Uredništvo fn opravništvo: Maribor, Koroške utice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti rank dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Naročnina listu: Celo leto 12 K Pol leta 6 K Četrt leta 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za sloyensko ljudstvo. 38 Maribor, dne 21. marca 1910. Letnik II. = Občni zbor = Slovenske kmečke zveze se vrši na velikonočni torek, dne 29. marca 191O v flWiboru v veliki dvorani Narodnega doma. Dnevni red: 1- Naša politika, govori dr. Ivan Šušteršič, voditelj Vseslovenske Ljudske Stranke. 2. Davek na vino, govori Ivan Roškar, načelnik Slovenske kmečke zveze. 3. Poročilo o delovanju s. K. Z, govorita: dež. odbornik Robič in dr. Korošec. 4. Volitev načelništva. DC* Začetek ob uri predpoldan. “SPU Quousque tandem. • • ? Koliko časa še? Vsak resnomisleč prijatelj naše države, ki res hoče iz političnega labirinta, v katerem tiči vsa naša politika, in hoče vrejene razmere, mora obsojati frivolno igro naše vlade. Interesi širokih mas niso gotovim krogom — nič, udobnost gotovih protežiranih klik — vse. Naša vlada se noče spametovati in noče zapustiti pota, na katerem jo vodi usodepolna trmoglavost. Nobeni še tako govoreči dokazi jo ne morejo spraviti tako daleč, da bi korenito sanirala nezdrave, nemogoče razmere. V ,zbornici nima sedanja naša vlada nobene večine. Pri nekaterih važnih glasovanjih jo je sicer rešila neka iz raznih najbolj kontrernih elementov skr-pucana piškava večina, a v mnogih slučajih je ta takozvana večina popolnoma odrekla. Opozarjamo samo na glasovanje o dnevnem redu, ki se je vršilo pred kratkijm, pri kateri priliki je ' doživela vlada eklatanten poraz. A to jo nič ne vznemirja. Z jalovimi razlogi poskuša zaslepiti javnost in gospodari po znanem receptu dalje. Tudi vedno ostrejši odpor proti Bilinskemu in naravno proti celotnemu ministrstvu v Poljskem kolu naši vladi ne dela sivih las. Korajžno plava s tokom, v katerega je zabredla, dalje, in si vedno bolj otež-kočuje vsako rešitev. Vsake toliko časa se sicer kažejo simptomi, ki naj bi pričali o delaljubnosti in delavoljnosti vodilnih faktorjev, a v kratkem se vse raz-bline. Vlada nima nobene odločne volje, in pri kopici za državo vitalnih vprašanj položi glavno težišče na malenkosti, na oslovsko senco. Nekaj podobnega opažamo tudi pri mešetarenju, ki se je sedaj zapričelo. Bilinski,I je pod pritiskom razmer provociral v Poljskem kolu sklep, ki zahteva rekonstrukcijo. To ni ostalo brez efekta. Baron Bie-nerth je hitro povabil voditelje Slovanske Unije k sebi in uvedel pogajanja. Ker mu pa ni za resen, trajen vspeh in bi rad še nekoliko časa nadaljeval svoje boje z mlini na veter, je potisnil kar nenadoma vprašanje o delavnosti češkega deželnega zbora v ospredje. S tem je zopet dal odločilno besedo pri sanaciji naše notranjepolitične krize v roke nestrpnim ln nasilnim nemškim nacionalcem, ki se tako krčevito in brez ozira na faktični položaj oklepajo vladnih jasli in onemogočil vsaao razvdžljanje. A vsa izvijanja in zavlačevanja ne bodo več pomagala. Prazne državne blagajne in mnogoštevilne gospodarske in socialne zahteve bodo prisilile barona Bienertha, da se bo brez ovinkarstva oprijel temeljite rekonstrukcije kabineta. Kako bo pa ta preosnova po tolikem zavlačevanju izpadla, to je pa drugo vprašanje. Predno bo stopila kaka stranka v vladno večino, bo jasno precizirala svoje zahteve. Pri tolikih strankah in pri tolikih opravičenih in neopravičenih zahtevah in potrebah bo pač silno težavno najti srednjo pot. In kako bo potem ta rezultanta izgledala? K tem zaprekam se pridružijo še druge. Mi smo že v drugi polovici legislaturne dobe. Nobena stranka, ki hoče živeti in se razvijati, si noče s tem, da pomaga nalagati nove davke, 1 izpodkopavati tal. V času, ko se že bližamo volitvam., je gotovo razpoloženje za dovoljenje novih bremen med strankami minimalno in mogočno vpliva na vse strankine ukrepe. Ako pretehtamo vse to, potem nam postane jasno, da se bo baronu Bienerthu težko posrečila rekonstrukcija, ki bi imela kaj življenjske sile. Seveda pada vsa krivda nanj, na vodilne kroge za kulisami in na dvomljivo vladno večino. Z združenimi močmi in s frivolnim cincanjem so srečno prijadrali tako daleč, da skoraj ni več vrnitve. In še sedaj v zadnji uri vidimo slične katastrofalne pojave in enako? varanje javnosti. !0loveku se nehote izvije trpko vprašanje: Quousque tandem? (Kako dolgo še?) Konture prihodnjosti, ako merodajni faktorji v zadnjem trenutku ne spregledajo: ' Bienerthu se; mogoče posreči spraviti skupaj *kako večino, a ta bo imela silno težko stališče. Državne blagajne prazne, v državnem gospodarstvu velik deficit. Nova bremena, ki jih bo potrebno naložiti, bodo marsikoga, ki se v opoziciji čuti vsega nesrečnega in poželjivo gleda po vladnih jaslih, preplašila. Za izključeno moramo radi tega smatrati, da bi se izvedli Bilinskijevi * finančni načrti. Posledica, ker državne finance se morajo vrediti, bo najbrže: razpustitev državnega zbora' in nove volitve. Mi se tega ne bojimo. Naših zahtev sicer ne bomo mogli tako hitro ugotoviti, kakor bi bilo želeti, ker vlada in gotovi krogi silijo z glavo skozi zid, a vres-ničili jih bomo gotovo okrepljeni v novi prerešetani zbornici, ker sigurno je, da bi odpadlo pri novih volitvah mnogo nedoslednih, vsako delo ovirajočih elementov. Konsekventna in spretna politika naših poslancev mora zmagati! * * * * * * PODLISTEK. * Pesnik Anton Medved. F. L. Le pridi, bela smrt, in moj pogreb in moj pokop, samo — pomladi ne! Medved: Poezije, II. „Na solnčnih perotib pomlad se je spet vrnila na tihi, na žalostni svet.“ In tebe ni več, ljubljeni pesnik naš. Tako se je zopet varalo 1 tvoje globoko pesniško srce, niti ta „tiha želja“ se ti ni izpolnila. Prve pomladne sapice, mehke kakor ljubezen, so zapihale, solnčni zlati žarki so zopet zasvetili — in tebe ni več. Smrtni angelj je poljubil tvoje izmučeno, bledo čelo, te vzel na mehke svoje roke in1 te odnesel v deželo solnčnojasnih višav, „kjer vse lepote in dobrote vzhaja zor“, kakor si sam pel, Umolknil je naš pevec Medved, kristalni vir njegovih poezij je usahnil. Tam v črni zemlji počiva zdaj njegovo truplo, žalostni vzdihujemo za njim in to tem bolj, ker nam grabi kruta smrt najboljše naše sinove kar po vrsti: Ketteja, Gregorčiča in zdaj Medveda. Jokamo za pesnikom, ker vemo, kaj nam je bil Medved in kaj nam je dal. Kaj nam je dal? Svoje nevsahljive poezije, ki mu zagotavljajo častno mesto v naši slovstveni zgodovini. Da, pesnik je bil Medved, pesnik v pravem pomenu besede. V dveh zvezkih nam je podal svoje poezije. V obeh se nam kaže njegova moška lirika, ki nam podaje v tako lepi — nedosegljivi obliki čuvstva svojega globokega srca. Ni sicer veliko motivov v Medvedovih poezijah. Osnovna misel, ki veje v vseh njegovih pesmih, je tiha, hladna resignacija, žalost po zgubljeni detinski mladosti, bolest nad tem,1 kar je bilo in se ne vrne več: „Hitel je doseč pokoj srca, Bil je nekdaj — ni ga več!“ Refleksija prevladuje pri Medvedu. Kar je čutila njegova pesniška duša, to je pel. Nimamo pesnika, ki bi nam v tako klasični obliki podal čustva svojega bogatega srca. Dobro je premislil vse, potem še-le zapel. In ravno skrbno in marljivo izdelovanje naredi na čitatelja prijeten vtis. Pesnikovo življenje je bilo polno bolečin, prevar, polno skelečih ran. Spomin na vse, kar je videl in doživel, ga je potrl. „Kako to življenje je bedno, nestalno, viharno, minljivo, kako to srce nam je živo, nemirno, razburjeno vedno!“ Nikjer ni našlo miru in pokoja srce. Sreča ga je zapustila, zastonj jo kliče nazaj. Samo !za en hip se ga dotakne, pa je že ni nikjer: „Je-li resnica, je-li sanja, kar hip nam da in hip nam vzame? Ah, up, ki srečo brez nehanja lovi in kadar jo vjame, dobi od nje — en sam poljub.“ Samo mir si želi nazadnje pesnikovo srce: „Meni treba ni nobenega drugega daru od tebe: daj miru mi zaželjenega.“ Toda ni ga" potrl življenja boj, njega, pesnika resignacije in bolesti, ni zastala njegova pesniška žila, ohranil se je na višavi, da, povzpel se je vedno višje. Podoben je bil sivi morski skali. Valovi prihajajo, butajo v njo — toda zaman. Vedno enak je ostal Medved, hladen in miren. Ravno v bolečinah srca se je očistila njegova od prevar potrta duša, se zmagovito dvignila kvišku in mirno plavala nad vsakdanjim življenjem. 'In to je bil ravno vzrok, da se ni izpel naš pesnik, da nam je podajal vedno novih pesmi. Saj je pel mehke lirične pesmi, zapel nam epske speve, pel gazele in romance, pel tužne žalniee preroka Jeremije ob jeruzalemskem jnestu. Ljubezen do ljudstva, do grude domače, je dala snovi njegovemu pesniškemu srcu. Nič drugega ne želi pesnikovo srce, kakor srečo svojemu domu: „In kadar se zgrne nad mano krilat in vela poljubi mi lica, o, da bi privrela iz prsi takrat o, tebi, moj dom, govorica! Da pesmi začuješ vse lepših jek, da stareš sovražnikov silo, da skoro zasije ti zlati vek nad zabljeno mojo gomilo.“ Mladini je posvetil marsikatero jpesem. Veselje ga navdaja, ko vidi to brsteče mlado življenje. Saj ve, da je mladina naša nada: „In mi stari gledamo nate,,, Čudimo se tvoji moči mladi, Za teboj bi radi in neradi, strah in upa nam polnita srce.“ ,V vseh težkih dneh svojega revnega življenja pa je pesnik Medved vedno zaupal na Boga. Vedel je dobro, da je nemirno človeško srce, dokler ne počiva v Njegovem sladkem naročju: „Pokoja išči moja duša le v Tebi in nikar ne blodi za veščami brezboge vede. Politični pregled. Državni zbor. Pred počitnicami. Poslanci se zopet pripravljajo, da po kratkem, ge ne celomesečnem zasedanju zapuste Dunaj. Ako napravimo bilanco tega zasedanja, potem ne moremo biti ravno ponosni na svojo ljudsko zbornico. Rekrut-. ni kontingent je vlada dobila, rešilo se je nekoliko manj važnih zadev, kakor na primer glede lokalnih železnic in nekaj dolgočasnih prvih citanj t0 J® '°“’ a je tudi za tako kratko dobo, kakor je bdo ta zajedanje, bore malo. Mi tičimo v popolnem marazm . Ves trud naših požrtvovalnih m nesebičnih poslia vdahniti okostenelemu organizmu nase notranje]po tike novega svežega življenja, se razbije o ° „ vosti in zagamanosti merodajnih faktorjev, ki^ žive si vedno v prejšnem stoletju in ne morejo m nočejo računati z novimi razmerami. Državne finance stoje pred popolnim polomom, na vseh koncih in krajih zija deficit, za^ katerega ni nikjer pokritja, nešteto važnih socialnih in gospodarskih vprašanj čaka na rešitev, a vlada se vendar noče otresti usodepolneg.a vpliva nemškega frajzma. Zaradi lepih oči nemških nacionalcev, ki se ne smejo zmračiti, mora trpeti vsa država. To je neznosno in se bojimo, da se bo hudo maščevalo. . Vlada je sicer poslala poslance na počitnice, a na Dunaju bo še vedno živahno. Zopet so pogajanja za delavnost češkega deželnega zbora započeta, zopet se veliko govori o rekonstrukciji. Naš optimizem, ki smo ga gojili po sprejetju znanega Krek-Kramaro-vega predloga, je skoro popolnoma izginil. Naša vlada je preveč angažirana 1 pri nemških svobodomisel-cih ki nočejo in nočejo nič slišati o enakopravnosti vseh narodov, o poštenem in ; kulantnem premirju. Nemški frajzin je že pahnil našo državo v težke nesreče in ako ne varajo vsa znamenja, jo hoče zopet enkrat. Mi kakor iz ljudstva izišla in na ljudstvu sloneča stranka gledamo sicer mirno in hladno v bodočnost, ker vemo, da moramo pri vseh okolščinah samo kaj pridobiti, a nezadovoljni smo pa vendar, ker vlada tako brezbrižno sili državo v nove krize. Seja 18. marca. Lokalne železnice. Po daljši debati, v katero so posegli govorniki raznih strank, med njimi tudi železniški minister Wr-oa, je bila postava glede lokalnih železnic v drugem in tretjem čitanju sprejeta. Novi zakon so vsi govorniki simpatično pozdravili, ker se je vpošlevalo želje raznih faktorjev, v prvi vrsti deželnih odborov, in se je mnogo točk zboljšalo. Po novem zakonu bo obrat na lokalnih železnicah dokaj olajšan in so pri novih železnicah določeni znižani tarifi. : [Ravno tako je določeno, da se lokalne železnice odškoduje v slučaju mobilizacije. i Svetovna poštna zveza. Pri tej točki je bila sprejeta resolucija, ki zahteva od vlade, da vkrene vse potrebno, dad bodo poštne pristojbine za Bosno in Hercegovino enako visoke, kakor za Ogrsko in Nemčijo. Za tem so bile sprejete še tri manj važne vloge in predsednik je zaključil sejo z nagovorom, v katerem je hvalil marljivost in pridnost zbornice in želel poslancem vesele praznike. V bridkosti vselej se mi rodi iz srca vzdih: jNe moja, Oče, le Tvoja volja se mi zgodi.“ Medved pa je bil tudi dramatik. Ustvaril je s svojim gnijalnim umom več dram, izmed katerih ste važni posebno dve. „Za pravdo in srce“ in „Kacija-nar.“ V prvi drami je vzel snov iz domače zgodovine, ki nam predstavlja dobo kmečkih uporov. Posebno dobro je pogodil značaje oseb, ki niso le slučajni, temveč psihološko fino izpeljani. „Kacijanar“ pa je umotvor prave in stalne vrednosti. Namenjena je ta drama za oder, a vendar tiči nekoliko napake „Kacijanarja“ v tem, da pisatelj ni imel pred seboj gledajočega občinstva — kar je pa neobhodno potrebno za popolen dramatičen efekt. Njegova igra „Crnošolec" se je tudi že igrala na manjših odrih. Tako je tudi na dramatskem polju zagotovljeno Medvedu častno mesto v našem slovstvu. Toda ne samo lirik in dramatik, ' tudi pesnik-filozof je bil Medved. Globoko je posegel v razne pro-bleme. Povsod kaže miselnost, ki si upa do najtežavnejših vprašanj. Povsod se nam kaže v njegovih pesnih globoka, duhovita misel. ..Nikjer se ne ponavljajo misli, vedno se nam odkrivajo nove ideje, nov svet. Zadene prav živo vsako misel, naj si bo še tako težka, m jo jasno izrazi. Poglejmo si Še jezik in slog Medvedov. Čudovito je, kako je izklesan. Pri njem se človek uči lepe,, krepke slovenščine. Slog je klasičen. jUplival je njegov slog sdno na sodobno slovensko slovstvo in gotovo se bodo zatekli k njemu Še poznejši pesniki in se likali pri njem. To se pesmi, to so dela, našega nesmrtnega genija Medveda. Take so, da mu bodo ohranile večen spomin med hvaležnim našim narodom. Afera Wahrmund. Iz današnje seje je zanimiv tudi odgovor nauč-nega ministra Stiirgkha na neko interpelacijo, ki se tiče konca zloglasne Wahrmundove afere. Minister je povdarjal, da se je odklonitvi Wahrmunda po profesorskem zboru juridične fakultete pridružil tudi senat nemške praške univerze. Radi tega je postalo Wahr-mundovo stališče tudi v Pragi nemogoče in minister je prisiljen stvar konečno urediti — poslati Wahrmunda v pokoj — kar je pa tem lažje, ker so pri Wahr-mundu vpisani samo 3 slušatelji, tedaj univerza tudi v tem oziru nič ne trpi. Ta odgovor je povzročil pri nemških svobodo-miselcih, ki so se svoječasno tako eksponirali za tega svobodomiselnega kričača, da se je bilo bati konec sveta, hudega moralnega mačka. Res, žalosten konec prostozidarskega junaka! Hrvaški sabor. Dne 18. t. m. se je sešel po dveletni pavzi, kakor smo že poročali, marca meseca 1908 izvoljeni hrvaški sabor. V tej novi seziji bo glavna točka dnevnega reda: volilna reforma. Prva seja je bila, ako-ravno le formalnega značaja, dokaj burna. Prišlo je do ostrih spopadov med vlado in opozicijo. Starostni predsednik Barcie je otvoril sejo. Ko se je prečital kraljevi reskript, je ostro nastopil poslanec Peršič, pristaš dr. Mile Starčeviča, proti ogrskim mogotcem, ki gospodarijo s hrvaškimi pokrajinami Bosno in Hercegovino, ne da bi se kaj ozirali na pravice Hrvaške. Ker je dr. Bošnjak (pristaš dr. Franka) Peršiču zaklical, da pomaga tistim, ki delajo politiko v smislu Belgrada, je prišlo do živahnih spopadov. Ko se je zopet pomirilo, je povzel besedo zastopnik seljačke stranke Radič. Odločno se je zavzel za avstrijsko in slovansko idejo, posebno pa je po-vdaril potrebo zbližan j a med Hrvati in Slovenci. Druga seja se je vršila drugi dan 19. t. m. Na dnevnem redu je kot najvažnejša točka volitev predsedstva. Dr. Horvat protestira v imenu Starčevičancev proti temu, da postane saborski predsednik Srb. Pri nato sledeči volitvi je bil izvoljen za predsednika dr. Medakovič, za prvega podpredsednika dr. Magdič, za drugega dr. Grahovac. Pogajanja med Avstrijo in Rusijo perfektna. Kakor javljajo zadnja, poročila, so pogajanja, ki so se vršila že več mesecev med našo državo in Rusijo, prišla dne 19. t. m. do povoljnega zaključka. S tem izginejo iz političnega pozbriščai nezdravi odnoša-ji med obema sosednima državama, ki so tekom zadnjih mesecev že precej razburjali duhove. Kaka je vsebina teh dogovorov, ki se tičejo Balkana, je še neznano. Vse je še zakrito s skrivnostnimi diplomatičnimi pajčolani. Malenkostne vesti, ki se po ovinkih prikradejo na dan, pravijo, da ima po tem dogovoru vsaka država nekako popolno prosto roko v balkanskih zadevali v smislu harmonične kooperacije obeh držav. „Nowoje Wremja“ javlja, da sta podpisala ruski minister Iswolski in avstrijski poslanik grof Bertold pogodbo, po kateri pripoznate obe državi status quo na Balkanu. V vseh tekočih vprašanjih se je dosegel popolen sporazum. Bil je že zadnji čas, da se je naša vlada toliko otresla nemškega vpliva, da je stopila zopet z Rusijo v normalno razmerje. Sodnijsko ; preganjanje čeških narodnik socialcev. Državno pravdništvo je uvedlo proti prirediteljem kongresa narodno-socialne mladine pretekli mesec v Pardubicah sodno preiskavo. Tudi proti poslancu Chocu, ki je predsedoval kongresu, se je uvedlo sodno postopanje. Obsojeni češki antimilitaristi. Naj višji sodni dvor je zaradi protivojaške propagande obsojenim 45 narodno-socialnim (pristašem zvišal kazni v visokosti od 4 mesecev do dve leti. 17. t. m. so dobili obsojeni nalog, da morajo nastopiti v 24 urah kazen v kaznilnici v, Titravi. Srbski kralj v inozemstvu. Kralj Peter gre v Peterburg in ostane tam od 22._ do 2v. t. m., nato potuje v Moskvo, kjer ostane 2 dni. Nato se povrne čez Oderberg in Budimpešto v Belgrad, kjer ostane več dni, nakar še-le odpotuje v Carigrad. Med potjo1 obišče tudi bolgarskega vladarja Ferdinanda, ki mu vrne obisk. (Solun obišče Peter dne 2. aprila. Neki srbski list poroča, da pozdravi ob povratku iz Peterburga srbskega kralja,1 na avstro-ogrskih tleh avstrijski prestolonaslednik ' nadvojvoda Franc Ferdinand. Zveza Rusije z Japonsko. Listi poročajo, da sta Rusija in Japonska sklenili novo sporazumljenje, ki dogovor z leta 1906 razširi tudi na Mandžurijo in Mongolijo. Ta dogovor je tako natančen in obširen, da ga je smatrati pravzaprav za zvezo med obema državama. Nekateri listi namigavajo, da se na vseh koncih in krajih pripravlja zveza proti nemški prepoten-ci in da je sporazumljenje med Rusijo in Japonsko tudi del teh priprav. Boj za davek na pivo v zgoraj e-aystrijski zbornici. Tudi na Gornje-Avstrijskem hočejo zboljšati deželne finance s tem, da bi obdačili pivo. Nekateri rabijo seveda najrazličnejša sredstva, da bi to preprečili; izrabljati hočejo celo duhovščino. Radi tega je bil poslanec župnik Baumgartner primoran, da je v deželnem zboru podal ‘sledečo izjavo : „Kartel pivovarnarjev je izdal sledečo parolo: „Vsi krčmarji naj skušajo pridobiti dušne pastirje za to, da vplivajo na svoje poslance, in jih pregovorijo, da glasujejo proti davku na pivo.“ — Čudim se, da ti gospodje, ki drugače grozno rohne, če se kak duhovnik le količkaj loti političnega dela, in ki pravijo, da duhovnik spada le v cerkev, čudim se, pravim, da ti krogi upajo naenkrat na rešitev svoje mošnje s pomočjo duhovniškega agitiranja proti davku. Dolžnost me veže, da tukaj javno in slovesno izjavim v imenu vsega duhovništva naše širne Škofije, da si duhovniki ne damo od nikogar ukazovati,: i kako naj govorimo, kaj naj delamo, kako naj se borimo 1 in kaj naj trpimo za vse to, kar se tiče vere, domoljubja, narodnih in gospodarskih zadev. Z ogorčenjem odklanja duhovščina „skromno“ željo 1 pivovarnarjev, da se naj skuša dobiti poslance proti davku. Saj so vendar poslanci prostovoljni ljudski zastopniki, ki bodo ukrenili to, kar zahteva ljudstvo, kar bo koristilo deželi in kar bo povzdignilo blagostanje vseh stanov, vseh strank. Ne, visoka zbornica, tu ti kliče vsa duhovščina gornje-avstrijska, kakor iz enega grla: „ad maiora nati sumus, — rojeni smo za višje cilje.“ Raznoterosti. Shod. S. K. Z. na velikonočni torek v, Mariboru obeta postati velika manifestacija naše kmečke stranke za vseslovensko in kmečko misel. Posebno vlada že sedaj splošno zanimanje za govor voditelja slovenske politike doma in na Dunaju, dr.i Šušteršiča. Zborovanja se udeleže vsi naši deželni in državni poslanci. Vršilo se bo zborovanje v; veliki dvorani Narodnega doma. Na svidenje torej na velikonočni torek v Mariboru! Narodni škandal. V Mariboru je trgovec, ki se dela Slovenca, in igra v Narodni stranki znatno vlogo; ta „narodni“ trgovec razpošilja celo župnijskim uradom na deželo nemške reklamne liste, tiskane, pri nemškem nacionalen Mostböcku. Ime trgovca je v u-redništvu na razpolago. Grof Kolovvrat umrl. Znani nemški agrarni poslanec je umrl 19. t. m. na Dunaju. Pokojnik je zavzemal vodilno mesto med agrarci. Rojen je bil leta 1852. Javen odgovor na javen razpis nagrade. An die bedrängten Christen in Kötsch, poste restante! Dober nasvet 1 želite za odpravo gospoda kaplana Krajnca. Evo ga! (Pustite vse lažnjive napade v „Marburgerci“ na gospoda Krajnca in prestavljen bo iz Hoč drugam, ko pride na vrsto, oziroma bo sam o priliki prosil drugam. Cim hujše ga bodete napadali, čim več['obrekovali, tem dalje ga bodete imeli v Hočah, ker vaši napadi kažejo, da je na pravem mestu. Nasvet sem vam dal, zaslužil sem razpisano nagrado 50 K, ja isto prepuščam dopisniku „Marburgerce“, kateremu povzročajo lažnjivi dopisi dokaj truda. Dopisnik „Marburgerce“ bo lahko denar prav dobro porabil in si ž njim ozdravil svoje finančne bolečine. ' M. L. /49. uri predpoldne slovesna služba božja, med kate ro bodo prevzvišeni gospod knezoškof posvetili svete olja in delili sveto velikonočno obhajilo. Po službi božji bodo, po vzgledu božjega Zveličarja pri zadnji večerji, izvršili pomenljivi in ganljivi obred umivanje nog. Imena dvanajsterih starčkov „apostolov“ so: Mihael Zechner (star 87 let), (Janez Maček (82 let) Franc Bračko (76 let), Jurij Veranič (75 let), Leopolc Hönigmann (75 let), Ignac Hutter (75 let), J. Kramberger (74 let), Anton Puchmeister (73 let), J. Zechner (72 let), Janez Kolar (71 let), Anton Prikl (61 let) in Martin Mareich (69 let). Skupna starost imenovanih starčkov znaša 898 let. Liberalna Zadružna zveza v Celju je v groznih škripcih, ker jo je zapustilo mnogo članic, mnogo jc bode pa še zapustilo. Pa gospod Stibler si ve poma-gati. Sedaj je preustrojil socialni odsek zveze libe-ralnih učiteljev v zadrugo. Kak namen bo ta zadruga imela, ve le Stibler sam, glavno je le, da dobi umirajoča Zadružna zveza v Celju jedno novo člani-co in lahko izkaže v prošnji za podporo mnogo članic. , kratkem pričakujemo preustrojitev vseh liberalnih omizij v Celju v zadruge. Mogoče se preustro^ •id° Rldi podružnice Ciril-Metodove družbe v zadruge in liberalna Zadružna zveza v Celju bo rešena. Ovinkarstvo. V .krogih naših liberalcev se govori, da letos ne bo liberalna Zadružna zveza v Celju več izplačevala obresti deležev, ker — so baje vkljub državni podpori kase prazne. Pojasnite nam, gospod Jošt, to zadevo! Tudi pri tiskarni ne gre vse gladko: deficit liberalnih listov je od dne do dne večji, treba misliti na - pokritje deficita. Zveza slov. posojilnic ki ima tiskarno in druga podjetja, ima pc Veliki noči obenn zbor, na katerem bo najbrže skle-nila, da maj clanice-posojilnice prispevajo za Narodno zalozbo, to se pravi: po 1 ovinkih za liberalne Vzorna češka žena. Te dni je nastopila „Mati-ca Znojemska“ dedščiim v znesku 25.000 kron po kmetici Tereziji Milnerjcvi iz Veskova pri Znojmu. Rodoljubna češka kmetica je umrla pred enim letom, in zapustila svojeročno oporoko, v kateri je napisala te-le besede: „Ker se morajo Cehi v Znojmu težko boriti za svoj narodni obstanek, a jaz sem bila vedno zvesta hčerka^ svojega naroda, postavljam za glavnega dediča svojega premoženje, „Matico Znojemsko“, ki naj čisto premoženje porabi v šolske svrhe, pred v-sem pa naj skrbi, da se v Znojmu , ustanovi češka srednja ali meščanska šola. Prinašajoč to narodno darilo na oltar domovine, izrekam željo, naj bi ta vzgled priproste kmečke žene posnemali vsi rodoljubi.“ Štajersko. Sv. Jurij ob Ščavnici. 22. pret. mesecai v torek zvečer ob h 10. uri je bil velik požar v Brkovcih!. Pogorelo je 11 posestnikov, deveterim hiša in gospodarsko poslopje, enemu je ostala hiša, pa je pogorelo gospodarsko poslopje, enemu pa narobe. Trem je popolnoma vse zgorelo^ tako, da ni sledu poprejšnje stavbe. Tudi dva konja, ena lepa žrebica in mnogo svinj je zgorelo. Srce te boli, in solza ti sili v oči, če pogledaš pogorišče in slišiš tarnanje pogorelcev. Beda je velika, pomoči je treba. Požar je povzročila hudobna roka. Petrovče. Ponoči od dne 18. na 19. sušca so naši „liberalci“, kateri stojijo pod komando znanega agitatorja, nekatere hiše naših vrlih občanov in katoliških volilcev s črno barvo namazali, in sicer vsled obnemogle jeze, ker so „liberalci“ pri občinskih volitvah strašno propadli. S tem so navedeni „napredni“ ponočnjaki pokazali svojo kulturo in omiko; dokazali so pa tudi, da taki „naprednjaki“ niso sposobni sodelovati pri občinskem gospodarstvu. Kaj takega se v petrovski župniji dosedaj še ni zgodilo, to so pač u-spehi najnovejše „napredne“ vzgoje, in delajo duševnemu očetu — vso čast. Storilcem so bojda že na sledu. Skale pri Velenju. Neki nesramni, dopisnik dolži v „Narodnem Listu“ duhovščino Šaleške doline nesramne obrekljivosti, ter se posebno zaganja v škal skega g. kaplana, ki je pri velikonočnem izpraševanju omenil, kako po mestih protestantje vabijo k odpadu celo z denarjem, ter rekel, da se je tudi nekdo S Plešivca dal zapeljati k takemu koraku. Poglejmo, kdo je „nesramno obrekoval“? Od vere je odpadel preteklo leto Jurij Verbič s Plešivca hiš. štev. 78, kakor uradno poroča mestni župni urad v Voitsbergu z dne 24. januarja 1909. Vidiš, dopisun, kje je torej „nesramna obrekljivost“! Te lahko dovolj najdemo pri liberalcih. Z nesramnim obrekovanjem so n. pr. hoteli škalski liberalci spraviti svojega g. kaplana v ječo, pa jim je c. kh. državno pravdništvo v; Celju štreno zmešalo, ko je ustavilo sodno postopanje zoper g. kaplana kot neutemeljeno. Liberalci imajo res smolo: za karkoli primejo, povsod se opečejo; da bi jih le skoraj toliko pamet srečala, da bi se tam ne praskali, kjer jih ne srbi! Ako pa preganjajo duhovnike, se ne smemo čuditi, ko je Kristus sam napovedal: „Ako so mene preganjali, bodo tudi vas.“ Sram je lahko vsakega duhovnika, če ga liberalci hvalijo, in jim dopada; saj pravi apostol Pavel: „Ce bi ljudem, to je slabim kristjanom dopadal, bi ne bil Kristusov služabnik.“ „Narodni List“ naj pa le naprej laže in blati duhovnike ter jim krade čast; tako bo najprej zgubil še tiste naročnike, ki jih še ima; ne verjame mu tako že skoraj nihče več. Rečica ob Savinji. Tukajšno izobraževalno društvo priredi na praznik M. B. dne 4. aprila 1910 popoldne ob %4. uri veselico' združeno z gledališko predstavo v prostorih gospoda Jožefa Štiglica s sledečim sporedom:C 1. Pozdrav. 2. Uprizori se igra: „Crevljar.“ 3. Govori, petje, šaljivi nastopi in srečelov. Ves dohodek se obrne za nakup poučnih knjig, torej ljudstvu v pouk in zabavo. Iz prijaznosti sodeluje cenjeni tamburaški zbor sosednjega bratskega društva v Mozirju. Sosedna društva, se naj blagovolijo pri svojih prireditvah na dan naše prireditve o-zirati. — Odbor. Spreobrnjenje brezverca v Lurdu. Dr. Boisaree je napisal v letniku „L’ Almanac de Notre Dame de Lourdes“' za leto 1910 sledeče vrstice :: . „ . Neki zdravnik je posetil Lurd. V čudeže m verjel, in to je povedal zdravnikom preiskovalnega urada, ki preizkušajo razne slučaje. Njihovih dokazov ni hotel poslušati, ampak je rekel: „Neka ženska je tu z napol razjedenim obrazom vsled volka. Ce bo ozdravljena, bom verjel!“ Sledil je ženski do Lopeudca in videl njen strahoviti obraz, ko je vstopila. Nekoliko trenutkov pozneje je zopet videl žensko, ampak zdravnik je ni več spoznal, kajti rane na njenem obrazu so bile zaceljene ; v nekaj minutah je strašni prišč izginil. „To ne more biti ista ženska“, je zdravnik sedaj vzkliknil, v velikem začudenju ; približal se ji je, jo izprašal in spoznal, da je ’bila prav ista oseba. -„Kaj ste si pa naredili?“, je vprašal. „Nič“, je odgovorila, „ampak skopala sem se v kopelnici in sem bila ozdravljena.“ Neverni zdravnik je bil ganjen v dno duše. — Prebledel je in omahoval; tako presenečen je bil. — Sel je v preiskovalni urad, kjer skoro ni mogel izra- žiti vsega,, kar je čutil, in je rekel tam zbranim gospodom zdravnikom: „Tu je ženska; poglejte jo sedaj!“ Kakor on, so tudi zdravniki v uradu pripoznali ozdravljenje. Neverni doktor je potem odšel v jamsko svetišče, in naslednjega jutra je bil pri sv. maši in je prejel sv. obhajilo, česar ni storil vže mnogo let, in česar tudi ni nameraval storiti, ko je prišel v Lurd. Narodno gospodarstvo. Kako ses pospeši rodovitnost sadnega, drevja? Znano je več ali manj vsakemu kmetovalcu, da se pospeši rodovitnost sadnega drevja, ako se ovira na en ali drug način redno pretakanje 'soka v njem. Zdravo in krepko rastoče .drevo in vejaj ne rodita zlepa, ako pa je dvevo ali veja, bolehna, obloži se celo Preveč na gostem s sadjem. Da bi veja, ki poprej ni rodila, pbrodila, izrezala se je lubad navadno v obliki prstana krog in krog veje pol cm na širokem. Ker je bila zveza med lubadjo nađi in pod prstanom pretrgana, je sok sicer šel po lesu v del mladike nad prstanom, a se po lubadi ni mogel povrniti v dolnji del mladike. Ker ostaja nato sok v .onem delu mladike, ki se nahaja nad prstanom, zato ta del v kratkem odebeli in močno poganja, a oni pod prstanom, ostane tenak in poganja šibko. Prvi nastavi cvetne in sadne popke. Ker se pa z napravljanjem takega prstana ali prsteničenjem mladiko preveč rani, ,zato naj se mladika rajši preveže na prikladnem mestu s tanko žico. V to svrlio naj se torej ovije krog mladike žica tri do štirikrat, in nato oba končaj s kleščami tako dolgo skupaj vije, da se žični prstan ne more premakniti z mesta. To delo naj se opravi pozimi ali v zgodnji spomladi. Ako se je vejaš v prihodnjem letu obložila s cvetnimi popki ali celo s sadjem, naj se žica odvije, da se ono mesto, v katero se je, zajedla, zopet zaraste. Ako se hoče prihodnje leto, na isti veji žica vnovič oviti, se to sicer lahko stori, a oviti se ne sme na prejšnjem, ampak na kakem drugem mestu. Tehtnica za živino je najpotrebnejše orodje v kmetijstvu. !Malo je bržkone kmetov, ki bi hoteli prodajati žito, mleko, surovo maslo, maslo, krompir itd. „počrez“, temveč se‘"prodaja skoro že izključno potezi, po meri. Zakaj tudi ne tako pri živini? Pri mnogo dražjem prodajanju živine se zanaša mnogo kmetovalcev na prodajo po cenitvi, „po( örez.“ Toda malo jih je, ki bi bili zmožni, samo približno prav ceniti težo svoje živine, in posebno velja to za manjše kmete. Nasprotno pa imajo mesarji in živinski trgovci, ki potrebujejo vsak dan en ali več komadov živine, mnogo izkušnje v cenjenju živine, ter bodo to izrabljali gotovo v svojo' korist. Proti takemu oškodovanju je samo eno sredstvo, namreč določitev teže s pomočjo tehtnice. Pogled na tržna poročila, in približna cena živine se da lahko izračunati. Zavoljo tega bi morala v vsaki občini biti tehtnica za živino. (Moj dragi, kako si neizkušen in nedolžen, ker živiš bržkone v srečnejši deželi, nego je pri nas, kjer zabranjuje postavitev živinske tehtnice o. kr. okrajno glavarstvo, c. kr. deželna vlada in trgovska zbornica. Op.poroc.) Taka tehtnica je gotovo orodje, ki se najhitreje izplača, Mnogo koristi tehtnica tudi kmetom, ki se pečajo posebno s pitanjem. Uspešno pitanje je namreč samo mogoče z večkratnim določevanjem prirastka na teži. Zadružne šole. Strokovne šole za zadružništvo spadajo med najmlajše učne zavode, a vendar se širijo z veliko naglico, kar dokazuje, kako veliko moč že ima zadružništvo. V zadnjem času se je ustanovila zadružna šola. v Ljubljani, v Belgradu, na Dunaju in na Finskem. Posebno praktična se mi zdi ureditev slednje — finske zadružne šole. Ta obsega več oddelkov. V prvem oddelku se predava splošna zadružna teorija in zadružno pravo. Teh predavanj se udeležujejo obiskovalci cele šole. Nadalje obstoje trije Specijalni oddelki: oddelek za voditelje mlekarn, pouk traja tri tedne; oddelek za knjigovodje rajfajze-novk, pouk traja dva tedna; oddelek vodje konzumnih (nakupnih in prodajalnih zadrug), pouk traja 6 tednov. V prvem oddelku traja pouk dva tedna. Ta ureditev se mi zdi jako praktična. Sicer je učna doba jako kratka, a se bo bržkone tekom let razširila. Sedanja učna doba je veljala za prvi tečaj, ki se je vršil zadnjo jesen, in katerega se je udeležilo 109 oseb. Primorsko. Avstrijski Lloyd namerava vpeljati novo vožnjo v vzhodno Azijo, v Indijo in na Kitajsko tja do Japonskega. dSedanje Uvozne črte, ki jih ima Lloyd, so samo za blagovni promet, za potnike je ta vožnja vse prepočasna. Dosedaj je rabil tak tovorni parobrod iz Trste, do kitajskega mesta Sangaja celih 60 dni. Ce se vpelje nova vožnja samo za potnike, se bodo dotični parniki veliko manj ustavljali! in bodo prevozili vso pot do Sangaja že v 28 dneh. Lloyd pa ne namerava pričeti s temi vožnjami, če ne dobi od vlade primerne podpore. Lloyd se zadovolji s tem, da bi vlada plačala voznino skozi sueški kanal. Morda se bo dala stvar vseeno urediti in sicer brez finančnega, ministra in državnega zbora. Uri zadnjih pogajanjih med vi ari o in Lloydom je zahtevala namreč vlada med drugim tudi to, da kar ima Lloyd čistega dobička več kot 6%, inora odstopiti državni ____________________________________ Stran & blagajni.; Ce bo vlada odstopila od te svoje izahteve, bo stvar kmalu urejena in se navedena vožnja kma-. Pri.a; Ee se uredi ta vozna črta, bo to zelo dvignilo tujski promet po naših deželah. Ples büdmarke v Trstu. Minulo soboto dne 12. lir Sj '}e vrs^ P*es tržaške podružnice Südmarke. Vseh udeležencev na plesu je bilo jedva 100, med temi dobra polovica /Slovencev in Italijanov. Dalje je bilo nekaj častnikov, ki so Cehi po rodu. (Neka go-spica, doma iz ultragermanskega Komna, je na vprašanje da-li ni ona Slovenka, izjavila, da je sicer Slovenka, da so jej pa Slovenci „zu ordinär“, da bi občevala ž njimi. Dalje je bilo na omenjenem plesu par gospio, ki so osrečevale s svojo milostjo tudi Ciril-Metodov ples, in par takih, ki zahajajo k plesom Trgovskega društva. Te slednji dve vrsti gospic spadati bržkone v kategorijo onih devic, ki iščejo in iščejo poti v pristanišče — sv. Luke, a je ne morejo najti. Obisk plesa Südmarke od strani nekaterih gospic je vsaj s tega stališča umljiv. A kaj naj rečemo o onih Slovencih, ki so minulo soboto ! pomnoževali stebre nemštva ob Adriji? S temi gospodi spregovorimo o priliki in sicer prav resno besedo. Mi potrebujemo ljudi, ki so celi možje, a ne — šleve! Pulj. V Zagrebu je dne 11. marca umrl gospod Ernst Jelušič, učitelj istrske Ciril-Metodove družbe. Deloval je dolgo vrsto let na družbini šoli v Pulju. Razgled po svetu. Pravno fakulteto v Cetinjah hoče ustanoviti knez Nikola. Bila bi to ne toliko znanstvenega, kolikor praktičnega pomena: vzgojevati in izobraževati državi upravne uradnike. Predavalo bi se: narodno gospodarstvo, upravno pravo, kazensko pravo, sodni red in državno pravo. Slušatelji bi smeli biti državni uradniki, ki so dovršili najmanj nižjo srednjo šo- lo. Profesorje bi poklicali iz Rusije. Molitev prirodoslovca. Leta 1879 je umrl sve-tovnoznani angleški prirodoslovec James Me.ksvel (Maxvel), vseučiliščni profesor v Kembriču (Cambridge), ki je posebno zaslovel kot poznavalec elektrike. Med njegovimi spisi se je našla, naslednja lepa molitev: „Vsegamogočni Bog, ki si vstvaril človeka po svoji podobi ter mu dal življenje, da bi lahko hodil po tvojih potih in imel v oblasti tvoje stvarstvo. Poduči nas o svojih delih tako, da si dobimo zemljo v oblast, kakor bo treba, in da se utrdimo v službi, ki smo jo dolžni tebi. Daj nam milost, da spoznamo tvojo sveto besedo in tako verujemo v Njega, katerega si poslal, da bi nam podelil odpuščenje grehov in znanost, ki pelje do večnega blagra,. Za vse to te prosimo v imenu istega Jezusa Kristusa, Gospoda našega. Tisk na Francoskem. Bregenški „Landbote“ piše sledeče: ^ Nekrščanski tisk na Francoskem ima strahovito moč. In tej moči moramo pripisati v prvi vrsti, da že nekaj desetletij hudo preganjajo katoliško cerkev, da so šole izgubile krščanski značaj, hiše božje in samostani postali rop nenasitnežev. Ta tisk ima samo zato moč in vpliv,, ker je tako zelo razširjen. Mi hočemo samo omeniti, da šteje dnevnik „Matin“ (Jutro) 700.000 naročnikov, „Journal“ se tiska vsaki dan v 800.000 številkah in dnevnik „Petit Pa-risien“ (Mali Pariz) zagleda v 1,350.000 izvodih beli dan. Te ogromne izdaje se seveda ne razpečajo v Parizu samem, ampak gredo po celi državi in še daleč v inozemstvo. Tako se odpošlje vsak dan iz severnega kolodvora poln vagon „Matina“ v Belgijo. Ko bi se bili francoski katoličani poprej bolj pobrigali za dober tisk,