Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Vredn šivo. Kopitarjeva ul. it. 6/111 Telefon it. 3487, imerurban 3487 Rokopisi se ne vračato Posamezna št. i Vin. mesečno, če se spr e/ema lisi v upravi, naročnina 4 Vin, na dom In po pošli dostavljen list 5 Vin. Celoletna naioč-nlna SO Vin, polletna 25 Vin, četrtletna 13 Vin. Inserati po dogovoru Lpiava. kopliarieva uiita št. 0/11 Postni čeh. račun. C/uhiJt.na 15.179 7ele>on štev. 2549 Umor na starem strelišču Identiteta umorjenca še ni ugotovljena - Preiskave policije Ljubljana, 9. marca. Na Rožniku, na starem strelišču, je bil danes odkrit skrivnosten zločin, o katerem je vest izredno naglo prodrla med ljubljansko prebivalstvo in ga zelo vznemirila. Skrivnostni zločin je bil včeraj splošen predmet skoro vseh razgovorov in bo najbrž tudi ostal nekaj dni. Okolščine tega zločina so res zavite v gosto meglo, tako, da daje slučaj ljudskim govoricam povod za najfantastičnejše verzije in sklepanja. Zločin je bil odkrit danes okrog 10 dopoldne. Trije mladeniči, ki so se sprehajali po gozdnih stezah nad starim streliščem, so naenkrat opazili poleg tretje strelske stene sledove krvi. Nizko robidovje je bilo oškropljeno s krvjo. Stopili so bližje in opazili najprej dežnik, takoj nato pa okrvavljeno truplo neznanega, lepo oblečenega mladeniča. Z vzkliki groze so odhiteli mladeniči obvestit o svoji grozni najdbi policijo. Kmalu nalo je bil ves prostor okoli tc strelske stene zastražen. Ob 1 popoldne pa je bila na licu mesta že posebna komisija, ki je skrajno skrbno preiskala ves kraj zločina. V komisiji so bili državni pravdnik dr. Ogoreutz, upravnik policije dr. Guštin, okrajni nadzornik Močnik, več policijskih agentov in stražnikov. Policijski ag -nti so skrbno preiskali vsako ped zemlje tam okoli, vsak grmiček ter ugotovili vse možne sledi, iz katerih bi se dalo sklepati vsaj približno, kako se je umor izvršil. Ugotovitve komisije. Kraj, kjer se je zločin odigral, je približno sto metrov nad cesto, to je Večno potjo, ki vodi okoli Rožnika. Steza, ki vodi k tretji steni, je ozka in še precej strma. S ceste se odcepi tik pri Hahjanovi gostilni, ob znanem rožnodolskem jezeru. Strelska stena je zelo visoka in dolga ter ima smer od severa proti jugu. Ta kraj je precej zapuščen in sprehajalci navadno ne zahajajo tja in je nanesel le slučaj, da so zašli danes dopoldne tja omenjeni trije fantje. Za steno je zelo strm breg in približno 2 metra globok jarek, ves obraščen z robidovjem. Kaj je odkrila komisija. Komisija je našla najprej pri steni, sredi steze očala. Te je umorjenec najbrž izgubil v smrtnem boju. Od srede stene pa do jarka se je po stezi vlekla dolga, približno četrt metra široka proga, očividna in jasna sled, da je tu nekdo nekaj vlačil za seboj. Bilo je truplo, ki so ga morilci zavlekli po umoru v jarek. Del robidovja v jarku je bil poškropljen 7. žc strjeno krvjo. Truplo jc ležalo v jarku v vodoravni legi. Umorjenec je imel eno roko pod glavo. Na glavi je imel na levi strani široko zevajočo rano, ves zadnji del glave pa je bil krvav in prav tako gornji del lemnorjavega suknjiča. Umorjenec je po videzu sodeč star kakih 25 let. Poteze na lepem moškem obrazu ga izdajajo, da ni bil domačin, temveč najbrž Hrvat ali Srb. Oblečen je bil zelo elegantno. Vsa njegova obleka, od čevljev, pa do temne obleke, samoveznicc, perila, klobuka in površnika izdajajo, da je umorjenec zelo pazil na svoja oblačila in da se je oblačil vedno po zadnji modi. Negovane roke in nežen obraz kažejo, da jc bil morda po poklicu študent. Pri njem so našli listnico s srednjo vsoto denarja in pa uro, ki je še bila. Torej jc bil umor izvršen prav pred kratkim. Truplo je bilo že popolnoma mrzlo, ura pa bi se ustavila v štiriindvajsetih urah. Torej jc bil zločin izvršen najbrže že v soboto zvečer. Kako jc bil umor izvršen? Po vseh teh ugotovitvah in najdbah bi se dalo sklepati tudi način, kako je bil izvršen zločin. Roparski umor to ni bil, to je gotovo, sicer bi morilci (eden ali več) vzeli tudi njegov denar, uro in površnik. Motivi tega umora so ostali včeraj še nepojasnjeni. Morilci so svojo žrtev z bogve kako pretvezo izvabili k strelski steni, morda so jo tudi skrivaj zasledovali, morda pa jc bil zločin posledica usodnega, slučajnega srečanja v gozdu. Eden od morilcev je potegnil revolver — po rani na utnorjenčevi glavi se da sklepati, da gre za revolverski strel — in ga sprožil prav od blizu tik levega senca svoje žrtve. Mladenič je bil takoj mrtev. Poteptana steza in trava okoli tega kraja kaže tudi na to, da se je vršil tukaj obupen boj med morilci in žrtvijo. Morilci so nato prijeli truplo za noge in ga zavlekli od srede stene za steno in ga položili v jarek. Eden je položil tja še celo dežnik. To najbrže zato, ker bi znal dežnik poleg stene vzbuditi pozornost in bi bil zločin prekmalu odkrit. V jarku je bilo truplo res dobro skrito in čc ne bi bilo onih treh fantov, bi bil zločin najbrže šc dalj časa skrit. Morilci so po izvršenem delu izginili v temo. Poizvedovanja policije. Ljubljanska policija se je intenzivno in z vso vnemo vrgla na poizvedovanje. Izvršila jc obsežne poizvedbe in zaslišala mnogo oseb. Ni pa se ji še posrečilo, da bi ugotovila pravega imena umorjenca, prav tako se ji ni še posrečilo, da bi izsledila morilce. Je pa na delu, da ugotovi oboje. Kakor kaže, bo to zahtevalo prav resnih naporov s strani policije. Po končanem ogledu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico na Vič (zločin jc bil izvršen na ozemlju viške občine). Jutri, v ponedeljek ali pojutrišnjem v torek bo truplo sodno obduci-rano. Vse stvari, ki so jih našli pri umorjencu, jc policija zaplenila kot corpora delicti. Po svojih okolnostih in po temi, v katero je zavit, je to eden najskrivnostnejših zločinov, kar se jih je pripetilo v Ljubljani. Zločin je moral biti tudi skrbno zasnovan in v naprej natančno premišljen. To kaže že to, da so si morilci izbrali kraj, ki je lahko dostopen, kamor pa zahaja le malo ljudi, v mraku pa menda nihče. Upati je, da bo žc jutrajšnji dan prinesel v za-gonetnost tega umora nekaj več luči. Talt — umrl Boj za Youngove zakone Proračunska pogajanja med nemškimi strankami se razbila — V osoredju wetmarska koalicija Berlin, 9. marca. n. Proračunska pogajanja vlade z vladnimi strankami v državnem zboru so se končno razbila. To je rezultat današnjih razgovorov državnega kanclerja z voditelji vladnih strank. Seja je bila že po kratki razpravi prekinjena, ne da bi se določil nov sestanek. Postopek nemške ljudske stranke je onemogočil vsak kompromis. Kabinet bo sedaj najbrže postopal samostojno. Državni kancler je danes izjavil povsem jasno, da se rešitev Youngovih zakonov ne da več zavlačevati. Sedaj bo vsekakor vztrajal na tem, da bo v sredo končno glasovanje o reparacijskih zakonih. Ker je centrum dosedaj izjavljal, da ne bo glasoval za Youngove zakone, če se prej nc razčisti finančni položaj, je treba najti zagotovilo za finančno sanacijo, čc hoče vlada dobiti veliko parlamentarno večino za ta zunanjepolitična vprašanja. To zagotovilo bi bilo v tem, da se kabinet v celoti izreče za to, da bo z vsemi sredstvi uveljavil finančni program po sprejemu reparacijskih zakonov. Za to ima dve možnosti: 1. Da postopa na-redbenim potoni po § 48 državne ustave, ki pooblašča državnega predsednika k potrebnim ukrepom, če jc red in varnost države motena ali v nevarnosti. Tak slučaj bi bil vsekakor, če bi državni zbor odrekel sprejem Voungovih zako- Dve smrtni nesreči v Mariboru Maribor, 9. marca. Okoli poldne se je pri železniškem prelazu v Studencih v bližini Sokol-skega doma nenadoma pognal preko železniških tračnic 22-letni mizarski pomočnik Franc Haberl iz Studencev, Pekrska cesta 3. Priletel je naravnost v lokomotivo, ki je vršila na tamkajšnji progi premikalno službo. S silovitim sunkom je lokomotiva potisnila Haberla na stran, tako da je priletel na zemljo. Haberl je dobil pri tem težke notranje poškodbe in pretres možganov. O dogodku, pri katerem gre za poskus samoumora, sta bila takoj obveščena orožništvo v Studencih in reševalna postaja. Moštvo reševalnega oddelka je Haberla, čigar stanje je zelo resno, prepeljalo v bolnico, kjer se Haberl bori s smrtjo Ozadje poskušanega samouniora ni znano. Okoli 2 popoldne 9e je nenadoma iz kopalnice nekega tukajšnjega hotela razlegnil močan pok, sličen eksploziji. Lastnik hotela in usluž- benci so takoj vdrli v kopalnico, kjer so videli pretresljiv prizor. V kadi jc ležal z glavo v vodi 35-letni inžener Milan Kremžar, uslužben v delavnicah državne železnice. O zagonetnem in izrednem slučaju je bila takoj obveščena policija. Komisija z zdravnikom dr. Zorjanom na čelu je ugotovila dejansko stanje. Sodeč po okolnostih, je ozadje dogodka sledeče: Inž. Kremžar, ki je stanoval v navedenm hotelu, je nabrže, hoteč se kopati, nameraval poslužiti sc tudi tople vode in je v ta namen prižgal plin pod kotlom, v katerem pa ni bilo vode, kar je inžener menda prezrl. Kotel se je razletel. Pri tem je inžener najbrže preplašen stopil nazaj in se onesvestil. Ker je plin najbrže gorel še naprej, ga je tako omamil, da je padel v kad z vodo in se zadušil. Truplo pokojnega inženerja Kremžarja, ki je bil v mariborskih družabnih krogih znana osebnost, so prepeljali v mrtvašnico mestnega pokopališča na Pobrežju Proti preganjanju kristjanov v Rusiji Sofija, 9. marca. AA. Danes so se vršile po vsej Bolgarski službe božje v prilog vernikov v Rusiji in proti njih preganjanju s strani sovjetskih oblasti. Na mnogih krajih so bili prirejeni mitingi proti boljševiškemu terorju. Na velikem mitingu v Sofiji je govoril bivši komandant Sofije, rezervni general Lazarov, ki je ostro obsodil grozodejstva ruskih komunistov. Na mitingu je bila v zmislu govorov sprejeta resolucija, ki obsoja početje »Antikristov«, kakor je general Lazarov imenoval sedanje boljševiške oblastnike. Carigrad, 9. marca. n. V tukajšnjih kato-iiških cerkvah so bile v smislu navodil iz Vatikana pridige, v katerih se je ožigosalo postopanje sovjetskih oblasti proti veri. Pridigarji so pozvali vernike, da se na dan sv. Jožefa udeleže spravne službe radi sovjetskih zločinov. nov. Druga možnost je ta, da se takozvana wei-marska koalicija (soc. demokrati, demokrati, centrum in bavarska ljudska stranka) zedinijo za linančni program, ki bi bil sprejemljiv za državni zbor. Da se izognejo nujnosti § 48, so se navedene stranke žc danes zvečer začele pogajati za finančni program. Pričačakuje se, da bo centrum v enem ali drugem primeru videl zadostno jamstvo za bodočo finančno reformo in da bo torej glasoval za reparacijskc zakone. Ta finančni program bi se lahko izvedel brez vladnih naredb, ker gre v bistvu za načrt finančnega ministra Moldenhauerja, ki pripada ljudski stranki. Newyork, 9. marca. n. Bivši predsednik Taft je danes umrl po daljši bolezni na možganski kapi. Predsednik Hoover je odredil 30-dnevno narodno žalovanje in izdal proklaniacijo, v kateri jc s toplimi besedami ocenil zasluge pokojnika kot sodnika, državnega pravdnika, generalnega guvernerja na Filipinih, vojnega ministra, predsednika in vrhovnega sodnika pri najvišjem sodišču. Pokopali ga bodo najbrže v ponedeljek na vojaške tnpokopališču v Armingtonu pri VVashingtonu. V zadnjem hipu preprečen samoumor Nenavaden samoumor jc bil včeraj po-skušen na polju blizu Kleč, ki pa je bil preprečen v zadnjem hipu. Ko zavije steza iz gozdička pri Klečali na levo proti St. Vidu, stojita tam kozolec in visoko drevo. Pri tem kozolcu sc je včeraj okrog 2 popoldne pojavil mlad človek, vzel iz žepa jekleno struno, spletel iz nje zanko, splezal na drevo in se obesil v zanko, v višini dveh do treh metrov. Lc malo kasneje je prišel po isti poti drug človek. Opazil jc, kako sc je zagugalo z veje človeško truplo. Naglo jc splezal na drevo in presekal žičnato zanko. Obcšcncc jc padci na tla in se zelo potolkel po čeljusti. Njegov rešitelj je skočil za njim in mu odpel zelo zavoz-ljano jekleno zanko. Samomorilni kandidat jc bil sicer nezavesten, vendar jc kmalu pričel dihati. Iz Kleč so telefonično poklicali reševalni avto. l'a je takoj prihitel in reševalci so rešenega obešcnca, nekega 23 letnega V. B. iz Spodnje Šiške, prepeljali v bolnišnico. Tam so mu dali injekcije in ga poslali domov. Vzrok poskušenega samoumora je brezposelnost in pomanjkanje življenjske volje. Gandi je prepričan v svo o zmago Pariz, 9. marca. n. Voditelj indijskih nacionalistov Gandi je imel dolg intervju s posebnim poročevalcem Matina< o svojem bojnem programu proti AAngliji. Gandi je izjavil, da je postavil svojemu programu samo eno mejo, ki je nikakor ne bo prekoračil, to jc mejo nasilnosti. Odločen je, delati, dokler ne bo Indija zopet dosegla svoje neodvisnosti ali pa dokler ne bodo on in vsi njegovi pristaši sedeli v zaporih. Jasno je, da bo njegov pokret lahko povzročil porušenje sedanjega reda in morda cclo krvave represalije Angležev, toda nič manj ni gotovo, da ima sedaj svoje pristaše čvrsteje v roki, kakor pred dc-desetimi leti, in da danes res more onemogočiti vsako sodelovanje z angleškimi oblastmi. Proces proti uhrajimshim nacionalistom Moskva, 9. marca. n. Pred najvišjim ukrajinskim sodiščem v Harkovu sc je začel danes sodni proces proti 45 vodilnim članom Zveze za osvoboditev Ukrajine. Obtoženci so povečini profesorji in drugi intelektualci iz narodnih ukrajinskih krogov, ki so že več mesecev v zaporih in katerim sc očita, da so pripravljali oborožsno vstajo, da so vrSili teroristične akte in da so v najožji zvezi z ukrajinskimi emigranti v svrho slrmoglavljenju sovjetske oblasti Vinogradi se ne izplača7o Belgrad, 9. marca. k. Danes se je vršil tu drugi kongres vinogradnikov iz vse države. Prvi se je vršil, kakor znano, že leta 1924 na iniciativo takratnega kmetijskega ministra dr. Kulovca. Letošnji kongres je bil sijajno obiskan ter so sc ga udeležili sterilni vinogradniki iz vse države. Od Slovencev smo opazili med drugimi bivšega ministra Ivana Vesenjaka, bivšega poslanca josipa Nenianaa, ravnatelja ing. Laha, ravnatelja Rudla od Sadjarske zadruge v Mariboru ia Roberta Košarja od Vinarske zadruge v Mariboru. Strokovna poročila so pokazala vso mize-rijo, ki vlada v tej važni gospodarski panogi, s katero se peča skoro petina prebivalstva države, ki geji vinogradništvo v krajih, ki so za vsako drugo kuKuro nesposobni. O kakem obrestovai.ju v vinogradništvo vloženega kapitala se danes ne more govoriti, vsaka rentabilnost je izključena. Vinogradniki Jugoslavije so se zaio sami zganili, da poiščejo pota za zboljšanje svojega bednega položaja. Kongres je najprej sprejel pozdravni brzo-jav Nj. Vel. kralju, nato pa je imel tajnik Društva vojvodinskih bank Pavlovič daijše poročilo o potrošnji vina v naši državi. Po uradnih podatkih iz 1. 19-8 znaša površina zemlje, zasajene z vinogradi 170.300 ha, napram 178.355 ha v 1. 1927. Povprečna letna produkcija vina znaša okrog 3/178.503 hi. Nato je poročal v imenu finančnega ministrstva pomočnik ministra Gospodnetič, ki je pozdiavil kongres in povedal, da se bo z vinoie.skim zakonom prepovedalo in strogo kaznovalo izdelovanje umetnih vin in da bo zakon dal banovinam široko avtonomijo giede vinskih trošarin. Nato je bila sprejeta reso.ucija: Vinogradniki iz vse države, zbrani na kongresu v belgradu, so sogiasno ugotovili, da so radi slabe prodaje vinskih produktov cene grozdja in vina tako padle, da je izključena vsaka rentabilnost vinogradiLlva. V zvezi s tem, da jc trošarina na vmo, ki znaša danes okrog 125 odstotkov vrednosti, nevzdržna, smaira kongres visoko trošarino, kakor tudi način, kako se pobira, za enega glavnih vzrokov današnjih nizkih cen vina. Kongres vinogradnikov i ugotavlja, da je gospodarsko stanje naJh vino- I gradnikov v vsej državi radi nizkih cen in radi , nemožnosti prodaje vina naravnost brezupno, j Da bi se težko stanje naših vinogradnikov vsaj malo ublažilo, je kongres mnenja, da bi bilo j treba nujno ukreniti sledeče korake: 1. Državna trošarina na vino, kakor tudi banovinske in občinske doklade bi sc morale fiksirati na znesek 1 Din na liter, in sicer na ] vina v sodili ter tudi na vina v steklenicah. Ob- ; činam naj se izjemno dovoli, pobirati višje občinske trošarine na šampanjec in destilirana vina. 2. Trošarina naj se plačuje v krajih neposrednega konsuma, tako da bi se prevoznimi iz kraja v kraj ne obremenjevala s trošarino. Pobiranje državne in banske trošarine naj se da v najem občinam. 3. Občinam naj se prepove maksimirane trošarine povečavati z raznimi dokladami, kakor z dokladami na uvoz, na tlakovanje cest ter drugimi sličnimi. 4. i repove naj se prodajanje vinskih desti-latov, drozgovca ter fabrikacija vseh sadnih žganj z uporabo špirita. 5. Omogoči naj se destilacija slabih in pokvarjenih vin ter se naj tozadevna trošarina zniža. 6. Da državne, banske in občinske trošarine obremene vse umetno izdelane brezalkoholne pijače v isti višini kakor vino. 7. Da se vino pri transportu smatra za brzovozno blago. 8. Takoj naj se ukinejo carine na uvoz vinogradniških potrebščin. 9. Da se s povoljnimi trgovskimi pogodbami olajša izvoz vina in da se spremeni sistem naše trgovinske politike, ki bazira na klavzuli največjih ugodnosti ter da se sklene trgovinska pogodba z Avstrijo in Češkoslovaško in se pri tem doseže večji kontigent za izvoz vina v te države. 10. Potrebno je, da se izvozna premija za vino zviša od 40 na 100 Din. 11. Da se ugodnosti za izvoz vina razširijo tudi na vinski mošt. 12. Da se uvede izvozna premija 60 Din'na 100 kg za izvoz grozdja. 13. Da se v vseh potrošnih središčih našega vina v inozemstvu ustanovijo dižavne kleti za reklamo našega vina. 14. Da se dovoli kreditiranje carin pri uvozu sodov iz inozemstva. 15. Da se z ozirom na pasivnost vinogradništva zmanjša davek na čisti dohodek vinogradov. 16. Da se od 1. januarja 1931 v krajih, kjer do sedaj obstojajo vinogradi, prepove sajenje vinogradov. 17. Da se čimpreje in čim ostreje izvede očiščenje naših vinogradov od šmarnice. iS. Da se čimprej uzakoni nov vinski zakon. ki naj določi: a) ustanovitev vinogradniških šol v vsaki banovini, b) zadružno organiziranje vinogradnikov, c) podpiranje obstoječih vinarskih zadrug, d) da se v zvezi s tem podpirajo tudi one zadruge, ki predelujejo grozdje v brezalkoholne pijače. 19. Da naj v bodoče pri sklepanju trgovinskih pogodb sodelujejo tudi vinogradniški strokovnjaki. Dunajska vremenska mnnived. SpremeniKvo, negotovo vreme. Vsa vas pomorfena Ker so «e uorli holektvhachi vasi in pobili vladne rgHaforje Varšava, t), marca. 1. Ker se kmetje odločno upirajo kolektivlzaciji svoje zemlje, se je začel po ruskih vaseh nezaslišan teror, da bi se zlomil kmečki odpor. Sedanji teror da-leko nadkriljuje boljševiška grozodejstva za časa najhujšega divjanja državljanske vojne. Tako se poroča z rusko poljske meje to-le: V vas Polanjevice, ki leži tik ob poljski meji, so prišli iz Minska vladni agitatorji In skušali na javnem shodu doseči od kmetov, da bi se prostovoljno odrekli svojemu imetju v korist kolektivizacije vasi. Prebivalstvo pa je to zahtevo odločno odbilo in krnela Vilold Moter in Anton Maezynski sla v večjem govoru nasloplla proti vladnim agitatorjem. To je te tako razjezilo, da so potegnili samokrese in ustrelili oba govornika. Kmetje so bili ogorčeni in se vrgli na vladne agitatorje, sestavili vaško sodišče, ki je vse obsodilo na smrt. Kazen je bila tudi takoj izvršena. Ker so kmetje vedeli, da bo sedaj prišla kazenska ekspedicija, je velik del njih v naglici vzel najnujnejše in zbežal na poljsko ozemlje. Drugi dan je tudi v resnici prišla v Polanjerice kazenska ekspedicija, ki je zaprla vse prebivalstvo ter odpeljala vse v Mlnsk, satvo starce in olroke so pustili v vasi. Vsi so bili odpeljani v Červeno kocko, kjer jo morišče G. P. U. Tu so bili tuH vsi usmr-čoni. V Polanjevice pa so prišli komsomolci, ki so na zemlji pobeglih in usmrčenlh kmetov ustanovili kolektivno vaško gospodarstvo. Nemčija se oddaljuje sovjetom Moskva, 9. marca. n. »Izvestja« označujejo včerajšnje vprašanje demokratske stranke v nemškem drž. zboru o zvezah nemške komunistične stranke s kominterno in sovjetsko vlado kot provokatorično in sovjetom sovražno. Po mnenju »Izvestij« so taki protiso- Ho°andci b®$h®tk'a$o rusho žito Amsterdam, 9. marca. 1. Vodstvo osrednjega urada zadružne nal upovalnice v Kolter-damu, v kaleri je včlanjenih nad 100 kmečkih društev in lri ima več ko 10.000 Članov, je sklenilo, da ne kupi več nobenega ruskega blaga. To pa zato, ker jo ogaben način, kakor se li pridelki jemljejo kmetu in ker se izkupiček uporablja samo v podpiranje nemirov in revolucij v drugih državah. Holandski kmetje so kupovali v Rusiji zlasti koruzo in žilo. Psvefras!| ve podrobnosti o povodnji v fazni s™* «a® Franciji Nenadoma so se pričele top;ti v Pirenejih velike mase snega in v tem je vzrok povodci. Reke so naraščale z neverjetno naglico, vedno novi hudourniki pa so sc usipali z gor. V ponedeljek malo pred polnočjo se je zgodila katastrofa. Reka Tarne je prodrla nasip in se vlila v mesto. Prvi val, ki ie udaril skozi nasip ie bil visok en meter in ko je treščil v prve hiše, so se pričele tc podirali. Voda je udarjala ob zidove s takčno silo in takSnim bobnenem, kakor da bi grmeli na fronti največji kanoni. Pri tem so se odigravali strašni p izori. Neki oče je držal na zidu dva svoja otroka, pred njegovimi očmi pa je voda odnesla štiri člane njegove rodbine, med d.ugimi njegovo ženo. Neki sodni uradnik je zaman skusal potegnili svojo hčerko iz vrtinca, ki jo jc zagrabil. Ko je iztegoval roko, da potegne hčer iz vode, se je vd la nanj zemlja in ga zmečkala. N.egova druga hči, ki je to videla, je od groze znorela. Voda jc planila nad 8000 duš broječe mesto tako nenadoma, da velik del prebivalstva ni mogel niti zbežati iz hiš. Ti so se zatekli na strehe. Voda pa je med tem začela podirati hiše. In prcbivalci so videli, kako izginjajo ljudje v valovih. Nekateri požrt......'ni ljudje so tedaj storili čudeže junaštva in lako jc neki 23 let star kmetski delavec rešil več ko 50 ljudi, čolnar Simon pa 150 oseb. Vseeno jih je mnogo utonilo. Ko je pr;čela voda padali, se je šele videlo, kako grozovito je razsajala povodenj. Dosedaj so našli že 150 trupel, po izjavah prebivalstva pa je našlo sn..t v valovih gotovo 200 ljudi. Obe cerkvi Občni zbor Narodne banke vjetski napadi v nemškem državnem zboru čisto druge narave, kakor slični napadi v Angliji ali na Poljskem, kjer sc za to ne more ustvariti nova politična situacija, dočim tvorijo v Nemčiji važen dokaz za novo orientacijo nemške buržuazije. sta spremenjeni v mrtvašnici. Med trupli je zlasti mnogo otroških trupel. V vsem je bilo samo v mestu Moissac porušenih 200 Iv". Ljudje so obupani. Tu je bila uioja hiša, tu jc bilo moje imetje. Sedaj sem brez vsega. Niti ene srajce nimam, je tožila neka starka. In take tožbe sc slišijo povsodi. Vse polno ljudi je izgubilo vse svoje premoženje. Mesto Moissac je bilo najtežje zadeto, a tudi druga mesta so od povodnji strahovito trpela. — Francoski parlament je dovolil za težko prizadeto prebivalstvo 100 milijonov frankov, ali ta vsota je mr.cgo premajhna, ker gre škoda v milijarde. Ves kulturni svet mora priskočiti ubogemu prebivalstvu na pomoč in v resnici že tudi prihajajo darila. Med prvimi je bil papež, ki je daroval za nesrečno prebivalstvo 100.000 frankov. Današnja belgrajsku »Politika* objavlja poziv, da se tudi v Jugoslaviji prične zbirati denar za ponesrcčcnce v Franciji. Samo želeti je, da bi imel ta poziv poln uspeh, ker v nesreči se pokažejo pravi prijatelji. Francosko-jugoslovansko prijateljstvo pa mora biti pravo prijateljstvo. Sotaifc ia<*ostovwishe vlade Eelgrad, 9. marca. A. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general P. Živkovič je pozval našega poslanika v Parizu dr. Spalajkoviča, da poseti francoskega ministrskega predsednika Tardieuja in da mu v imenu predsednika naše vlade in celokupne kraljevske vlade izrazi sožalje za strašno katastrofo, ki je zadela južno Francijo. Belgrad, 9. marca, k Danes dopoldne se je vršil redni občni zbor Narodne banke. Guverner banke Brjloni je podal kratko poročilo o zav -du za tiskanje bankovcev, ki ga je banka letos zgradila in ki je stal 44,835.000 dinarjev. Nato je bilo razdeljeno tiskano poročilo o letnem delovanju Narodne banke, nakar se je pričela debata. Prvi je govoril Šičarevič, ki je v daljšem govoru pohvalil devizno in kreditno politiko Narodne banke v preteklem letu. Posebej je naglašal zasluge Narodne banke za konsolidacijo gospodarskih razmer v državi. Nato so govorili odvetnik Peter Grebe-nac, odvetnik Stamenkovič in izdajatelj ^Narodnega blagostanja« g. R?jkič. Zlasti izvajanja slednjega so vzbudila pozornost. V imenu uprave Narodne banke je nato odgovoril Novakovič, nakar je bilo poročilo bančne uprave sprejeto. Nato so se vršile volitve. Rezultat je v toliko zanimiv, da je mesto dosedanjega člana G. Protiča izvoljen Jovan Markovič, sedaj poslanik v Bsrnu. Od Slovencev sta prišla v upravo prejšaija člana, in sicer v upravni odbor Jelačin mL, v nadzorni odbor pa predsednik industrijske zveze Dragotin Hribar, Razen tega so bili izvoljeni v upravni odbor še: Miloš Savčič, belgrajski župan, Tomo Popovič iz Skoplja, Nikola Pcrkovič iz Sarajeva, dr. Sve-tislav Šumanovič iz Zagreba, Dragiša Matrjič, industrijalec iz Bclgrada, M. Sonda iz Bel-grada ter Milko Čingrija iz Dubrovnika; v nadzorni odbor pa: Žika Jovanovič, Milivoje Popovič in Selan Kojcn. Mednar. reptr:ici'sha I banka se ustanavlja Pariz, 9. marca. n. Predsednik nadzorstvenega sveta mednarodne reparacijske banke Mac Garrah in drugi ameriški zastopnik pri bodoči reparacijski banki Fraser sla včeraj dospela iz Newyorka v Cherbourg ter sta takoj odpotovala dalje v Pariz. Tam ju bosta sprejela namestnik guvernerja francocke narodne banke Qucsnay, ki ima največ upanja, da postane generalni direktor nove banke, in drugi guverner italijanske narodne banke Be-| neduci. Oba Američana bosta v Parizu na-i daljevala z zastopniki emisijskih bank onih držav, ki so inlcresirane pri Youngovem načrtu, pogajanja o sestavi dirckl rija nove 1 banke, katera so bila prekinjena v Rimu radi opozicije dr Schaehla, Američana bosta pri-I hodnje dni najbrž potovala tudi v Berlin. Pr'mo de Jlirera zfoa" 1 Pariz, 9. marca. AA. Zdravstveno stanje bivšega španskega diktatorja generala Plima de Rivere se je poboljšalo. Po vesteh iz Madrida bo obiskal bolnika njegov bivši notranji minister general Amido, ki odpotuje nocoj v Pariz. ^tins'-e vot fve v seo etibru Madrid, 9. marca. AA. Ministrski svet je sklenil razpisati splošne politične volitve za prihodnji september. Ta sklep ministrskega sveta po vsej priliki ne bo zadoščal javnemu mnenju, ki nasprotuje vsakršni odgoditvi teh volitev. Driska JURIJA" p'enng Dursa.skc cesta št 45 trva Telefon; 2S20 Kok Lep razvoj „Rdečega kriza" Ljubljana, 1. marca. Ob zelo štivilni udeležbi so je vršil danes ob 10 dopoldne občni zbor oblastne organizacije »Rdečega križe«. Zborovanje jc otvoril iu vodil predsednik dr. Krejči. Na občnem zboru so bile zastopane skoraj vse slovenske krajevne organizacije »Rdečega križa in je bilo prisotnih nad 70 'delegatov. Predsednik dr. Krejči je po pozdravu posebno omenjal zasluge našega tiska, ki gre organizaciji vedno na roko. Naglašal je, da je organizacija dosegla velik napredek v številu članstva, v številu krajevnih organizacij in pridobila na ugiedu ter se ukoreninila v ljudstvu. »Rdeči križ-* bo v svojem nadaljnem deiu stremel ludi za tem, da olajša vrnitev v domovino številnim našim rojakom, ki so še v ujetništvu v Rusiji. Razširil bo svoje delovanje tudi na varstvo otrok naših izseljencev v Nemčiji in v Ameriki. Z aplavzom sta bili nato sprejeti udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pa pozdravna brzojavka Glavnemu odboru »Rdečega križa«. Tajniško poročilo je podal g. Malnarič. Omenjal je veiik porast organizacije. V preteklem letu je bilo osnovanih 14 novih krajevnih organizacij in jc pristopilo 1400 novih članov. V teku zadnjih štirih let se je število članstva več kakor podesetoriio. Krajevne organizacije se zelo živahno gibljejo. Največ priznanja zaslužita gotovo organizaciji v Guštanju in v Ljubljani. Guštanj ima že svoj reševalni avto, ima dom Rdečega križa in je tudi že kupil zemljišče na otoku Braču, kjer namerava zgraditi okrevališče za otroke. Ljubljana pa je priredila samaritanske tečaje za delavske sloje in poleti pa ferijalno kolonijo revnih otrok na Trati v Poljanski dolini. Zelo marljivo deluje ludi :-Rde či križ« na Štajerskem. Blagajniško poročilo je podal g. Mešek, ki je ugotovil, da je imela organizacija okrog 200 tisoč Din dohodkov in 180 tisoč Din izdatkov. Med dohdoki in izdatki je važna postavka 90 tisoč Din, ki jih je lani nakazal Glavni odbor za pomoč bednim, ki so hudo trpeli v lanski zimi. K tein 90.000 Din je ljubljanski oblastni odbor prispeval še 10.000 Dio. Revizijsko poročilo je podal g. Ivan Pretnar. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika dr. Krejči. V odbor pa so bili še izvoljeni: gospa Tavčarjeva in gospa Sernečev.i, dalje g. dr. Ernest Mayer, sanitetni svetnik, prosvetni inšpektor Josip Wester, predsednik Zdravniške zbornice dr. Mavricij Rus, predsednik ljubljanske organizacije dr. Oton Fettich, predsednik oblastnega odbora pomiadka Rdečega križa Fortunat Lužar, Maks Hočevar, jo-ško Mešek in mr. Rihard Sušnik. V revizijski odbor je bilo izvoljenih sedem članov . Pri slučajnostih se je razvila daljša debata. Z raznimi predlogi, željami in nasveti so se posebno oglašali delegati s Štajerskega. Zelo umesten predlog je stavila tudi gospa Tavčarjeva, da bi društvo posvečalo večjo pozornost skrbi za dojenčke in bi morda priredilo tudi tekmo dojenčkov. Po debati je predsednik dr. Krejči zaključil lepo uspeli občni zbor. ZusIruaHenic Nn Sv. Petra cesti se je včeraj pripetila hujša nesreča. 26 letna delavka S. Z. je bolna in .ii ■;e zdravnik predpisal neke močne zdravilne prti-ke. Bolnica pa jo včeraj z vžila preveč teh praškov in so se na njej pojavili znaki težkega zastrupljen ja. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico, kjer upajo, da ji bodo se rešili življenje. Eietir iikaca Savske banovine Zagreb, 9. marca. r. Danes dopoldne ob 10 se je nadaljevalo zborovanje Zveze električnih central Savske banovine. Po predavanju ing. Ribiča o elektrifikaciji Savske banovine so prišli do raznih organizatornih vprašanj. Popoldne so si nekateri udeleženci ogledali Zagreb. Komisija za eletkrifikacijo Savske banovine se bo sestala, čiin bodo izvršene nekatere formalnosti in bo takoj začela z delom. Požar pri SoMii Sofija, 9 .marca. AA. Nocoj je v bližini Sofije izbruhnil v neki tvornici velik požar. Tekom požara je eksplodirala solna kislina, ki se jc nato vlila po kanalih in s tem razširila požar. Kasneje je došlo do ponovnih eksplozij. Požar je bil šele po dolgih naporih pogašen. Skala padla na vlak Atene, 9. marca. n. Včeraj popoldne je imel nezgodo Orient-ekspresni vlak, ki je vozil v smeri proti Atenam. V Tesaliji je na železniško progo padla velika skala ter je vlak skočil s tira. Do sedaj je znano, da so bili pri nesreči 3 mrtvi in 7 ranjenih. Natančnejši podatki o nesreči še niso znani. Povodn'i v 'ušni Af i Pariz, 9. marca. A A. Iz Captov.na poročajo, da so neke rel e, med njimi Mali In Veliki Bushman prestopile bregove. Dozdaj se še ne ve točno število človeških žrtev. Vto-nili so tudi 4 Evropci. V Veneni je izginila cela rodbina. Rečne zveze v Natalu in Trans-valu so prekinjene. * Tor!n; 9. marca, AA. Princesa Jola i, hčerka italijanska kralja, jc včeraj porodila žensko dete. j it Gospa, najlažje prištedlte no denarju in perilu, 'c perete pravim terpcntinoviin milom i Gazeia. Pričnite s Slednjo takoj, nc bo Vam žal. Mt»saryhova proslava v Mariboru tukajšnje dopolnilne češke šole. Veličino preziden-ta Masaryka, njegovo bojo in zmage m blagobit češkoslovaškega in našega naroda je priluuul v slavnostnem govoru dr. Relsniann: Z velikim v-pc-hom jo nastopil tudi moški zbor Glasbene matice, ki je ob frenotičn om aplavcu navzočega občinstva ler pod vodstvom prof. Mivka odpel J. Suka eu junake, --Vino pjjo Dojčin Peter iu Teče voda, teče...«. Slednjo pesem, ki je izzvala nepopisno pritrjevanje, so morali ponoviti. A. Dvofakovenut /•Navihanemu kmetu, je sledilo slovesno odlikovanje prof. dr. Pivka z redom Belega leva, trgovca 15. Lenarta pa s kolajno Belega leva L razreda za vojaške zfs1' ge v okvirju jugoslovanske dobrovoljske zvese. Odlikovanje jc s primernim nagovorom v slovenščini U vršil dr. Resi, ki so je po izvršenem odlikovanju spomnil Nj. Vel. kralja kot čuvarju prijateljskih odnošajev med obema bratskima državama Voj. godba jo iatonii-ala državno himno, W jo je občinstvo stoje poslušalo, nato pa Se -nameniti illej Slovani •, s čimer je bilo mogočno -lav-lje zaključeno. Po '/vključitvi proslave so je vršil v Grajski kleli prijateljski seftunek zstopnikov ,1Č lige, Sokola in Češkega kluba s konzulom dr. K vihrale državne trobojnice: Maribor je na manifestnnteu način proslavil 80 letnica presidenta čehoslovnške republike dr. T. G. Ma-saryku. Že v petek so tukajšnjo srednje šole imele svo.e interne proslave. Dane* ob pol 11 pa *e je v veliki u atenski dvorani p.ičela oficielna proslava, ki so jo priredili Sokol kraljevine Jugoslavije, Jug s1 o v. češkoslovaška liga iu Češki klub. V okusno ozaljšani in okrašeni ter nabito poln i veliki unionski dvorani se je zbralo obilo občinstva; navzoči so bili zastopniki omenjenih društev, ki so proslavo priredili, pa tudi drugih tukajšnjih kulturnih organizacij. Zlasti veliko je bilo dijaške mladine. Masarykova proslava se je spremenila v mogočno manifestacijo »a utrditev in poglobitev tp^l;o*!uwtšk»-jugoxlovanHkih oduosajev. Uvodoma je vojaška godba zusvirala jugoslovansko in c si. himno, nakar je spregovoril pozdravno besedo prof. M sarykf, ki sla ju prednpšali s prisrčnostjo in temperamentom gojcuka in gojence Včerajšnji nogome Ilirija s Hermes 3:0 (1:0). Včeraj sc ie otvorila oficielna sezona Ne moremo pa biti zadovoljni z včerajšnjo igro. Tudi prv« medr.aroim tekma je bila včeraj. Radi nesposobnosti sodnika so grozili incidenti ie pri prvi tekmi vendar so se igralci Se nekako obvladali. Zato jc bilo pa v mednarodni tekmi v toliko slabše. Takega sodnikovanja že dolgo nismo imeli priliko gledati. Pričakovala se je lahka in sigurna zmaga Ilirije. Člani Hermesa so iznenaditi včeraj s p-av dobro in požrtvovalno igro. Če bi imeli le malo več sreče ne bi odnesla Ilirija obeh točk. Kaii He.rmes jc bil čisto enakovreden nasprotnik; pomanjkanje rutine so nadomestili z dobrim startom in požrtvovalnostjo. V obrambi je zopet nastop i Sernec, ki j« bil sijajen. Ustavil je precej napadov Ilirije. Enakega partnerja je imel v kri'ski vrsti. KoSenina je igral sam za branilca in dva krilca. Naoad Hermesa jc podal svojo običajno igro, opustili so pa kombiniranje in več streljaev. Vsi napadalni igralci so zelo klavrni. Le dobra igra Ve-rovška je onemogočila Hermesu uspeh. K tej važni prvenstveni tekmi je Iliriia nastopila v napadu z Doberletom. V to mesto kar ne mete zaigrati z ambicioznostjo. Izgleda, kakor da nasprotnika omalovažuje. Zlasti napad igr« č;sto brez volje in starta. Tako ie pokazala Iliri;a z'asli v pivem polčasu mizerno igro. In mesto, da bi se posluževala krila, se forsira vedno igra notranjega tria. Tako j« ves trud obrambe zaman. V prvem polčasu j« bila igra izenačena in šele zadnjih 25 minut drugega polčas« je doli'a Iliriia premoč, ki je pa radi mehke igre napada ni mogla izkoristiti. Goli so padli po Kneževiču, Ko-Scnini (aut gol) in Unterreiterju. ki ie zabil 11 motrovko. Sodnik g. Sneler je bil slab, vendar objektiven. PRIMORJE:GRAZER SPORTKLUB 2:2 (2:1). Po končani prvenstveni igri sc je vršila re-vanžna tekmi med Primorjem in Graškim športnim klubom. Gostje, ki so že v soboto igrali proti Svobodi, so simpatično moštvo. Le škoda, da je nemogoč sodnik to tekmo čisto pokvaril. Ko so pa še nekateri igrali uvideli, da sodnik skoro vse dovoli, je igra postala »farsam. Igralci so se obrcavali med seboi kot za stavo. Rezultat takega sodnikovanja bomo lahko brali v inozemskih časopisih. Gostje so simpatično moštvo mladih igralcev, ki goji nizko in hitro igro. Najboljši igTalci so notranji trio in sred ji ter levi krilec. Najslabši del moštva je pa obramba. So izborili strclci in izredno požrtvovalni in fair igralci, Primorje je nastopilo v čisto spremenjeni postavi. Kot srednji napadalec ie nastopil Erman, v levi zvezi pa Zemljak. V krilski vrsti je igral Janči-aj, v golu pa Korče, ki se je še najbolj obnese!, 'rimorie je lakoj v začetku dobro zaigralo, lepo se je preigravalo, ni pa moglo vzdržati do konca. Ogromno delo v obrambi je pa opravil Hasl, ki je bil bolji od Svetica, kakor smo že rekli, ie vso igro pokvaril sodnik. Obema tekmama je prisostvovalo okoli 600 gledalcev. MARIBORSKI ŠPORT. SK Maribor : SK Železničar 4:2 (2:0). Tekma se je končala z zasluženo zmago SK . laribora, ki je predvajal lepo kombinacijsko igro ter bil posebno v drugi polovici absoluten gospo- % P dar na igrišču. OžJ- obramb" z bratoma Korenoma na čelu je bila prav dobra, kakor tudi krilftka vrsta. Napadalna vrsta to poi ni dala teke igre, kot smo jo videli v letošnjih igrab. Levo krilo je nemogoče Edino notranji trio le odgovarjal. Tu jo brlljiral Bt-rloncelj. Tudi Priveršek je bil zelo dober. S K Zelezničur je imel svoje nrjboljšo moči v ožji obrrmbi. Krllska vrsta ni odgovarjala. Sodil je g Nemec, ki je s svojimi odločitvami cS!:o-doval oba nasprotnika. Pii zr.cttku tekmo Je izročil podpredsednik SK Mariboru g. atnre. Oba sta podala gibFno in n.ipeto igro. Tudi v tej borbi se je Italijanu posrečil njegov prijem, katerega se je zamorec rešil, bil pa je lul;o izmučen, da ga je v 31 in jiol minute Equuture vrgel i ročnim potegom. K drugi odločilni borbi '.• nastopil Mma proti Kotintoreji". Kajti ti trije alleti so imeli enako število točk in m se morili boriti za livtje in četrto ni. sto. Ta borba mod Mroo in Eoinlorejem je dosegla svojevrstni rekord, šestkrat .io imel It"litan Mtiio v dvojnem nelsonu in šestkrrt se je Mina rešil ter vrdno imel Itelijana v tcofijiveni položaju. V 22. mineli je Mrnu pograbil z dvojnim prijemom že od prejšnje borbe zmučonega Italij-im iu ga po'o^il na hrbet. Nato je proti Mrni nonovno nastopil JoliiHon. Kljub temu, dn je imel Mina t.-* seboj težko borbo z Italijanom, jo imel precepu jo n-dmoč nad za-morcem. Tu se tudi ni boril več s tisto srčnostjo, ki ga je odlikovrh skozi vos turnir. V 0 minut! je zmagal Mrni s tem. da je vdrl mosl, ki ga je Johnson .-.Vušal post-viti. K odW>ilni l>oi-bi Mu npslopila silni Kop in VVehram. Bila ie to borba d\eh fizično enakih nllc-tov. Pred prvo pavzo je bila borba čisto Izenačena. Po p^vzl ]»i je priln.i'1 Kop počasi v ofenzivo in držal NVehranin večji del v parterju. Lo enkrat so je posrečilo Wehramu, stisniti Kopa in sk-oro bi «a bil premagal. Kop je poskusil na Nemcu tudi It-lihnov prijem, ki mu p.i ni uspel. Po enotirnem boju io neivdoma zningjl Kon s pedprijemom. Navzoče občinstvo je burno pozdravlja1« svojega niiljpnca. Ka'(i Kep si je znal s svojim fair boro-njein pridobiti simpati.,> občlast1'. Pa končanih boib"li je t-jni1 Mednarodno rekoboibne zvezo Weygold prepl-si rezullit turnirju. Prvo mesto in nagrado 13.000 T)in si j« o,volil Kup, drugo mesto in uuer-do 0000 Din Wehr m, trelje mesto in nagrado ,"000 Din Mrua in črlrto mesto 7. naorrado 2000 Din na Erjuntore. Vsi nllell sn bili deležni burnih ovr.cij. Livahova nremi era V soboto so je vršila premijera LIpihove komedije i>0?avni dohitelo. Glralallšče ie bilo do radniesa kotička zasedeno. Prav tako dobro je bila obiskr.na Midi včerajšnja pri d?l«\a. Uspeli premije,ie je bil popolva. K temu so v znatni meri prljieniogll igralci, ki ko •/. izredno vnemo storili, knr so mogli, da je bil uspeh tem več.i. O posameznih igralcih bi pripomnili: Izvrstna je bila m j>ač najboljša klepctnvo bahava branjevka Marjeta, ki Ju ni mogoče lepšo oživeti, kakor jo je Pol. .InTanova. Vsaka kretnja, vs.ik mig ji je originalno naraven. Prav tako dosleden iu dobro pcdTrtan je bil krojač Kocančič v Kraljevih rokah. Nehvaležna vloga profesorja je menda s!::bo karakterizirana že v koneepeiji, zalo je Cesar le težko prodrl. Dober v m-ski in igri je bil KriAlof (Plut), ki jo pu vsled nejrsnega in no-rr/.umljivega govora utonil, bil celo nadležen. No, gibko jo bilo vso na odru. Gospa Medvedova jc storila vse, kar je mogla; v elegantni obleki jo bila naravneiša kot v skromni. Po uspehu premilerc in reprize ie sigurno, da bc Lipabova komedija ena od priv lčnili iger repertoarja. To jc včeraj tudi publika dovolj jasno pokazala, ko je reagirala na vsak dovtip. Pisatelja ie burno pozdravljala, tova-iši pa so ga počastili z obilnim zasluženim cvetjem in zelenjem. Rttshi diplo-nati na tjublians!iem kongresa Prof. dr. Preobraženski jo imel snoči ob pol 7 v balkonski dvorani na univerzi zanimivo predavanje v ruščini o ruskih diplomatih na ljubljanskem kongresu 1. 1821. Predavanje je bilo dobro obiskano in se ga jo udeležil kol 8:sten gost tudi sedaj v Ljubljani se mudeči prof. Totouiianz. Predavatelj je najprej podal splošen pregled politično situacije in mednarodnih dogodkov 1. 1821., ki so povzročili, du so jo vršil tedanji kongres svete alijanse v Ljubljani. (V Ljubljani ua ljubo najstarejšemu monarhu Ferdinandu Napoljskemu, ki mit jo bila Ljubljana še najbližja, prav tako, kot se je prejšnji kongres vršil na ljubo ruskemu carju Aleksandru v Opavi.) Predavatelj je podal karakteristiko ruskih diplomatov na ijublj^nskein kongresu, tako kneza Volkonskega, načelnika generalnega Slaba generala Dibiča, ruskih državnih tajnikov grofa Nessel-broda, grofa Capodislric, ruskega poslanika v Parizu Pozza di Borga itd. Ruska delegecija je stanovala na istem mestu, kjer se Je vršilo predavanje, lo je v deželnem knežjem dvorcu, ki je stal tam, kjer stoji sedaj univerzitetno poslopje. Kongres jo prinesel tedaj v Ljubljano mnogo življenja. Prihodnji ponedeljek ob pol 8 zvečer bo imel prof. 1'reohraženski v balkonski dvorani na univerzi drugi, zaključni del predavanja in bo govoril o osebnih stikih ruskega carja Aleksandra s Slovenci. Zagrebške vesti Zagreb, 9. marca. r. Danes predpoldne se je vršila pod pokroviteljstvom mojstra Fallerja proslava desetletnice obstoja G. D. 1. (Glasbeno društvo intelektualcev), ki jc bila obenem proslava delovanja pevovodje Macc. Vsi udeleženci so prisostvovali službi božji, nato pa matineji v glasbenem zavodu. V cerkvi kakor tudi na matineji so peli dela pevovodje Mace-ja. Proslava se je vršila v ožjem krogu ter se bo nadaljevala 15. in 16. t. m. Zagreb, 9. marca. r. Uprava židovskega narodnega fonda v Zagrebu je prejela od mar-šalata dvora dopis, v katerem sc ji sporoča, da jc Ni. Vel. kralj izvolil pokloniti židovskemu narodnemu fondu vsoto 'J000 Din kot prispevek z t gradnjo spomenika in parka kralja Petra v Palestini. Zagreb, 9. marca. r. Zagrebška podružnica Društva grafičnih delavcev in delavk je imela danes svoj občni zbor, na katerem je sodelovalo okoli SG0 članov. Letošnji zbor je bil v primeri s prejšnjimi, ki so bih zelo burni, popolnoma miren. Soglasno so bila sprejeta vsa poročila in tudi edina kandidatna lista je biki soglasno sprejeta. fJvbenih rus'*ečc želite, milostljiva gospo, lahkt tudi žvižgam, nc du delam.c Umrla nam je naša skrbna, dobra sestra, tela in svakinja, gospodična Ivanka Belic zasebnica. Pogi -b drage, nepozabne pckojuice bo v ponedeljek, dne 10. marca 1030, ob pol 5 popoldne od doma žalosti, Resi jeva cesta št 26, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maSo zaeiušnicc so bodo brale v več cerkvah. Blago rajnico priporočamo v molitev! LjiMjana, dne 0. marca 1930. ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni tavod v Ljobljnni Med tednom Nič ne vem, kako je to prišlo, Siebenschrittf-inelodijo, narisati tudi nisem znal drugega kakor pajaca na pravkar pobeljeno steno, v rezbarstvu in kiparstvu sem se pa odlikoval le v tivolski hosti, kjer sem s pipcem rezal nnjbolj ravne in gladke leskovke in kostanj ;vke. Na svetu je pa že tako, da je v največji sili tudi pomoč blizu in to pon oč sem srečno našel v širokokrajnem črnem klobuku. Tnk klobuk sem iztaknil nekje med starino, doma sem pa našel staro svileno bluzo, ko som ravno stikal po ženini omari, čc bi se kje dobila s« clocalu.u Iv nivoji mkavov ;f» 1,1 sešil mogočno pentljo, za klobuk pa cena tudi ni bila previsoka in umetnik je bil gotov. S širokim klobukom na glavi in z mogočno nialiadravo pentljo sem stopal po ljubljanskih ulicah in gledal sanjavo nekam v nedo-gledno daljavo. Danes bi rekli v onostranstvo. Gledal nisem v resnici nikamor, najmanj v onostranstvo, ki ga takrat niti bilo ni, ampak sem samo gruntal, kje bi zalotil dobrega znanca, ki bi se mu zavezal plačevati kakšne obresti. Bil sem trdno prepričan, da me vsi ljudje gledajo in občudujejo in da me oni imajo za umetnika, čeprav nisem bil nič, in to je bilo tisto, knr sem pravzaprav holel. V tej trdni veri sem posedal po kavarnah in si kuštral svoje takrat še dolgo lase, kajti tudi dolge laso mora imeti umetnik, če hoče, da ga ima tudi svet za umetnika, iu tako sem užival svojo umetniško slavo vse dotlej, dokler nisem enkrat ujel nehote na ušesa za mojim hrbtom izrečeno vprašanje: >Ali ne poznaš tega osla?:: S tem oslom sem svojo umetniško ka-rijero in svojo slavo iu umetnost končal iti sem jo mahnil naravnost k frizerju, da me reši nerodne umetniške grive. Zelja po imenitnosti in slavi mi pn ni dala miru. Kar ne gre tako. pojde pa tako, sem si dejal, in začel sem Iskali novih potov (ali pa nova pota, da ne bo zamere). Enkrat sem sedel v »Zvezdi« in sem gledal vrabiče, kako skačoio Radetzkv-iu no trlavi. na sem se spomnil na palčka, ki se je skril pod orlovo porot, da ga je orel odnesel v sinje višave, potom pa na muho, ki je sedela ves božji dan na vo!oveni rogu, zvečer pa je rekla: Ali smo danes orali! Take modre povesti je treba vpo-števati in se po njih ravnati — ampak kako? Dolgo sem premišljeval iu ugibal, enkrat sem pa le uganil. Kot velik rodoljub in domoljub in odločen in odličen narodnjak berem seveda vse naše donio-, redo- in sploh vse -ljubile časopise in pri tem branju sem spoznal, da človek najlažje postane slaven in imeniten, če gre za vsakim >boljšim< pogrebom, ali pa če je predsednik kakšnega društva. Predsedniki društev so velike glave In vse se jim priklanja. Pot do slave in imenitnosti vodi torej skozi predsedništvo, kajti kdor je predsednik društva, ima možnost in pravico, da na vsako ognji&če slave lahko pristavi svoj pis^erček in se pusti obsevati od žarkov resničnih veličin kakor jetičnik od solnca. Treba je bilo le rešiti vprašanje društva in piskerčka, pa bo slava in imenilnost. S pi-skerčkom ni bilo težave, ker jih prodajajo zadaj za škofijo, kjer sem res kupil prav lepega in mnj nega, da bi ga lahko prislonil na vsako še tako polno ognjišče. Huda pa mi je pretila z društvom. Kakor kaže, mora biti v Ljubljani precej dosti lakih ljudi, ki bi bili ravno tabo r.idi slavni iu imeuilni kol jas (oziroma žele, da bi jih ljudje imeli za slavno in imenitne) in ti navihanci so uslanovili že toliko društev in so zasedli vsa predsodnišlvn tako temeljito, du je bilo kar nemogoče pro dreti v trdno ograjeni krog imenilnosti in slave. Šele po dolgem trudu se mi je posrečilo pridobiti v Zvezdi nekaj članov spočetka za skromen :>klub sovražnikov kurjih očevse, pozneje pa klub razširiti v društvo in postaviti na visoko predsedniško mesto — sebe! In sedaj sem slaven In imeniten mož, čeprav nimam drugega opravka kakor da vsak dan natanko pregledam časopise, da vidim, če bo kje kakšna obletnica ali slavnost ali vsaj kakšen pogreb. Za pristavljanjo lončkov so najliolj prikladne obletnice in zato so vsi predsedniki društev itd. silno veselo obletnic res slavnih in imenitnih mož. Če zna namreč predsednik društva govoriti tako kakor jo treba, lahko svoje zvesto družabnike in dru-Stvenlke tako spravi v žaro, dn so prepričani, da je gospod predsednik še bolj slaven kakor sam slavljenec. To je praktičen pomen raznih slavnosti in svečanosti in obletnic za tisto, ki znajo. Jaz to znam, in zato sem sklenil, da bom pri pni priložnosti svoj mali piskerček kar razbil in l upil velik svinjski lonec, ki ga bom poslavljal na tuja ognjišča, da bo moja slava po vsem svetu — zasmrdela. Vsaj 1 D.n za Siov. Stražo! Leto strahote i 793 Najdeni pa kljub temu izgubljeni. Zdajci je ogenj, kakor da ga oživlja volja, švignil s plamenečim žarkom po velikem suhem bršljanu, ki se je vil po zidu gradiča. Plamen se je ko blisk vil po vejah in v hipu dosegel drugo nadsropje. Jarka svetloba sc je razlila z zidu v dvorano in razsvetlila tri speče malčke. Bila je to dražeslna mešanica ročic in nožic ter plavolasih v nasmehu zasnuvših glavic z zaprtimi vekami. Mati jc spoznala svoje otroke. Divje je zakričala. To je bil strašen krik, krik nepopisnega strahu, ki ga imajo samo matere. Krik, tako divji in ganeč obenem, kakor ni nobena druga stvar na zemlji. Če žena tako zakriči, se zdi, da je zatulila volkulja; če tako zatuli volkulja, se zdi, da je zakričala mati. Ta krik je bil slišal marquis Lantenac doli v globeli. Bil jc obstal, kakor smo že povedali, in je zdaj stal med jarkom, ki je vodil dalje v gozd na eni in proti gradiču na nasprotni strani, ter skrivnim vhodom, skozi katerega ga je bil Halmalo pripeljal iz stolpa na prosto. Skozi gosto grmičevje je videl goreti most, njemu nasproti na robu prepada gori pa v bleščečem svitu požara postavo ženski, ki se je sklanjala nad globeljo. Ta ženska ni bila več Michella Flechard — lo jc bila Meduza. Kmetica se je bila preobrazila v inaščevalko stare grške tragedije. Ta preprosta, neizobražena, topa ženska iz bretonske vasi jc zdaj zrastla iz obupa svojega trpljenja v orjaško postavo junaškega epa. Veliko trpljenje razširja dušo v ogromnost; ta mati je bila zdaj materinstvo samo; ker je njena bol presegala vsako človeško mejo, se je dvignila v nadčloveško božanstvenost. In tako je stala lam, na robu prepada, pred švigajočimi plameni, v očigled temu zločinu kakor strašna boginja; njen vzkrik jc bil kakor vzkrik živali, njena kretnja pa kakor kretnja božanstva. Iz njene glave so švigale goreče kletve kakor iz glave Gorgonc, obvite od kač, in nič ni moglo biti tako vzvišeno kakor je bil njen pogled, ki je bil bolj plameneč ko ogenj pred njo. Marquis pa je poslušal tc pretrgane glasove, ki so trgali srce in padali na njegovo glavo kakor toča. »O moj Bog! Moji otroci! Pomagajte, gori, gori, gori! Požigavci, banditi! Kaj ni nikogar tukaj! Moji otroci bodo zgoreli! Georgeta! Alain! Rene-Jean! Kaj to pomeni? Kdo je moje otroke zaprl tja? Spijo. O, jaz sem nora! To je nemogoče. Pomagajte!« Medtem je v Tourgue-i in na planoti vse zago-mezelo. Vse taborišče se je zbralo okoli gorečega poslopja. Prej borba z ljudmi, zdaj z ognjem. Gauvain, Cimourdain in Guechamp so dajali povelja. Kaj storiti? Iz plitve struge globeli jc bilo mogoče zajeti komaj par veder vode. Ljudje so bili zbegani. Na polici planote je bilo polno vojakov, ki so strmeli v ogenj, ne da bi mogli pomagati. Plamen se je bil po bršljanu prisukljal do najvišjega nadstropja in se požrešno vrgel na čuinnato, ki je bila polna slame. Vse podstrešje je prasketajoč gorelo ko noro. Plamen jc plesal v divjem veselju. Zdelo se je ko da potuhnjen dih podpihuje ogenj, ko da je oživel strašni Imanus in, izpremenjen v vrtinec samih isker, stiska v svoj ognjen objem gradič in vse v njem. Sicer je srednje nadstropje še vedno bilo nedotaknjeno — visok stolp in debeli zidovi so plamen še zadrževali — toda usoden trenutek se je vedno bolj, bližal. Plameni iz pritličja so lizali pod biblioteke, ogenj, ki je divjal v podstrešju, pa jc vnemal strop. 2e je dihala smrt svoj strašni poljub v otroke: spodaj klet, polna lave; zgoraj shramba gorečega oglja. Če bi pregorela luknja v podu, bi sc pogreznili v žrelo žareče smole in pepela; če bi se udri strop. bili pokopani v množini tleče in prasketajoče slame. Rene-Jean, Alain in Georgeta se še niso zbudili. Spali so globoki in močni spanec detinstva. Skozi plamen in dim, ki je okna zdaj zakrival, zdaj odkrival, jih jc bilo videli, kako, obdani kakor od svetniškega žara, mirno, ljubko in negibno spijo ko trije Jezuščki v peklenski peči. Mati pa je vila roki: »Ogenj! Ogenj! Ali so ljudje gluhi, da ne pridejo pomagat? Moji otroci bodo zgoreli! Pridite vendar, možje! Kaj stojite? Noč in dan sem hodila, pa sem jih zdaj našla v tem ognju! Ogenj! Pomoč! Angelčki moji! Kaj pa so storili ljudem, ti nedložni malčki? Mene so streljali, otroke pa mi hočejo sežgati. Kdo počenja te stvari? Na pomoč — rešite moje otroke! Ali me ne slišite? Psice, garjave psice bi se usmilili, mojih otrok se pa nočete. Ljubčki moji! Spijo! Geor- geta! Njen mali trebušček vidim. Renč-Jean! Alain! Tako se kličejo. Saj vidite, da sem njihova mati. Kar se tu dogaja, je nekaj strašnega. Noč in dan sem hodila. Pomagajte, pomagajte, ogenj! Vi ste torej same pošasti, kruteži?! To je vendar grozno. Naj-starši je komaj pet let star, mala nima dveh. Vidim njihove male gole nožice. Sveta Mati božja, spijo! Nebo mi jih je vrnilo, peklo mi jih jemlje nazaj. In koliko sem hodila! To so moji otroci, ki sem jih dojila in sem bila tako nesrečna, ker sem jih zgubila. Usmilite se me! Jaz hočem imeti svoje otroke! Oni so pa sredi ognja ... Poglejte moji ubogi krvaveči nogi. Pomagajte! Saj ni mogoče, da bi bili na svetu ljudje, ki bi pustili, da moji ubogi otroci kar tako zgorijo! Pomagajte! Ah — ubijalci! Ali je to mogoče? Podleži! Kakšna strašna hiša pa je to? Ukradli so mi jih, da jih usmrtijo. Usmiljeni Bog! Jaz hočem svoje otroke. Oh, kaj naj storim? Nočem da bi umrli. Pomagajte, pomagajte, pomagajte! Če bodo morali umreti na ta način, jaz bom — ne vem, kaj bom storila!« Medtem ko je mati tako obupno kričala, so se culi na planoti drugi vzkliki: »Lestvo!« »Nobene lestve ni!« »Vode!« Ni vode!« -Gori v stolpu, v drugem i o vrata.« »Vrata so iz železa »Vdrite jih!« »Ni mogoče!« Vmes pa je mati še hujše rjuia: »Ogenj! Pomagajte! Hitite vendar! Ali pa ubijte mene! Moji otroci! Moji otroci! Ah ta strašni ogenj! Rešite jih ali pa vrzite še mene vanj!« Kadar pa so ponehali ti glasovi, se je culo mirno prasketanje ognja. Marquis je segel v svoj žep in otipal ključ od železnih vrat. Potem se je skloni! pod obok in šel nazaj po rovu, ki ga je nedavno zapustil. Cela armada je stala okoli gorečega grada, nc da bi mogla pomagati. Štiritisoč mož ni moglo rešiti treh otrok. S S OI« fi^Psgf S- c rt ni * »g. " -s 5 ^rg-Sj3 I z-g- EČgKSV "c a,; s g, M-PS& a£*aSf B •5 IU » Žjufr KŠm 3 . D»q £ =» C • 2 S « ■ j CL ? ro — < _ V*1! .umMjr PS^g- S g B — S ' to o N ccrq N H M ■ P f ?•= sfleceriisftošn feSago. . umetna gnoflia. cemeitl itd. m. Insenrajte lipslou. knjigarna « Ljubljani dobavlja Oospodarsha zvezo * Mublgoni v Slovenskem listu! Ifl li; gd ni sleoensfti zanosi isrez čajega hapEtafia Se aftinsa zavarovalnica o Mnblšani, Dasnajslta cesta f? Sprejema v zavarovanje: I. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe, b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. Zvonove iu steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskcm oddelku zavarovanje na doživetje in smrt. otroške dote. dalje rentna iu ljudska zavarovanja v vseli kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in larah. Najenostavnejši način! »otfo pravilno omehča! z navadno so«?©, nato peri s pravim gerpentinovim Za vsako gospodinjstvo važne knjige: SLOVENSKA KUHARICA. Veliku izdaja z inuogimi slikami v besedilu. 33 bnr-vanimi tabelami in 193 slikami v naravnih barvah. Sedma izpopol-njenu in pomnožena izdaja. Priredila s. Fclicita Kalinšek. Cena v platno vezani knjigi 160 Din. GOSPODINJSTVO. Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. — Zdravstveni del napisal dr. Fr. Dol-šak. Za gospodinjske šole in slovenske gospodinje sestavila s. Li-dvina Purgaj. 40 Din, vez. 60 Din. PRIKROJEVANJE PERILA PO ŽIVOTNI MERI. Vsebina: Život no perilo — moško, žensko, otroško. Posteljno perilo, namizno perilo, hišno perilo. Sestavila Ema Arkova. 40 Din. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. Praktični nasveti za vsa domača opravila slehernega gospodinjstva ali gospodarstva. — Priredil J. Majdič. 20 Din. vezana v platno 30 Din. VARČNA KUHARICA. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Sestavila Marija Remčeva. 36 Din. ZEI IN PLEVEL. Zbirka naravnih zdravil Solnce, zrak, zemlja in vodu — so prva zdravila sveta. Sestavil F. Magister. 60 Din, vezana 75 Din. Vse tc knjige sc naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Najnovejši cenik Vam je na zahtevo brezplačno na razpolago. Kapitalisti, pozor! Lesni trgovec na deželi, povsod dobro znan, išče za trgovino z rezanim in tesanim lesom kapitalista kot sodelujočega družabnika z razpoložljivim kapitalom od 300.000 Din do 500.000 Din; nakup bi bi! letno 6000 do 10.000 m\ Ponudbe se naj stavijo pod s Les A. B. 1886c na upravo »Slov. lista«. najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnoumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. »Tribuna" F. B. S,., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovska cestn št. 4. $ LOVE NE katoliški dnevnik, pisan v duhu katoliške akcije. — Vsako nedeljo ima prilogo slik na 8 straneh v ba-krotisku. — Stane na mesec 25 Din. Pišite, da se Vam noši je na oded. Naslov: >SLOVENEC<,LJUBL1 ANA, JUGOSLOVANSKA TISKARNA S ?em pmiedi* na m