politiki misli drugače, potem opravlja posle intriganta, ki spravlja Slovence v Nevarnost, da bi začeli borbo za svojo samostojnost, za svojo neodvisnost ne samo od Srbov, ampak tudi od Hrvatov. Tak Slovenec ni pravi Slovenec, ki hoče, da bi imeli po vojski s Srbi voditi še eno vojsko proti svojim sedanjim zaveznikom, da se ne polirvatiino. Mi bomo imeli prjatelje Hrvate in Srbe, ko bomo imeli vsak svojo hišo. Če kdo misli, da naše delo za sporazum ni potrebno in sumniči to naše delo, mu povemo, da edino patriotično mislimo mi, ker nihče ne ve, kaj bi bilo z našo državo, ako pride v Srednji Evropi do večjih nemirov in naša država tedaj ne bi še bila urejena. Če pa bo urejena, bo vsak Slovenec, vsak Hrvat želel, da tudi ostane v tej državi in bo pripravljen zanjo tudi na žrtve, ker bo uverjen, da doprinaša žrtve za koristi svojega doma, za svoje rodbine! (Burno ploskanje in ovacije načelniku stranko.) KOMUNIKE, ki je bil po kratki debati soglasno spri.jot in se glasi: Vodstvo SLS je zadišalo izčrpno poročilo strankinega načelnika dr. Korošca o sedanjem političnem položaju ter po temeljiti debati soglasno izrazilo svoje mišljenje, eh se končni sklepi o taktiki Jugoslovanskega kluba doneseio nenosredno nred začetkom jesenskega zasedanja narodne skupščine. Med tem naj se drže neprestani stiki z volivci, da se more nadaljna taktika določiti v popolnem skladu z narodno voljo. Vodstvo SLS naroča načelstvu stranke, da izvrši vse nrinrave (volitve navili zaupnikov), da se more vršiti v prvih dneh v jeseni zbor zaupnikov SLS. V debati se je konstatiralo, da prezira-nie zairrebškeca soorazums. novo obremenjevanje z davki in dokladami na neenaki podlagi, gospodarsko zanemarjanje prečan-skih krajev, preganjanje muslimanskega elementa v Bosni, ostri nastop proti hrvatskemu narodnemu zastopstvu in hujskanje belgrajskega časopisja nikakor ne služi ideji sporazuma, vsledčesar jo dosedanja taktika slovenskega narodnega zastopstva zelo otežkočena. Jugoslovanskemu klubu je izreklo vodstvo radi njegovega delovanja za zakonodajno samoupravo Slovenije ne-omejeno zaupanje in zahvalo. V. katoliški shod v Ljubljani (25. do 28, avgusta 1923.) Prijave za V. katoliški shod so že tako daleč dozorele, da se je sestavil že končno, veljavni spored. Dne 1. decembra 1922 je bila prva seja, pri kateri se je sestavil glavni pripravljalni odbor. Glavno vodstvo vseh priprav je prevzelo predsedniško s centralno pisarno. Pripravljalno delo zj resolucije in govore se je razdelilo na 6 odsekov. Ti odseki so imeli mnogoštevilne seje, pri katerih se je razpravljalo o idejih, ki se naj obravnavajo na V. katoliškem shodu. Resolucije so izdelali že vsi odseki Določili so tudi predmete govorov. Odsek za zunanje priprave je po svojih prvili okrožnicah in razvidnicah ugotovil pri-bližno število udeležencev; na tej podlagi se je določil zlasti spored za nedeljske manifestacijo. Finančni odsek, ki ima redne tegenske seje, skrbi za veliko tehnič. nih priprav, ki so potrebne za izvršitev sporeda. Nekaj izrednega se pripravlja za V. katoliški shod z ustanovitvijo x Stadiona-', velikega telovadišča z amiiteatralnira prostorom za gledalce. To delo izvršuje posebna zadruga »Stadion-, ki bo tu zgradila stalno telovadišče z gledališkim prostorom. Do katoliškega shoda bo delo toliko napredovalo, da bo moglo nastopiti 3000 telovadcev. Dne 30. junija, torej po preteku polletnih priprav, je imel glavni pripravljalni odbor sejo, na kateri se je določil ves spored za V. katoliški shod. Glede časa in lokalov za posamezna zborovanja so še mogoče nebistvene spremembe. Na pr^V tc seje so se določiii tudi slavnostni govorniki in glavni poročevalci. Zunanje priprave so dozorele tako daleč, da so se dale v tisk izkaznice, s katerimi imajo udeleženci pravico do zniiv nih voznih cen na železnici ter pristop k vsem prireditvam katoliškega shda, razen koncertov in gledaliških predstav. Ceni za izkaznice znaša 10 Din za tiste, ki hočejo priti samo v Ljubljano, 15 Din za one, ki hočejo iti s posebnim vlakom na Brezje ter 25 Din za častne izkaznice za tiste, ki hočejo obenem nakloniti podporo katoliškemu shodu ter imajo vse tiste pravic« kakor lastniki 10 ali 15 dinarskih izkaznic. Obenem so se dale napraviti spominsiis podobice. V. katoliški shod se bo namreč posvetil Srcu Jezusovemu, V ta namen se je vzela Groharjeva slika presv. Srca Jezusovega, ki jo je napravil naš domači umetnik za presv. knezoškofa dr. J«Ž"ca leta 1900. ob posvetitvi celega sveta pr«v-Srcu Jezusovemu. V zvezi s podobico M natisnjena izvirna posvetilna molitev, p«-sem »Posvetitev domovine« in katoliška himna »Povsod Boga«. Podobica z besedilom bo stala L Din in bo najlepši sponi« vsem udeležencem ter obenem pripon^" ček, da bodo mogli moliti posvetitev w peti te pesmi vsi udeleženci. Tiskovine s^ bodo začele razpošiljati v prihodnjih dneh. Dobe jih vsi krajevni pripravljaj odbori, oziroma župnijski uradi j?o štcvj, udeležencev, ki so jih naznanili na P' izvidnicah. Od mnogo strani te izvi® še niso vrnjene. V interesu posaniez ^ krajevnih pripravljalnih odborov je, a3 prve izvidnice nemudoma pošljejo odseku la zunanje priprave V. katoliškega shoda »• Ljubljani, Direktno ni treba naročati iz-saznic pri pripravljalnem odboru. Dobro c da se po prejemu naše dru^e okrožnice ai druge izvidnice udeleženci takoj prijavijo. Kdaj bo potekel rok za priglasitev, oziroma naročanje izkaznic, se še ne da določiti V slučaju, da bo priglašenih zelo veliko udeležencev, bi se moralo privlače- vanje proti koncu ustaviti, ker Železnica ne bo zmogla preveč posebnih vlakov. Na rednih vlakih bodo imeli udeleženci pravico do znižanih voznih cen v vseh razredih, Toliko v pojasnilo na razna nam do-šla vprašanja- — Pripravljalni odbor za V, katoliški shod v Ljubljani, Dunajska cesta 38, kjer ima pisarna uradni čas za stranke vsak delavnik od 15. do 16. ure. Gospodarska obzornik. iooaooooooococjooootx}Oot>aoocxxxx>oi Čuvaj mo uase gozde! Izredna lepota naše slovenske domovine so bujno zarasli gozdi, ki se raztezajo po hribih in dolinah ter nam brez posebnega negovanja prinašajo obilnih koristi. Tu so skriti ogromni zakladi, globoki viri bogastva, iz katerih zajemajo mnogi obilne dohodke — žal, ponekod zelo lahkomiselno, kot da so te zaloge neizčrpne ter bodo trajale na večne čase. Žalost obide človeka ob pogledu na posekane gozdove, katere je marsikje — priznati moramo — podrla sekira potrebe in pomanjkanja, drugod pa jih uničuje nevednost in pohlep po denarju, češ: cene so danes tako visoke, da so izplača sekati, četudi pade zadnje drevo. Vemo, da je beda danes nmogokje že zelo velika; slabo letine so izpraznilo žit-nice, ni inalo število kmetov, ki meljejo pri trgovcih, kar pri večjih družinah povzroča ogromne izdatke. Dveletna suša je zatrla živinorejo, vedno rastoča draginja pa danna-dan odpira žepe in dohodki malega kmeta izginjajo brez sledu, človek pa potrebuje kruha, treba mu je obleke in tukaj dvigne sekiro, da si pomaga z lastnim denarjem, ki ga izkupi za les. Zadnje deblo pa pade z gromovitim vprašanjem: kaj bo sedaj? Morda še nismo doživeli najhujših časov in beda bi znala s pestjo udariti na vrata; lahko bi izbruhnil ogenj, in takrat bomo porabili les. Kam se bomo zatekli v največji sili, čc je zadnji hlod že odromal po železnici v tujo deželo, denar pa jo že pošel? Na laka in enaka vprašanja ne moremo dali drugega odgovora kakor: prodajte kaj malega lo v resnični potrebi, predvsem pa imejte usmiljenje z mlajšimi drevesi, ki vam bedo z leti prinesla dvojno vrednost. Posebno pazite, kako boste prodajali, poizveduj',« po dnevnih cenah tor poiščite zanesljivega človeka, ki vam premeri in ceni les. Tisoče in tisoče so že zavrgli mnogi, ki so prodali gozde, pa niso znali vsaj približno ceniti telesnine fmere) posameznih debel, ali pa so sa obrnili na takega, ki jih je brezvestno prevaral. Motijo se tudi listi, ki mislijo, da je les dosegel danes najvišjo ceno ter se ga zavoljo denarja izplača prodati. Tako se je mislilo prvo in Irugo leto po vojski takrat, ko smo vsak dan pričakovali boljših časov, danes pa smo nezaupni v tem oziru in mnogi toga ne upajo več. — Rekli smo že, da je les bogastvo našega kmeta, zato bi se moral plačevati z zlatom, ne pa s sedanjim papirjem, ki ima vedno manjšo vrednost. Nekateri ljudje še zmirom niso prepričani, da je v današnjih razmerah boljše blago, kot je denar. Cene lesu še niso dospele do pravega viška; kljub živahnemu povpraševanju so se zadnji čas celo ustalile, ker je blaga v izobilju, saj je skoraj vsaka večja železnif-na postaja preobložena z lesom, ki se izvaža v velikih množinah. Ako bi naši kmetje uslavili prodajanje, tedaj bi se povpraševanje po lesu podvojilo, in cene bi se mu znatno dvignile, kajti naše sosednje države, osobito Italija in Francija, imajo boljšo valuto, nimajo pa bogatih gozdov, kot jih imajo naši kraji. Čuvajmo in varujmo gozdove — našo največje premoženje ter ne brskajmo brezobzirno po teh virih naših dohodkov posebno tam, kjer niso preveč globoki ter je nevarno, da se prekmalu posuše. Tako bomo prisilili tudi tuje odjemalce, da bodo dražjo plačevali. —1—, Gospodarska obvestita. CENE. Vrednost tujec;?, denarja. Denar 2. jut, K v 6.JUI. K v 9. jul. K v nmcriPki dolarji {eo'ori) 363 — 373 — 377 — avstrijske krone (sto) — 51--— 53 češkoslov. Ki ouc (ena) 10 92 11 52 11 68 angleški funti (eden)--— —-- francoski franki (eden) — —--21 70 Italijanske lire (ena) 15 88 16 12 16 — bolgarski levi (oden)----3 54 3 46 carski rublji (sto) ------ nemške marke (sto) — —--— 24 rumunslsl lejl (eden)--1 89 1 84 švicarski franki (eden)----- 65 20 poliskc marke (silo)------ uaa.iarske krone (sto)--4 41) — — Ljubljanski trg. (7. t. Tržni promet je zelo živahen. Pomanjkanje blaga nI opažati. Uvedba mestne mesnice jo izredno ugodno vplivala na mesni trff. Porast con se je zadržal ua celi črti. Na mestni mesnici se prodaja meso dobrih volov po 21 Din kilogram. Mestna občina vodi ta obrat brez dobička. -- Ceno v dinarjih: goveje meso I. vrste 22 do 28 po kakovosti, II. vrste 19 do 23, toletina 22.50 do 25, svinjsko moso 25 do 83, trebušna slanina 82 do 35, riba in sal 37 do 88 (na debelo 34), ameriška mast 33, domača 40, sunka 45 do 52, koštrun 18, kozlicovina 25, jagnjo 23 do 25, piščanci 15 do 25. Porutninski trg je slab, kor ni pravega blaga. Divjačina iu rib ni. Mleko 3.75 do 4. Čajno maslo 70, navadno maslo 60, jajco 1.25 do 1.50, kruh bel 7.50, črn 6.50. Glede sadja letos ni posebno ugodno. Češenj radi silnega deževja nI bilo lu radi tega so bite tudi cone aa domačo bla- go Izredno visoke. Cene moki se 6o vedno vzdržujejo na podlagi ceue za moko št. 0 7.50 do 7.75 Din. g Trg z jajci, Špokulacijski nakup neka^ terih izvoznikov so v Hrvatski dvignili ceno. Pri nas v Sloveniji cone niso tako porasle. Sedanjo našo cone no odgovarjajo Inozemstvu. Na Inozemskih trgih nerazpoložonje ln slabe cene, ker jo dovoza dovolj. Kot prodajalci jajc na svetovnem trgu se pojavljajo zlasti tudi Poljska, Litavska in Kuslja. V Ju-goslaviji se je plačeval komad po 1 do 1.50 Din. g Ccue ceuu in slami. Novo seno stane ua mariborskem trgu 100 kg 350 do 400 K, edam« (stara) 280 — do 800 K. DA Via. li ■■:■■:-,; g Splošne dolžuosii davkoplačevalcev v IU četrtletju 1923. (Opozoritev trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.) — I. JUišna najemnina. Za odmero hišne najmarine za leto 1924 v krajih, t kateri a se tu davek no odmerja dvoletno iu ki to* roj niso zavezani hišni najuiarini tudi od poslopij, ki niso dana v najem, so hišni posestniki dolžni vložiti napovedi o donosu hišne najemšcino leta 1923 pri pristojnem davčnem oblastvu do konca avgusta t. L lzpremembe, ki nastanejo glede vii šine hišne najemščine izza vložitve napovedi da konca leta 1923, se morajo davčnemu oblastvu naznaniti. llišui posestniki, ki ue bi pravilno in določno prijavili hišne najemnine, izgube razun tega, da jih zadenejo kazenske posledice, pravico, sodno zahtevati večjo najemnino od one, ki bo jo prijavili davčnemu oblastvu. Ako ne predloži hišni posestnik napovedi 4 o najemnini v odprtem roku in ako se tudi na ponovni poziv ne odzove v treli dneh, ee kaznuje t denarju do 100 Din Ako se pa niti v naslednjih 8 dneh ne odzove pozivu, odpošllje davčno oblastvo na lice mesta uradnega odposlanca, ki sestavi napoved proti povrnitvi efektnih stroškov, odobrenih po stroškovniku. Hišni poseslniki, katerih v najem dana po* alopja nimajo več nego 7 stanovanjskih prostorov, so upravičeni napovedati hišno najemnino pri županstvu, ki zbira podatke v tabelarnih zapisnikih. II.'Občna pridobnina. Dne 81. julija t. 1. potečo rok za vložitev pridobninskih izjav za d volčje 1924 in 1925. Posebni pozivi za vložitev izjav se ne bodo razpošiljali, ampak se bo vsem, ki izjave ne vlož« v določenem roku, odmerila občna pridobnina na podstavi uradnih podatkov. Izjavo so smejo podajati nli pismeno ali ustno na zapisnik. Obrazci za izjave sc dobivajo brezplačno prt davčnih oblaslvih in davčnih uradih. Vso navedbe v izjavah se morajo nanašati na stanje obratnih razmer v času od 1. julija 1922 do 30. julija 1923, ako se pa podjetje ni vršilo leto dni, pa na povprečno stanje med krajšo dobo nje? goveda obstanka III. Posebna pritlobnin.a. Za vložitev napove« di za leto 1923 je potekel zadnji rok dne 1. julija 1923. — Podjetja, Iti še nimajo odobrenih računskih zaključkov za preteklo poslovno dobo in torej napovedi še ne morejo predložili, naj si takoj iz-poslujejo podaljšanje roka. IV. Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevali davek po knjigi opravljenega prometa, so dolžni odpremiti davek za II. četrtletje 1923 do 30. julija 1923 in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebe op moro na svojo dolžnost ali z javnim razglasom ter z za-pretilom uradne ocene tor rednostnih glob. Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe. Davkoplačevalci, lialerih promet nI v letu 1922 presegel zakonito določene meje 800.000 Din in plačujejo torej davek pavšalno, so zavezani do 81. julija t. 1. vložiti prijavo o proinelu, opravljenem v lelu 1622 ali z uporabo stare tiskovine, kjer so še na razpolago, ali po vzorcu, objavljenem * razglasu finančne delegacije z dne 22. maja 1922. A I 6/3 (Uradni list z dne 8. junija 1922, St. 59). Kdor no predloži pravočasno prijave, izgubi pravico pritožbe in mu davčni odbor oceni promet po lastni vrednosti in podatkih. V. Dospelost Direktnih davkor. Dne 1. avgusta 1923 dospo v plačilo vsi direktni davki za Iti. četrtletje 1923. Davčni uradi so upravičeni Jih po 14. avgustu 1923 prisilno izterjavali in zaračunavati poleg 6% zamudnih obresti 6e za opomin 4 % a1 ; lerjancga zneska. Za plačilo vojnega davka veljajo posebni roki, ki so razvidni iz plačilnih nalogov. VI. Razgrnitev prcdpisniU izkazov, O davkih, ti so jih davčna oblastva odmerila v preteklem četrtletju, bodo razgrnjeni pred pisni izkazi prvih 15 dni meseca julija t. 1., kolikor niso davčni savezanci na razgrnitov izvun tega roka že bili opozorjeni indivlduelno ali z javnimi razglasi. ŽIVINA. g živinski trg. Maribor. Na zadnji svinjski sejm so prignali 213 glav. Cene v dinarjih so bile sledeče: psci 5 do ti tednov Stari 200 do 250, 7 do 9 tednov stari 2ti5 do 500, 8 do 4 mesece 700 do 850, 5 do 7 mesecev 1200 do 1250, 8 do 10 mesecev 1350 do 1450, 1 leto 1625 do 1875. Žive teže 1 kg 23.75 do 25, mrtve težo 25 do 31.25. Cene za mlade prašiče so narasle, dožim so padle cene blagu, ki so v večji meri izvaža. Bilo namreč ni kupeov za izvoz. Radi visokih cen malo sklenjenih kupčij. BAZNO. g Kaj se ne moro zarubiti? Gladom zakona o dvanajstinah, ki je že stopil v veljavo, niso podvrženi izvršbi (eksekuciji): pri poljedelcu 1 plug, 1 voz, 2 vola, ali 2 delovna konja, kobil;? /. enoletnim žrebetom, krava z euoletnim te.-iom, 10 ovac, 5 svinj, 5 koz, mo-tika, sekira, kosa in toliko živeža in krme, kolikor jo potrebno do nove žetve zanj, za rodbino in živino, poleg tega na vsako glavo, in naj jo oproščena davka ali ne, samo ako je njen glavni poklic poljedelstvo, in naj leta živi v vasi ali v mostu: pet oralov zemlje, računajoč oral na 1600 kvadratnih sežnjev, ne gledo na to, kakšna jo ta zemlja, skupno z neobranim njenim plodom; prav tako hiša z gospodarskimi poslopji in prostorom do enega orala. g Na koliko sc ceni letošnji pridelek sena? — Skupna površina travnikov v naši državi znaša okoli 1 milijon 300 tisoč hektarov. Letošnji pridelek sena se ceni na 26 milijonov metrskih stotov. Nn podlagi tega se smatra, '"redna po dogovoru. Uradujo se v župnišču in sicer vsak dan od 8. do 11. uro, isvzemši soboto. V vodstvu hranilnico se jo pri zadnjem občnem zboru izvršila sprememba ie v toliko, da je bil v načelstvo namesto l'r. Brenka izvoljen posestnik Ivan Pire iz Dravelj, namesto Ivana 1'irea in Izidorja Florjanži? v nadzorstvo Šolski vodja Janko Bajec in posestnik Jakob Arhar iz Zapuž. — Nova mizarska zadrugo. 15 mlajših mizarskih mojstrov jo osnovalo sLipoc, zadrugo mizarjev, V sredi St. Vida su sezidali veliko poslopje s prostorno strojno delavnico, kamor so p« stavili C najmodernejših mizarskih strojev s parno gonilno silo. Koncem preteklega meseca so začeli obratovati. Strojo morejo rabiti tudi nečlani, seveda po dogovora z načelstrom in v gotovem redu. — Nvvnzvonarna? Tukajšnja livaiL"i iu tovarna akumulatorjev prav to dni za poizkušajo vliva dva nova bronasta zvonova. Ce so poiikus posreči, bo s s tem obratom pričela v večjem obsegu. — Spremembe. Namesto odstopivšoga A. švajgcrja jo službo občinskega tajnika nastopil liivši ocoiniški stražmojster I,-r. (ilobočnik, pri finančni kontroli smo dobili novega načelnika M. Lenarta, odišloga železniškega postajnega načelnika Hlobca jc zamenjal dofli načelnik A. Pipan; menda v kratkem dobimo tudi novo po.itarico. — Gasilno društvo v St. Vidu j« vsled pogostnega.pomanjkanja vodo napravilo velik von_ je najbolj to, da so za Sokole g^sovaU pri občinski seji tudi socialdemokratski odborniki. Sokol, organizacija milijonarjev, bir-tov iu ljudi, ki se »pošteno« rede od ljudskih žuljev — pa glas-jejo zanj zastopniki delavcev, tako sc vsaj imenujejo. , Ali je Sokol mar delavska organizacija, ali so liberalci do- brotniki delavcev, da so glasovali zanje socialisti? Ne, to nI, a kljub temu so socialisti (n liberalci v zvezL Volilci, zapomnimo si to za bodoče občinske volitve In bodimo previdni, če ne, bo kmalu občino regiralo par rejenik bogatašev. Da je že danes ne. je zasluga odbornikov SLS in delavske zveze, kajti samo ti vztrajno brez oziru branijo koristi kmeta in delavca. VRHNIKA. Proslava petnajstletnice vrhniškega Orla 1. julija t. 1. se jc prav lepo izvršila. Da |o vse izpadlo tako gladko, gre zahvala pole« članom — med njimi g. Tršarju, gospej in g, Premk — pripravljalnega odbora obema gg. govornikoma iz Ljubljano, vseuč. prot. dr. ti. Rožniami iu br. Camup, g. častnemu članu Igu, Hrenu za vodstvo tabora, g. dekanu za vsestransko naklonjenost, velikodušnim darovalcem lesa v Verd«, Milkah — tu še ziasti Hoiluikovim, katerih zasluga je zares le.p oltar na prostem pri Sv. Trojici, nadalje Ligojnskim in Starovrhniškim dekletom za vence, dekletom iz Brega za cvetlice, vsem p. n. številnim darovalcem dobitkov. Zahvaljujemo se vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli (!o lepega uspeha naše prireditve, Ljubljančanom pa iu vsem gostom, ki so nas počastili s svojim obiskom pa kličemo: na svidenje oh podobnih prilikah. — Se enkrat: Ilog povrni vsem inienovuniin in vsem neimenovanim za njih naklonjenost! — Orel ua V rji ii ik i.______ ImaS ti šolnine pege, zajed.ivce, nabore, ® ogerce? Ali gnali M feiio 'Mil želiš imeti lep vrst, obraz in roke? IMI M Gteo pnflo! obraz očltljivi v 6288 so ti roke iu in vetru? M si Ei?a iiliiti že.iš imeti kožo belo, in zdravo? Ilj M Hat ^ tožiš na izpadanju o:4vclosti? mM ln ganli i\ rasi Ali žel iS bujne meli';e in lepo lase zinit m Ali las, meh:, o, ii *to ni! prtiuti ln tfpinWi Eiza mM n rssi lasi i Ali hofceš biti in ostati lep? Aii hočeš biti povsod rad viden? Ali hočeš tla te veseli tvoja siiku v zrcalu? Poskusi piavo Eollerjevo Elza preparate iu kmniu kmalu boš rekel tudi ti kakor vsi: J To jo ono p'avoI I Išči v vseh poslovnlcah samo prave Elza. prepatato cd lekarnarju Feller. Naročiš naravnost, tnko stane s pakovanjem in poštnino če denar uapreiali po povzetju, 2 velik« poredarasta fscCKa EUa-clrtzM p»fsrdi 2'j Ble 2 .. ,, ,, EIzs-fobizCo za uit ii: 25 OH 4 veliki; tete tUa lliljncgs iulotrep rriia 35 ah BAZLIČNOi Lllijno mloko C Din; brlomaz 3 Din tiftjlinojš: Ilogft pndor Pr Klu,;orja v velikih originalnih šliatfjab 15 Din, najlinojSi eobnl pra&ok Hoga v putcmb-tiozuh 10 l>iu; puder y.n damo v vročicah l Liiri: zobui iirašck v Skailjab a Din, v vročicah po 2 Din; SRchot (dišava) ?n j eril,- I Din; i-.mpon Ka laao 2 Din; nuncn.lo ra c.iune 13 pismov 12 Din; najtinejSo ptirit-ino od 16 Din da'jo; cvet bii lafte 2o Din; Kizu-kulrauovc milo b Din. Za raEiičue prod-molo f,s paUovanje iu poiHnlua pooeboj računa. Na te cene so računa še 5% doplntka. Na-rotilna pisma adreslratt na: Lekarnar EUGEN V. P^LI.liB, Stubica Donja. Eizatrg: št. 18, Hrvatsko. :>xhxxx)ooooooooo8888ooc>qooooooooo': Nfiva. Poučna zgodba za kractiško ljudstvo. Spisal T. M o h o r o v. (Dalje.) Kakor tla sl tudi v bukve malo pogledala, baba; pa si se zmotila. Niti barbara, niti celares; ampak silogizem, razumeš, silogizem!«* * Mož jo kupil knjig« o logiki t. j. nauku o na-ilnu mišljenja, Sicer je bil Toni duševno Anžetu soroden. Samo s to razliko je snival, da so v njegovi glavi pridobivale predstave mogočega, obliko zares doživljenega. Takole je govoril: »Kadar orjem, takrat pozabim na vse.« »Kaj tudi v mestu orjete?« se je čudil Anže. »Imam njivo in orjem,« je trdil Toni globoko uverjen, da jo res ima. »Tega nisem vedel.« »Da! Pet oralov je je, preje več, nego manj, pa še nekaj travnika in ledine s čebelnjakom.« In zacmokal je z ustnicama: »Ko bi ti vedel, kakšen medl« Sam s seboj zadovoljen je kimal in izlival vase žgani strup, zamislil nov silogizem, se predstavil kot glavno osebo v kakem dogodku, ki je ravno vzbujal zanimanje v listih, zapel hreščeče splošno znano pesem in trdil, da jo je sam zložil. Nekdaj ga je videl Anže besnega. Ravno je bil povedal, da je bil on tisti, ki je rešil mladi grofici življenje, ko se je bila ponesrečila pri veslanju, dasi je bilo vsem znano, da se je omenjeni dogodek res zgodil, toda, da je bil rešitelj stari stotnik, njen lastni oče. Nekdo se je začel zato kro-hotati in menil končno: »Pojdimo, ubogi tičmiš«. Toni je planil od mize, škrtal z zobmi in se penil, da je zbadljivec bežal in so pijanca komaj pogovorili. Nato se je zaklenil vase in strahovito pil. Sredi tope pijanosti je dejal Anžetu: »Zaklal ga bom, lumpak In nato je skoro jokaje pravil, da ni ne fant ne mož, ker mu je žena pobegnila z drugim in da so mu zato zrekli »tičmiš?. Nato je proklel ženo: »V peklu naj gori, pa še jaz naj pridem doli, da ji bom v obraz pljuval...« Rezko grdo psovko je zinil. Anžeta je streslo hladno ob živi žaloigri življenja-pred seboj. Kolikor je mogel umeti, je umel čudovito uganko v Toniju. Zaslutil je veliko izgubljeno dušo za Tonljevim govorjenjem in obnašanjem. Pozno v jutro sta se sedela drug ob drugega se naslanjaje in Anže je menil: »Toni, nekaj ti povem 1 Žena je hudič.« In Toni je za jecljal: »Anže, veruj mi, žena je hudič.« Z dnevom jo odprl Anže vrata v dom in vrgel ženi ono isto psovko v obraz, ki jo je bil rabil Toni. Ona je pobledela. Ko se je streznil, ga je solzna prosila: i Anže, pusti Tonija, on bo tvoja smrti« Ali je kaj slutila, da govori resnico?!.., Janezek in Tinko sta bila začela tožiti istočasno, da ju boli v ušesih, da ju trga po nogah, zdaj zopet po rokah. Ponoči sta se prebujala z presunljivimi klici. Potem je opazila Neža, da sta včasih vrtoglava, potem sta bljuvala in iz ust jima je zaudarjalo. Tipaje jima čelo, je spoznala mati, da sta otroka vročinska in ju je spravila v posteljo. Komaj sta legla, sta jima obraza zagorela v divji vročini in sta začela tožiti, da ju bode v grlu. Prišla je teta Reza in prinesla čajev in obližev, ki niso pomagali. Otroka sta padala iz omotice v omotico. Ko ju je preoblačila, je videla Neža, da sta po telesu vsa maro-gasta. In vendar sta že imela otroške ošpice. Šla je sama po zdravnika. Prišel je in spoznal škrlatico. »Ali je nevarno?« je vprašala. Pokazal je na Nežico in dejal: »Dobila jo bo najbrže ši tista in morda ie celo vi. < »Potem je gotovo nevarno!« je jecala. »Mnogo jih oslabi. Srce ne prenese vročnice.« Odredil je zaprtijo. Nežica ne sme niti v prodajalno. Skoro prepozno se je zdelo Neži: Take bolezni so v mestu, da še Iz hiše ne smeš. Kdaj je kaj takega človek na kmetih slišal! Kljub resnosti zdravnikovih izpo-vedeb in odredeb, ni mogla Neža ni od daleč misliti, da bi mogla otroka umreti. Anže je menil po svoji navadi, da bi njega gotovo hudo skrbelo, če bi se bilo bati hudega. Tako pa je popolnoma miren. Zdaj je še govoril tik za ženo ob vratih. Ko pa se je čez hip ozrla, ga že ni bilo več, in je bilo skozi odprta viata slišati njegove hitre korake čez dvorišče, kakor da se boji, da ne bi zaklicala za njim, naj se vrne. »Umrla naj bi mu, lehkomiseljncuf« se je ogorčila in se vidno tresla od zadrževane jeze. Tisti hip se je zaprašila iz sobe Nežica k materi in vikala presunljivo, nepojmljivo plaho: »Mama, mama, mama!« Sluteč, kaj se je zgodilo, je omahnila uboga žena v sobo in padla ob postelji, kjer je bil ravnokar izdihnil Janezek. Srce nI preneslo... Ko je še vedno ležala z glavo na postelji ob otroku in kleče na tleh, je nekdo položil roko na njeno ramo in topel glas Jo je opomnil, da so ljudje, ki imajo sočutje: »Sirota, koliko boš ti svojih v mestu pu. stila!« Neža je dvignila obraz in strmela brezizrazno teti Rezi v obraz. Dva dni za tem je zaspal tudi Tinko. »Srce ni preneslo...« (Dalje sledi.) ZOBOZDRAVNIK - SPECIALIST M. U. DR. IVAN OBLAK Ljubljana, Stari trg štev. 34 (nasproti šentjakobske dekliške lole) ORDINIRA od 8,—12. dopoldne in od 2__5. popoldne. 3298 motiTVEniKov je DR. ZDE5ARJEVO