NOVOTEHNA
MM
LEASiNG ZA AVTOMOBILE DOBAVA TAKOJ
NOVO MESTO, PARTIZANSKA 2, tel.: (068)28-066
ODPRTO VSAK DAN OD 7.-17. ure in v SOBOTO OD 7.-12. ure.
a 0LSM HIT
Št. l (2267; ♦ Leto xL h » Novo mesto • četrtek, 28. januarja 1993 • Cena: 80 Sl I
1)1
Y> v^^o/

PISESKI KULTURNIKI GREDO V FRANKFURT
PILEČE - Prosvetno društvo Orlica iz Pišcc bo ob letošnjem sovenskem kulturnem prazniku gostovalo pri rojakih v Nemčiji. V tijiio bodo potovali na povabilo Sfoenskega kulturnega dona Sava iz 'rankfurta.
DS JUTRANJKE SPREJEL ODPOVED DIREKTORJA
SEVNICA - Delavski svet (DS) .evniške Jutranjke je sprejel neprek-Jcno odpoved svojega dosedanjega Jirektoija Draga Milinoviia, ki bo to poslovodno funkcijo opravljal še do zaključnega računa I. marca, nam jc povedal predsednik DS Jože TV "č Mti»«ay,ts ni ždel j- -“vnost pojasnjevati vzrokov -r..- -y' _ *u '^•neuradnih virov pn sn 'vdeli, da so mu že presedali p ai nenačelni pritiski od zunaj n ■ tlektiv, ' vodstvo in nanj osebno. Se olji namestnik direktorja Jutranji ..Drago ‘ ere naj bi vodil podjetje po Mili-novičevem odhodu.
1
drugo MES'»0 v ZA MAMO ČETVERČKOV
LJUBLJANA - V skem hotelu Bcllevuc 1 r01'*: Zapored slovesna tev Slovenke leta. Bralk za Slovenko leta 1992 ' Vido Jcraj-Hribar, violi je pri devetdesetih na knjigo. Na drugo mesti uvrstila Damjana Bih: novomeških četverčkov, rodili prvi v samostoj Sloveniji. Čestitamo!
i
ibljan-ila že (zglasila ne so (•glasile tko, ki Vala šc °r sc je rc mama vi so sc .. državi
r*3i
■K3
h
Nova slovenska vlada
Poslanci državnega zbora izvolili vseh 15 ministrov, ki jih je predlagal mandatar dr. Drnovšek
LJUBLJANA — Poslanci državnega zbora republiškega parlamenta so v ponedeljek, 25. januarja, s tajnim glasovanjem izvolili vseh petnajst ministrov v novi slovenski vladi. Takemu Drnovškovemu kabinetu je izrazilo podporo 60 poslancev.
Kot je po izvolitvi ministrov ocenil dr. Janez Drnovšek, so se v predhodnih pogajanjih prav vsi politični partnerji morali odpovedati svojim najbolj ideološko obarvanim zahtevam. Šele po takem koraku je lahko nastala koalicija strank, ki so po tradicionalnem razvrščanju od nekdaj veljale za najizrazitejše
ideološke nasprotnike. Zadovoljen, da mu je uspelo tako povezati stranke, je dr. Drnovšek takoj po izvolitvi dejal: »Upam, da bo koalicija stabilna, da bo vlada lahko delovala. Idealno bi bilo, če bi imeli podporo ves mandat. To bi bilo ko-
ristno tudi za Slovenijo, saj bi bilo možno dokončati gospodarsko preobrazba«
• Novo slovensko vlado sestavljajo: dr. Janez Drnovšek (LDS), predsednik vlade, doktor ekonomskih znanosti, Lojze Peterle (SKD), minister za zunanje zadeve in podpredsednik vlade, diplomirani geograf in ekonomist, Ivo Bizjak (SKD), minister za notranje zadeve, diplomirani inženir tehnične matematike. Janez Janša (SDSS), minister za obrambo, diplomirani obramboslovec. Mitja Gaspari (LDS), minister za finance, magister ekonomskih znanosti, Dr. Davorin Kračun (LDS), minister za ekonomske odnose in razvoj, doktor ekonomskih znanosti, dr. Maks Tajnikar (ZL), minister za gospodarske dejavnosti, doktor ekonomskih znanosti, Igor Umek (SKD), minister za promet in zveze, diplomirani ekonomist, dr. Jože Osterc (SKD), minister za kmetijstvo in gozdarstvo, diplomirani veterinar. Miha Jazbinšek (LDS), minister za okolje in prostor, diplomirani inženir arhitekture, Miha Kozinc (LDS), minister za pravosodje, diplomirani pravnik, Jožica Puhar (ZL), ministrica za delo, družino in socialne zadeve, diplomirana sociologinja. Dr. Slavko Gaber (LDS), minister za šolstvo in šport, doktor socioloških znanosti. Dr. Rado Bohinc (ZL), minister za znanost in tehnologijo, doktor pravnih znanosti. Dr. Božidar Voljč (Zeleni), minister za zdravstvo, doktor medicinskih znanosti. Sergij Pelhan (ZL), minister za kulturo, diplomirani sociolog.
•Nezadovoljni delavci Novolesovega Lignusa — Hlodovine iz Ustavilo se je na italijanskem trgu — Hočejo delo in plačilo
Hlodovine iz Bosne ni več — Plača 27.500
STRAŽA — Kot smo poročali v prejšji številki našega časopisa, so se delavci Novolesovega podjetja Lignus prejšnji torek dopoldne zbrali na izrednem zboru, nekakšnem opozorilnem shodu, na katerem so opozorili na težave, v katerih seje znašlo njihovo podjetje, in na stiske, v katere so zaradi tega zašli oni in njihove družine.
V Novolesovem podjetju Lignus — gre za žago v Straži —je zaposlenih 44 delavcev. Podjetje je lansko poslovno leto zaključilo okoli tako imenovane pozitivne ničle. Gotovo bi bilo to poslovanje lahko boljše, če ne bi zadnje štiri mesece delali z izgubo zaradi pomanjkanja hlodovine. Delavci so pogosto doma na čakanju, plače pa so ob tem 70-odstotne.
Pomanjkanje hlodovine naj bi imelo dva vzroka. Po trditvah direktorja Lignusa Dušana Pešuta je v Sloveniji premalo hlodovine, iz Hrvaške in zlasti Bosne, od koder je prejšnja leta prihaja-
m
la.večina lesa, pa ga sedaj ne dobijo niti kubika. »Naš naj večji dobavitelj hlodo-
NOVA “URBANISTIČNA” DIREKTORICA
NOVO MESTO - Novomeška občinska skupščina je na zadnji seji razrešila funkcije v.d. direktorja Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Dušana Grando. Za novo direktorico Zavoda pa jc bila imenovana dipl. inž. arhitekture Zdenka Hribcmik-Bro-darič.
Si
A r\7. Gen* m
NEZADO VOUNIDELA VCI—Nezadovoljni delavci Novolesovega Lignu so se zbrali in zahtevali, da jim vodstvo podjetja in Novolesa zagotovi delo plačilo zanj. (Foto: A. B.)
vine je GG Novo mesto, vendar nam je novomeški gozdarji ne morejo dobaviti toliko, kot bi je mi potrebovali,« trdi Pešut. Zmogljivosti njihove žage v eni izmeni je 22.000 kubikov lesa na leto, GG Novo mesto pa jim ga po Pešuto-vem zagotovilu lahko dobavi okoli 10.000 kubikov. »Ostalo bi morali dobiti od drugod, kar zaradi transportnih stroškov ceno dodatno poveča.« Delavci pa trdijo, da nimajo hlodovine zato, ker je Novoles gozdarjem ne plačuje in jo ti raje prodajajo drugim, so-lidnejšim kupcem. »Vidimo, kako naj-
• Precej hrupno in tudi grobo so obtoževali prejšnje in sedanje vodilne ljudi. Delavci Lignusa delajo v zelo težkih razmerah, njihova povprečna plača za december pa je bila 27.500 tolarjev. Vodilne obtožujejo, da ob tem, ko oni in njihove družine živijo slabo, denar trošijo za razna sponzoriranja, v njihove delovne prostore in na drage stroje pa teče voda.
boljšo hlodovino tako rekoč mimo naših vrat vozijo naprej!« so vzklikali delavci na protestnem shodu. Seveda niso zadovoljni, saj so do prejšnjega torka v januarju delali le 7 dni, 10 dni pa so bili doma s 70-odst. plačo.
Direktor je delavcem naravnost povedal, da tako, kot je bilo včasih, ne bo več. »Ne veijamem, če bo Lignus še kdaj žagal po 40.000 kubikov na leto. Povsem se je ustavil uvoz hlodovine iz republik bivše Jugoslavije, hkrati pa se je skoraj povsem ustavila tudi prodaja žaganega lesa na italijansko tržišče, kije bilo naš velik kupec,« je pojasnjeval Pe-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Specialna vojna Vranovščanov?
40 ljudi v treh urah ni prišlo do zaključka, kaj bo s sedanjim in bodočim črnomalj-skim odlagališčem odpadkov — S prisilo bi storili le korak nazaj_
SlCf!
ČRNOMELJ — V sredo pretekli teden so se, potem ko so Vranovičani že tretji teden zapirali dovoz na občinsko odlagališče komunalnih odpadkov, v Črnomlju sestali strokovnjaki s tega področja, združeni v projektnem svetu za centralno deponijo v črnomaljski občini, pa predstavniki občinske skupščine, strank in krajevnih skupnosti. Debele tri ure so razpravljali, kakšna bo usoda vranoviške in morebitne nove deponije, toda do pomembnejših zaključkov niso prišli. Predvsem pa je bilo čutiti, da se Vranovičani, zaradi katerih so sestanek sklicali, tudi tokrat vabilu niso odzvali.
Z izvršnega sveta je bilo slišati, daje zanje vranoviško odlagališče legalno, saj so vse odločbe pravnomočne. Priznali so, daje bilo do konca leta 1989 tam zares neurejno smetišče, danes pa je zgledno urejeno, poudarili pa so, da bi bilo nemogoče do konca 1992, kot so zahtevali Vranovičani, zgraditi novo deponijo. Dodali so še, da tega ne bo moč uresničiti niti do konca 1995, kbt je zapisano v družbenem planu občine, kaj šele do konca letošnjega leta, kot so
ri
IHIMHnB
std vriviki
1
“Novi oblastniki so kakršnih si prej ne bi
si vzpostavili sistem privilegijev, o _	upali niti sanjali. Prerivajo se kot
prašiči pri koritu". Tako je za ruske razmere dejal Gorbačov, nekaj podobnega pa bi lahko tudi za naše, ob tem, kar so po dveh mršavih gospodarskih letih (s po 12-odstotnim letnim padcem proizvodnje) storili zase slovenski poslanci. Soglasno so si z zakonom o poslancih, ki protiustavno velja celo za nazaj, uzakonili privilegije, pred katerimi se peščica zloglasnih izjemnih pokojnin lahko skrije.
Delo poslanca je nesporno zahtevno in odgovorno. Poleg časti mu pripada tudi opravljenemu delu primemo plačilo, vendar ne tako izjemno bogato. Poslanec pač mora deliti usodo ljud' ki jat predstavlja, če mu je kaj do njihovega zaupanja. To, kar poslancem državnega zbora prinaša zakon, ni zagotovljeno nobeni drugi skupini državljanov, niti najožji znanstveni ali kulturni eliti naroda. Tako zakon določa, da znaša izhodiščna plača poslancev, okleščena vseh prispevkov, od 151.992 do 288.681 tolarjev na mesec. Vsaka dodatna jitnkcija ali delo sta še posebej bogato nagrajena. Da o ugodnostih, ki jih prinaša poslanski status, sploh ne govorimo, kaj šele o možnostih za predčasno upokojitev, ki je vrhunec tseh privilegijev. Poslanec z 21 leti delovne dobe si lahko v svojem 4-Ietnem mandatu "zasluži" kar 19 let pokojninske dobe. Kaj si ob vsem tem mislimo navadni smrtniki da ne omenjamo slotisočglave množice nezaposlenih, poslancev ravno ne gane. Neprizadeto se sprenevedajo, rtečejo volilcem pesek v oči v obliki 20-odstotnega zminjšanja svojih plač ali cinično opletajo s primerjavami ; 'Zahodom. Kako bo z zaupanjem, verodostojnostjo ir, moralnim ugledom, s tem si oblastnišk' egoizem ne bdi glave.
6	MARJAN LEGAN
-MIJJJ.IMI1HMIP 11 WP

sprejeli delegati v skupščini.
Dr. Marijan Ivanc iz Smelta, ki je bil poverjen za sanacijo vranoviške deponije, je spomnil, da v zakonodaji pravnih držav velja, daje oviranje ekoloških ukrepov kaznivo dejanje, ki ga kaznuje-
• Nedorečena je ostala tudi nova lokacijo za občinsko odlagališče odpadkov. Strokovnjaki so zatrjevali, da je izmed 15 mest najugodnejša rudniška kadunja, kjer ne more priti do ekološke katastrofe. Toda če bi imeli v občini 2,5 milijona DEM, kolikor stane prva faza, bi potrebovali dve leti za odkup zemljišč. A ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora je lani za vse ekološke zadeve v Sloveniji namenilo 2 milijona DEM, letos pa bo zagotovo manj. Po besedah enega od strokovnjakov bi lahko deponijo zgradili v enem letu, če ne bi bilo denarnih težav in nikakršnih procedur, ker pa so v pravni državi tudi predpisi, traja priprava in gradnja 10 let.
jo kot veliko tatvino. »Zbuja se sum, da je dejanje Vranovičanov oblika specialne vojne, in sicer da poskušajo zrušiti avtoriteto legalnih organov. Gre za velik kriminal zoper red in zdravje. Stroka je svoje naredila, na občinski skupščini pa preveč popuščajo,« je menil dr. Ivanc. Inž. Željko Blažeka iz IEI Maribor je bil mnenja, da je ocena o specialni vojni preuranjena, inž. T 0! mir Slaček iz Urbanističnega. Slovenije pa, da idealne l^raeijc za e
ssacsiatsfflS
Do konca tedna se bo nadaljevalo suho in malo hladnejše vreme.
na iz ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora je vranoviško deponijo pohvalil kot eno redkih v Sloveniji, ki ima vso potrebno dokumentacijo. Da bi se tudi krajani sprijaznili z njo, bi jim po njegovem morali ponuditi kakšne ugodnosti. Dobil je odgovor, da so to v občini poskušali, a so dobili odgovor krajanov, da se ne dajo podkupiti.
Nekateri so videli rešitelja vseh zagat, povezanih z odlagališčem, v policiji. Toda s policije je prišlo opozorilo, da niso prvi poklicani rešiti problem, sploh pa ne dolgoročno. Z uporabo sile bi namreč naredili le korak nazaj in če bi to že storili, bi prišli drugi krajani, policisti pa ne morejo stati pred vhodom mesec ali celo leto. Komunala je 18. januarja policiji dostavila dopis za asi-(Nadaljevanje na 2. strani)
|
i
na 2. strani:
•	Prihodnost tovarne, ki je ni več
na 3. strani:
« Mirna ločitev političnega zakona
na 4. strani:
•	Iskra Tenel: odpusti ali stečaj
na 6. strani:
•	Klinji vasi dovoljenje za laguno
na 7. strani:
•	Manjša vlada in zahtevni načrti
na 8. strani:
•	Nuklearka kot srbski ščit
na 10. strani:
•	Štiri milijone tolarjev odpravnine
na 1L strani:
•	Na robu Evrope, Save in obupa
na 12. strani:
•	Zrasel bo hram dolenjske sprave


'/////////////////////////////////////
'////////A
PRA ZNIK 7 4 L ONA RSTVA NA DOLENJSKEM—Aeroklub Novo mesto ima od preteklega četrtka tudi svojo balonarsko sekcije ki jo vodi predsednik Milan Rotar. Slednji je skupaj z Gorazdom Kosmino in njunim podjetjem MG lastnik prvega aJenjskega toplozračnega balona, ki ga je na veliki prireditvi m ploščadi vojašnice v Bršljinu z imenom Gospodična krstit ninister Janez Janša. Dogodek so počastili tudi drugi slovenski balonarji in tako pokazali možnosti uporabe balonov v sortne in marketinške namene. Več o tem na zadnji strani (Foto: J. Pavlin)
Prihodnost tovarne, ki je ni več
V Krškem »slovenska« okrogla miza o Vidmu Krško — Tovarna naj bi razpadla na dva dela — Kaj bo s celuloznim obratom? — Obtožbe o krivdi banke
KRŠKO — Tu so 21. januarja na okrogli mizi, ki jo je sklical Pergam, konfederacija sindikatov Slovenije, in ki jo je vodila Vida Petrovčič iz TV Slovenija, obširno govorili o Vidmu Krško. Na javnem pogovoru o velikem krškem pa-pirničaiju in izgubarju so med drugimi sodelovali Rolf Norman, Vidmov direktor, Dušan Šešok, slovenski minister za industrijo, Tone Mohorič, predstavnik Ljubljanske banke d. d., predstavniki razvojnega sklada in Vidmovega upravnega odbora, posavski državni poslanci in predstavniki krške in brežiške občinske oblasti, zastopniki gozdarjev in predstavniki trgovinskih, raziskovalnih in svetovalnih ustanov s področja papimištva in celuloze.
Čeprav je sodelovalo toliko po membnih in dobro poučenih ljudi, na
okrogli mizi niso jasno povedali, kaj se bo zgodilo z Vidmom. Aleksandra Li-benšek, vodja sindikata Pergam v Vidmu, je na začetku zastavila vprašanje, ali bo Slovenija še imela celulozno industrijo. Po njenem se govori o starem in novem Vidmu in zahtevala je pojasnila o tem. Tone Mohorič, ki se je vključil v razpravo,je opozoril, daje krška tovarna papirja in celuloze zelo zadolžena in brez svojega kapitala. Zato je po njegovem Videm tovarna, ki je ni več.
Na četrtkovi okrogli mizi so se spraševali o napovedi iz Vidmovega upravnega odbora, da bo tovarna razpadla na papirniški in celolozni del. S tem v zvezi so priostrili vprašanje, ali bodo po taki razdelitvi tovarne na dva samostojna dela ukinili obrat za proizvodnjo celuloze. Nekateri so glede tega megleno napovedali oddajo celoznega obrata v najem najboljšemu ponudniku. Sicer pa nihče od navzočih o razdelitvi ali morebitni ukinitvi ni povedal ničesar točnega in jasnega. Oprijemljiv v napovedih ni mogel biti niti minister Šešok, kajti v četrtek je bil že minister v odhodu. Drugače bi prisotne zaskrbljene Vidmove delavce še najbolj opogumilo njegovo
stališče, da bi Slovenija morala uvrstiti tovarno v svoj nacionalni program, se pravi, da bi morala država Vidmu prednostno pomagati.
Na, okrogli mizi so se menjala vprašanja, obtoževanja in predpostavljanja o krivcih za sedanji katastrofalni položaj Vidma. Tone Mohorič je pri tem odločno zavrnil obtožbe, daje Ljubljanska banka kot največji Vidmov upnik med
najbolj odgovornimi za nastale razmere. V razpravah o Vidmovem poslovanju in poslovnosti so opozorili gozdarji, da jim celulozna industrija še vedno zelo slabo plačuje les.
Dušan Rebolj iz Pergama je dejal, da so največji Vidmov upnik delavci. Kot
•Rolf Norman je izrazil optimizem glede Vidmove prihodnosti. Pomembno pa je, da ločimo stare dolgove od novega poslovanja. Menil je tudi, da je papirniški del sedanje proizvodnje na dobri poti in daje celulozni del na slabšem.
je dodal, mora biti čimprej znana rešitev za Videm. Če rešitve ne bo, »Pergam ve, kaj bo naredil«.
M. LUZAR
Videm Krško brez elektrike
KRŠKO — Videm Krško je v ponedeljek, 25. januarja, ostal brez električne energije, potem ko mu je slovensko elektrogospodarstvo prekinilo dobave. Elektrikarji so odklop sicer napovedali, vendar je bil nenaden in ne stopenjski. Tak način odklopa je posebej močno prizadel Vidmovo proizvodnjo. Po pritožbi vodstva Vidma je elektrogospodarstvo »pustilo« tovarni 1 megavat električne energije, kar naj bi preprečilo še večjo škodo je že pred odklopom sprejel sklep o rednem plačevanju tekočih dobav elektrike, o čemer je obvestil tudi pristojno ministrstvo. Elektrogospodarstvo je vseeno ustavilo dobavo energije, ker se ne strinja s plačilnimi pogoji. Ustavljena dobava električne energije je povzročila v Vidmu po dosedanjih ocenah za 500 tisoč mark škode. Ko to poročamo, je preskrba Vidma z električno eneregijo že normalna.
POGOVOR O VIDMU — Na nedavni okrogli mizi o težavah in prihodnosti Vidma je vladna stran omenjala razmeroma visoke po vprežne plače zaposlenih v Vidmu. Toda zastopstvo sindikata Pergam je menilo drugače. Navedlo je zaskrbljujoč podatek, da Vidmov delavec prejema v povprečju komaj kakih 54 odst. s kolektivno pogodbo določene plače. Brez različnih bonov, kijih prejemajo Vidmovi delavci, pa bi bile povprečne plače v tej tovarni dosti nižje. Na fotografiji: del udeležencev okrogle mize. (Foto: M. Luzar)
Mučna pogajanja o vladi
Tako je na srečanju kočevskih prenoviteljev Peter Bekeš komentiral dogovor za sodelovanje
KOČEVJE — V petek zvečer je bilo v restavraciji Marof v Kočevju družabno srečanje članov in simpatizerjev kočevske SDP. Gost srečanja, na katerem je podpredsednik kočevskih prenoviteljev Jože Novak povedal, da se bodo v letošnjem letu posvetili predvsem pomladitvi stranke, oživitvi poslanskega kluba, internemu glasilu Signali in pri-
»Razmere so slabše, kot je morda kdo pričakoval, ko smo se pred leti odločali za demokracijo in na referendumu za samostojnost,« je današnje stanje v državi ocenil mag. Bekeš. Dejal je, da so se vključili v »mučna pogajanja za sodelovanje v vladi« zato, ker so imeli na voljo le dvoje: ali ostati v opoziciji in preprečevati uresničevanje ciljev drugih ali pa se za ceno manjših kompromisov vključiti in z znanjem svojih ljudi poskusiti uveljaviti kar največ svojih ci-
ljev. Povedal je, da ima Združena lista v petnajstčlanski vladi štiri ministrska mesta: za gospodarstvo (dr. Maks Tajnikar), delo, družino in socialne zadeve (Jožica Puhar), znanost in tehnologijo (dr. Rado Bohinc) in kulturo (Sergij Pelhan).
Bekeš je poudaril, da gre pri vseh štirih ministrstvih za področja, ki se jim zdijo vsebinsko zelo pomembna, saj jim darsko uspešne in socialno pravične družbe, za kar si stranka prizadeva. »Imamo ministrstvo za kulturo, prav za kulturo pa vemo, da je v zgodovini slovenskega naroda odigrala zelo pomembno vlogo in da ima tudi danes v politiki velik vpliv,« je dejal Bekeš in s tem zavrnil očitke, češ da niso dobili nobenega državotvornega resorja.
M. LESKOVŠEK-SVETE
“Lublana bulana”
Bolj kot problemi meščanov zanima stranke boj za oblast
LJUBLJANA - Ko jc pred leti “estradni umetnik” kričal v mikrofon “Lublana jc bulana’, mu marsikdo ni veijel, zdaj pa sc jc izkazalo, da jc res. Ljubljana je živ primer, kaj sc lahko zgodi, čc stranke niso složne, ko jc treba poskrbeti, da bi imeli ljudje delo in zaslužek, temveč sc raje prepirajo za ministrske stolčke in za druge svoje koristi. Če bo šlo tako naprej, kot sc jc po volitvah začelo, se nekaj podobnega, kot sc žc leto in več dogaja v Ljubljani, obeta tudi Sloveniji. Ljubljanska mestna vlada deluje skoraj povsem brez nadzora, saj se na nesklepčnih sejah poslanci niso imeli časa ukvarjati z njenim delovanjem. Tako so njeno delo spremljala le javna občila. In prav zaradi tega je v mestu izbruhnilo toliko afer, povezanih z odločitvami in potezami Marjana Vidmarja in njegovih “ministrov”, saj zadev niso pojasnjevali v skupščini, temveč le v medijih.
Medtem je ljubljanska organizacija Delavske stranke Slovenije mestno oblast nekajkrat pozvala, naj se vendar loti gospodarskih vprašanj. Toda mestni možje so mislili predvsem nase, za nezaposlene jim ni bilo mar, in sc, kajpak, tudi pridno politično levili v druge barve, samo da bi
si ohranili svoje funkcije. Predsednik mestne vlade Marjan Vidmar se je na primer prelevil iz krščanskega demokrata v narodnega demokrata, nekdanji mestni komunalni minister, zdaj član mestne vlade, odgovoren za Ljubljanski grad, Janez Lesar, pa je odkril, da so Hamurabijevi liberalni demokrati prava stranka zanj. Podpredsednik mestne skupščine Mihael Vengušt jc ponudil -voj odstop in ga od takrat ni več nav Magistrat. Zaradi takšnega početja niestnih vodilnih mož Ljubljana nazaduje v več pogledih. Na primer, z brezposelnostjo raste kriminal, v orimerjavi z letom 1991 se je lani v t jubljani povečal kar za 250 od.-iovkov. Seveda gre le za prijavljanj primere in vložene ovadbe. Kaj pa je s tistim v podzemlju, ki ga nihče ne more ali noče videti, jc spet drugo vprašanje. Nobena novost ni, da je v Ljubljani močno razšiijena trgovina z mamili. Oglasi, ki delavcem ponujajo odlična delovna mesta v tujini in ki so jih polni vsi slovenski časopisi, zvečine služijo le brezvestnim ljudem, ki jim nihče ne stopi na prste.
Očitno so v Ljubljani vse uradne poti za reševanje teh vprašanj razkopane, saj parlament ne dela, vlada pa vlada, kakor ve in zna ali sc znajde. Vprašanje je, ali že niso v slovenski prestolnici nastale izredne razmere, ki zdaj ogrožajo res že vsakega tretjega Ljubljančana.
VINKO BLATNIK
Peter Bekeš
šut, »Udaril nas je še padec lire in prav takrat so naši gozdarji dvignili ceno lesa.« Delavci trdijo, da se zavedajo, da ne bo več dela za dve izmeni. »Zagotovite pa nam delo za eno izmeno!«
Lignus sedaj dela kakih 60 odst. za Novoles, ostalo pa za druge kupce. »S takim delom in tako zasluženim denarjem bi mi lahko živeli, vendar nam krovno podjetje ves denar, ki ga zaslužimo, pobere za plačevanje starih No-volesovih dolgov, hkrati pa ne poskrbi, da bi dobili plačano naši dobavitelji!« so se razbuijali ljudje. Direktor jim je dopovedoval, da je za sedanjo raven proizvodnje 20 ljudi preveč in da bo to leto še težje kot lansko. »Čudno, da je vedno preveč samo delavcev, ki so za ta Novoles največ naredili, v upravi jih pa vedno samo primanjkuje. Zato med delavci vre in bo prekipelo!«
A. BARTELJ
Specialna...
(Nadaljevanje s 1. strani)
stenco, a so ugotovili, da ni organizacija z javnim pooblastilom. Za to je poklicana uprava inšpekcijskih služb, ki lahko naslovi odločbe na krajane. Temu pa so takoj oporekali z omenjene uprave, češ da nimajo inšpekcije, ki bi se ukvarjala z gibanjem občanov. Sanitarna inšpekcija bi lahko uvedla postopek le proti Komunali, ta pa proti Vranoviča-nom. Sanitarni inšpektor Erjavec je še dodal, da ga čudi početje Vranoviča-nov, ter vprašal, kaj bi bilo, če bi prebivalci Vojne vasi zaprli pokopališče ali Dobličam zajetje vode v njihovi vasi. In če ne bi sedaj smeti odvažali v Metliko, bi Črnomaljcem ostalo le še odlaganje na divja smetišča ali pa bi izbruhnile bolezni.
Predstavniki strank so menili, da si na račun deponije ne nameravajo nabirati političnih točk, vendar bi občinska vlada ob takšnih problemih morala vložiti več političnega napora. Zanimal jih je tudi vpliv odlagališča na okolje ter ali je na njem PCB iz semiške Iskre. Direktor Komunale Bojan Koširje zatrdil, da so analize Lahinje in bližnjega potoka pokazale, da nima vpliva na okolje. Komunala je začela odvažati smeti iz Iskre potem, ko je že prenehala uporabljati PCB. Če pa so ga že prej neorganizirano odvažali, je ostal na starem delu deponije, ki ni predmet sedanjega spora. Na koncu so sklenili, da morajo stopiti v akcijo za odprtje odlagališča vsi
pilaivsjin ttigatti, itatvii jkj iv ■■■ nunu ..«j
se lotijo dela, pa je ostalo nedorečeno.
M. BEZEK-JAKŠE
•	Če se razmere ne bodo razrešile, do februarja, bodo Slovenske železnice odmrle. (M. Krajnc)
•	Potno zvezde in politiki imajo mnogo skupnega. Oboji delajo vse mogoče za denar, verjamejo pa v končni cilj - popularnost. (Ciccio-lina)
•	Religija ni nič drugega kot senca, ki jo svet meče na človeško inteligenco. (Hugo)
•	V Ameriki sem se naučil, da so bogati ljudje tisti, na katerih temelji gospodarski napredek. (Tajnikar)
mAli bo sit poslanec razumel lačno ljudstvo? (ToJ)
Bo potrebna zasedba pošte?
Zaradi dolgega čakanja na telefon so krajani Bučne vasi napovedali zasedbo novomeške pošte
NOVO MESTO - Včeraj seje iztekel rok, ki gaje gradbeni odbor za izgradnjo telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Bučna vas postavil PTT podjetju Novo mesto za izpolnitev zahtev v zvezi z napeljavo Jelefonov, na "»tere čakajo že več let. Če jih tudi to-^fat bodo vzeli resno, so nesojeni te-letondri ^ročniki v Bučni vasi za ponedeljek, L februarja, ob sedmi uri zjutraj napo .»ja',; zasedbo poslovnih prostorov novoti.--ke p0-te
Pisali smo že, daje V.	j ... za
izgradnjo telefonskega omi-P JB . • vasi narejen že leta 1984. Prvi u nuL™ krajani, bodoči telefonski naroči.: začeli zbirati pred petimi leti, pogodba o gradnji pa je bila podpisana pred dvema letoma. Kmalu zatem so pričeli tudi z izgradnjo omrežja, ki pa je še vedno nedokončano. Novembra lani je PTT podjetje od naročnikov, ki so v glavnem že prispevali po 2.600 mark, zadevalo doplačilo za primarno omrež/č. To bi zneslo kar okrog 1.300 mar1 na vsakega bodočega naročnika. ljudje so se uprli. Zahtevali so, da PT| podjetje naredi primarno mrežo 'v sredstev za razširjeno reprodukciji, njim pa nemu-
doma napelje telefone. V nasprotnem so zagrozili z. zasedbo pošte, ki pa je odgovorni na pošti očitno niso vzeli zares.
Odbor za izgradnjo telefonskega omrežja v Bučni vasi je zato prejšnji teden zahteval pripravo tehničega predloga za povezavo krajevnega omrežja z glavno centralo na odseku od slednje do Bršljina. Zahteval je zagotovilo, da bodo vsi naročniki, ki imajo poravnane vse finančne obveznosti, dobili telefon najkasneje do konca marca 1993. Morebitna vgraditev dvojčkov in podobnih dodatkov omrežju ne bi smela biti breme naročnikov. Neporavnane finančne obveznosti gradbenega odbora naj bi na ■jgun starih naročnikov plačal investi-
‘rni*so omrežje gradili izključno novi odbora je £.na od ^htev gradbenega čuna krajevne sVdl deblokada ž.ro niče bo PTT podjetje!1.05’1 ,?,učnaJas; ^L in dalo trdna zagotovil! ! °,Za, jeni telefonski naročniki ,	■
omrežje v 60 dneh, bo L febrtuL vomeških poštarjev tak, kot običajnJ, sicer pa se jim, kot rečeno, obeta zasedba pošte.
Z. L.-D.
naša anket
Prevelika pričakovanja?
Z letošnjim letom je v celoti začela veljati nova zdravstvena zakonodaja, ki je prinesla celo vrsto naravnost revolucionarnih sprememb v dosedanji sistem zdravstvenega varstva. Ena od teh je gotovo prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki naj bi že zaradi neposredne obremenitve posameznikovega žepa prispevalo k povečani skrbi vsakega posameznika za lastno zdravje, kije sedaj res pod kritiko. Druga taka novost naj bi bila tudi izbira osebnega zdravnika, s čimer naj bi zavarovanci »dobili posebne pravice, ki naj bi na daljši rok omogočile razvoj kvalitetnih odnosov med zdravnikom in pacientom«. Osebni zdravnik naj bi bil vedno na voljo, seznanjen z vsakim pacientom, prijazen, ljudje pa tudi pričakujejo, da bo manj čakanja. Svojega bolnika bo osebni zdravnik zdravil, mu predpisoval zdravila na recept, ocenjeval začasno nezmožnost za delo in ga napotil k ustreznim specialistom ali v bolnišnico, če se mu bo to zdelo potrebno. Bolnikom, ki ga ne bodo izbrali za svojega osebnega zdravnika, bo vse to lahkonudil le v nujnem primeru, bolnik pa bo vse to lahko pričakoval le od svojega osebnega zdravnika. Izbira osebnega zdravnika je torej obveza, pogoj, da si zagotovimo tisto, kar smo že imeli. Da bi imeli kaj več, kar si ljudje želijo, pa bo treba verjetno še počakati, kot očitno tudi na dejansko prosto izbiro ginekologa, pediatra ali zobozdravnika, da o manj čakanja ali dosegljivosti storitev naj višje kakovosti za vse niti ne govorimo.
ANTON KRALJ, trgovski potnik iz Boršta pri Metliki: »O tem, katerega zdravnika si bom izbral, sem že razmišljal. Najbrž se bom odločil za dr. Vukoviča, kije na našem koncu zelo priljubljen. Najbolj zaupam starejšim, ki imajo že veliko prakse. Menim pa, da bi se ob tej slovenski novosti morali potruditi predvsem zdravniki, da bodo dobili dovolj pacientov, ne pa da se bomo mi prerivali, da bomo dobili svojega zdravnika.«
n
js
gm
p
MARJANA ŽUNIČ, tajnica na črnomaljski občinsti upravi: »Zdravnika si še nisem izbrala. Poznam jih bolj malo, vsak pa hvali svojega. Kako bo, če bo nujen primer, a pacientov zdravnik ne bo delal, si ne predstavljam najbolje. Upam, da bolnika ne bodo postavili pred vrata. Želim si, da poslej ne bi bilo več treba čakati ure in ure v čakalnici.«
FRANC KOMLANC, delovodja v Tehnoloških sistemih Sevnica: »Mislim, da je dobro, da si lahko oz. da moramo po novem izbrati osebnega zdravnika. Zdi se mi, da se bo lahko ta bolj zavzel za bolnika, ker ga bo bolje poznal. Poslej naj bi bilo tudi manj namišljenih bolnikov, ki jim delo ne diši preveč. Jaz sem se odločil za mlajšega zdravnika, zato upam, da me bo lahko »spremljal« in mi po potrebi pomagal do konca življenjske poti.«
jf ' f
i '
n

us
TOMAŽ ORAŽEM, zaposlen v Riku Ribnica: »Za zdravnika se še nisem odločil, zato še nisem izpolnil lističa, ki mi ga je sestra ponudila. Če tiom bolan tako kot sedaj, tudi pote" -. L. sghnm	,r>e bom f\
i.-:.... ' ,,	■'* *.«.*^pak bom sel k
dežurnemu "	mjka etlka bo po moje to
morala dovolj, jj. Dodatno sem zavarovan, zato nisen; „5 plačal razen zdravila, ki niso na recept. . to se mi zdi v redu.«
LUCIJA JANEŽ, ekonomski tehnik iz Kočevja: »Za zdravnika sem se že odločila, ne vem pa, kako bo z zobozdravniki. Prav zaradi težav, ki jih imam z zobmi, sem se tudi odločila za dodatno zavarovanje. Bojim pa se, da bo tudi v bodoče do zobozdravnika težko priti, čeprav jih je v Kočevju pet. Če bodo zakonske spremembe spremenile sedanje porazno stanje v kočevskem zobozdravstvu, bo to resnično dobro.«
ALENKA JO DAN, trgovka v prodajalni Kokos v Brei ;ah: »Mislim, da pomeni stalni osebni zdra nik kar nekaj prednosti za pacienta. Dobr te pozna, ve za vse tvoje bolezni. Kar dobi je, da je sedaj urejeno tako. Sama si zdra lika še nisem izbrala, saj grem na srečo bi 'j redko v zdravstveni dom. Že od prej im m svojega zdravnika, h kateremu sem šla. Uo je bilo kaj narobe, in verjetno bom še naprej ostala pri njem.«
ANTON GAŠPERŠIČ, podjetnik iz Trebnjega: »V izbiri osebnega zdravnika vidim možnost za vrnitev k družinskemu zdravniku, ki ga poznajo tudi drugje po svetu. Po mojem bo poslej možno še bolj kakovostno zdravstveno varstvo, gre pa tudi za psihološki učinek. Vsak naj bi na ta način dobil dober občutek, da bo zdravnik lažje pomagal bolniku, ki ga bo dobro poznal, ker se mu bo ta povsem zaupal.«
FANIKA RAJMER, upokojenka iz Novega mesta: »Svojega zdravnika še nisem izbrala, ga pa bom, ko ga bom prvič potrebovala. Mislim, daje tako prav. Zdravniki se bodo, upam, < -dej bolj posvetili pacientom in bodo poznali njihovo zdravstveno stanje. Upam tudi, da bomo lahko prej prišli na vrsto in da bomo zdravnika lahko poklicali tudi na dom, čc bo potrebno. Zdravnik naj bi bil naš hišni prijatelj.«
JANEZ MOČAN iz. Kočarije pri Kostanjevici: »To, da bomo morali imeti osebnega zdravnika, je dobro, saj nas bo ta bolje poznal. Če pa bo treba k dežurnemu, to tudi ne bo nič koristilo. Ne vgm pa, če ne bodo nekateri preveč obremenjeni in drugi nezasedeni. Če bodo imeli preveč bolnikov, najbrž ne bodo zmogli dela. Ali ne bodo zdravniki jezni drug na drugega, če ho nc-1 koga izbralo veliko in drugega malo ljudi?«
Mirna ločitev političnega zakona
Žužemberški del KZ Krka postal samostojna KZ Suha krajina — Člani kmetje in delavci — Od kmetijske proizvodnje do zdravilnih zelišč in keksov_
ŽUŽEMBERK — Od začetka leta je nekdanja žtižemberška Temeljna zadružna organizacija v okviru novomeške KZ Krka samostojna kmetjjska zadruga. Uradno se imenuje Mercator Kmetijska zadruga Suha krajina. Ze prej je bila to dolga leta samostojna kmetijska zadruga, leta 1981 pa seje pripojila novomeški, in to ne iz potrebe, ampak je šlo, kot pravijo domačini, za »politično ohcet«.
VARSTVO SADNIH NASADOV
METLIKA - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba vabi na predavanje o napotkih za varstvo sadnih nasadov, ki bo v torek, 2. februarja, ob 18. uri v metliški Vinski kleti. Predaval bo inž. Tine Zupančič.
»Od takrat je bila med zadružniki želja po ponovni samostojnosti žužem-berške zadruge. Sicer pa do pravega zlitja z novomeško pravzaprav ni nikoli prišlo,« pravi sedanji direktor ž.užem-berške zadruge Janko Skube, ki razmere zelo dobro pozna, saj je bil prej vodja TZO. »Naša TZO seje vseskozi držala bolj zase. Nekako je bila stvar še sprejemljiva, dokler smo imeli svoj žiro račun, lani pa je v skladu z novim zakonom zadruga postala enovita organizacija in na ustanovnem občnem zboruje žužemberški del najavil izločitev.
S KZ Krka so se razšli v miru in brez
sporov. Kmetijska zadruga Suha krajina deluje na območju krajevnih skup-
Janko Skube
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Ovčerejka z ljubeznijo
Blažka Plut je postala ovčerejka po naključju, a ovac ne bi več dala od hiše za nobeno ceno
V ponedeljek je tržnica spet kazala
novomeška svojo
tržnica spet kazala svojo staro podobo. S kupci in prodajalci je bila v dopoldanskem času dodo-
dopoldanskem času dodobra zasedena pa tudi kupčij je bilo veliko. Izpisali smo si naslednje cene: jajca 12 tolarjev, skuta 250, korenje in koleraba 70, česen 200, skodelica smetane 150, kilogram prekajenega sira 500, šopek teloha 50, regrat 100 (merica), beli fižol 200, domači čaji 100, rozine 200, 250-grantski zavitek kave 115, orehi 660, pistacija 900, mak 400, čebulček 300, kisla repa 100 (krožnik), zelje 100, solata 150, fige 300, jabolka 60, pomaranče brez koščic 130, domače žganic 350, prekajena slanina 600, domače klobase 1000, salame 1500 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so bile cene: bananac 119, cvetača 237, solata 170, radič 261, mandarine 129, pomaranče 88, čebulček 150, fižol 178 tolarjev. Dcladini je nudil: mandarine po 120, banane 1(K), suhe slive 250, fižol 180, krompir 30, čebulo 70, česen 300, solato 150, radič 300, cvetača 250 in kivi po 180 tolarjev kilogram.
Sejmišča
BREŽICE - Na sobotni redni tedenski sejem so prodajalci pripeljali 287 do tri mesece starih in 62 starejših prašičev. Prvih so prodali 235 po 30« do 320, drugih pa 29 po 200 do 230 žive teže.
MLADICA — Pri Plutovih na Mladici pri Semiču so pred tremi leti po naključju in bolj za zabavo kot zares začeli rediti tri ovce. S povečevanjem črede je naraščalo tudi njihovo navdušenje nad ovčerejo, tako da so se odločili narediti konec drobnjakarstvu, značilnemu za belokranjsko kmetijstvo. Od hiše so dali konja in kravo, opustili poljedelstvo ter se intenzivno posvetili zgolj ovcam.
»Poleg službe je že samo skrb za ovce veliko breme, posebno še, ker sva oba z možem pri tem zelo natančna in nič ne prepustiva slučaju,« pravi Blažka, ki vzorno skrbi za čredo, ki šteje 25 ovac, ovna ter okrog 30 jagnjet. Njeno delo pri ovcah ni zgolj rutina, ampak tudi ljubezen, ki jo izkazuje do njih.
Čeprav je Blažka kot ovčerejka sa-moukinja, se ne boji pomagati pri porodih ovac. Teh pa je bilo okrog novega
pa
tolarjev kilogram
z novim letom začel veljati nov je prilagojen merilom Evropske
Kmetijski nasveti
Gorenjci prvi v “ogenj”
Uresničuje sc, kar smo nedolgo tega zapisali na tej strani. Bolj kot pozivanje rejcev krav k puntu je primerno razmišljanje, kakci povečati porabo mleka, kako zmanjšati stroške in kako izboljšati Itigieno mleka, kar je osnovna civilizacijska zahteva, ki ne bi smela biti predmet strankarskih kupčkanj. Za slednje že imamo zgled: v gorenjski (kranjski) mlekarni je pravilnik o kakovosti mleka, ki j gospodarske skupnosti.
Da je potrebno popraviti pravilnik o kakovosti mleka ter odkupnih pogojih, vemo že nekaj let, vendar že pripravljenega zaostrenega pravilnika kar ne moremo uveljaviti, kot da bi upali, da bo šel ta “grenki kelih” mimo nas. Toda ne bo šel, saj sc Evropska skupnost ne bo prilagodila našim standardom, temveč se bomo morali mi prilagoditi evropskim. Tu ne bo nikakršnega odstopanja, rejci lahko upajo le na postopen in ne preveč boleč prehod. Kaj jih čaka, nakazuje kranjski primer.
Razviti Evropi prilagojen kranjski dogovor s kmeti ciz. nov pravilnik prinaša mnoge higienske zaostritve. Za rejce krav molznic bodo zlasti zanimiva merila za kakovost, ki za prvi kakovostni razred in za 10 odstotni pribitek na osnovno ceno mleka vnašajo evropsko mejo, to je dovoljenih naiveč 100.001) mikroorganizmov v mililitru mleka. Mleko II. razreda sme imeti do 400.000 mikroorganizmov in je deležno 4-odstotnega pribitka na osnovno ceno, mleko III. razreda sme imeti do milijon mikroorganizmov in je brez pribitka, mleko IV. razreda sme imeti do poldrugi milijon mikroorganizmov in ima 10 odstotni odbitek, mleko V. razreda, ki ima še več mikroorganizmov, pa ima kar 40-odstotni odbitek. Cc kontrola v tekočem letu ugotovi štirikrat več kot 3 milijone mikroorganizmov v mililitru mleka, za eno leto preneha odvzem mleka.	.	.
Novi pravilnik nagrajuje višjo tolščobno stopnjo m tudi večji odstotek beljakovin v mleku, strožje kot doslej pa kaznuje preveliko kislost, toploto in zlasti potvorbe mleka, to je dolivanje vode. Med drugim je v pravilniku določeno, da zbiralnice, ki imajo tretjič dokazano nevezano (dolito) vodo, enostavno - zapro. Skratka, vse to so določila, po katerih sc gorenjski rejci (po kakovosti mleka so najboljši v Sloveniji) že ravnajo in ki bodo prej ali slej veljala tudi za naše, pa naj bo kmetijski minister iz
te ali one stranke.	v
Inz. M. L.
leta veliko, skoraj vsak dan eden. Tudi za škarje poprime. Ko so imeli ovac še manj, jih je strigla kar sama, sedaj pa to delo raje zaupa človeku, kije bolj vešč delu z električnimi škarjami. »Sicer pa imata tako volna kot koža danes slabo ceno in ju raje kar podarim. Veliko volne sem dala begunkam, da so naredile posteljna pregrinjala in blazine. Ovce redimo le zaradi mesa, po katerem je precej" povpraševanja, zlasti še, odkar jih ni moč kupovati onkraj Kolpe,« pravi Plutova.
Prav zaradi ovčereje so Plutovi očistili precej zemlje, ki jo je grmovje zaraščalo že 25 let, kajti zaradi kamenja na njej ni bilo moč kmetovati. Tako so na približno 5 ha že ogradili tri prostore za pašo, za kar so porabili tri kilometre ograje. Ob tem Blažka ne pozabi omeniti, da je prav na semiškem koncu, kjer je sicer kmetovanje zelo otežkočeno, ovčereja kot naročena za dopolnilno dejavnost na kmetiji.
M. BEZEK-JAKSE
Plutovi jagenjčki že vedo, da bodo v Blažkinem naročju našli vedno varno zavetje
Zapovedi klanja
Deset veterinarskih zapovedi za domače klanje prašičev
•	Kolikor jc le mogoče, z živaljo ravnamo humano, jc ne brcamo ali pretepamo, tudi zato ne, ker bi nastale potplutbc v mesu in slanini.
•	Klavec in vsi ljudje, ki sodelujejo pri zakolu prašiča, morajo biti povsem zdravi.
•	Prostor, v katerem bomo pripravljali koline, jc treba dan poprej temeljito očistiti in poribati z detergentom. Isto velja za vse, kar pride v stik z mesom. Mačke, psi in druge živali morajo proč.
•	Koljemo lahko le povsem zdrave živali. Pred zakolom naj bodo spočite, to velja še posebej za plemenite bele pasme.
•	Za zakol namenjene živali je dobro vsaj mesec dni pred zakolom krmiti z bolj zgoščeno in z ogljikovimi hidrati bogato krmo.
•	Kolikor jc le mogoče, se je potrebno izogibati vznemirjanju živali. Posledica šoka je namreč bledo, mehko in vodeno meso.
•	Prašiča je najbolje omamiti kar v kotcu s topim udarcem po čelu, lik nad očmi, še bolje pa s strelnim aparatom, narejenim nalašč za te namene.
•	Žival najbolje izkrvavi, če je obešena za zadnje noge.
•	Voda za “mavžanje” ali “šu-panje”, kot pravimo na Dolenjskem, naj ima okrog 65 stopinj C, ne več, da prašiča ne bomo zaparili.
•	Greva je treba očistiti, takoj ko smo jih odstranili, saj sc začno zelo hitro razkrajati. Meso in drobovina morata najprej na hlajenje; le če jo porabimo takoj, drobovine ni potrebno hladiti.
Dr. A. F.
nosti Žužemberk in Hinje, kjer v 53 vaseh živi blizu 5.000 prebivalcev. Člani zadruge so se, z razliko od novomeških, odločili, da so lahko člani tudi delavci zadruge, vendar le tisti, ki imajo več kot 5 let delovne dobe v zadrugi. Tako šteje sedaj zadruga 104 člane, in to 70 kmetov in 34 delavcevj vseh zaposlenih v zadrugi pa je 51. Članski delež znaša 700 nemških mark, plačljivo v več obrokih in v tolarski protivrednosti; jamstvo pa je petkratni članski delež. Vrednost premoženja M-KZ Suha krajina cenijo na okoli 1,5 milijona ne-
• KZ Suha krajina se ukvarja s kmetijsko proizvodnjo, trgovino, proizvodnjo in storitvami. V okviru kmetijske proizvodnje je največ živinoreje. Za letos imajo zelo smele načrte. Tako naj bi do konca leta v starem domu TV D Partizan, katerega lastnik so, stekla proizvodnja keksov. V tem obratu, kjer naj bi naredili okoli 600 ton visoko kakovostnih keksov na leto, bo imelo delo okoli 20 ljudi. »Pospešili bomo sodelovanje s kmeti pri proizvodnji zdrave hrane, gojenju in nabiranju zdravilnih zelišč in razvijali ter pospeševali druge dopolnilne dejavnosti,« napoveduje direktor Skube.
mških mark. Če bo ob koncu leta poslovni rezultat ugoden, si bodo seveda dobiček delili; delež od dobička bo za kmeta odvisen od obsega njegovega sodelovanja z zadrugo, za delavca zadruge pa od njegovega osebnega dohodka, kar pa je približno enako povprečnemu sodelovanju kmeta. Prepričani so, da se bo število članov povečalo, saj je zadruga odprta za vsakega delavnega in poštenega kmeta. Novih zaposlitev ne predvidevajo.
A. BARTELJ
DOLENJSKI LIST
POKUŠNJA VIN
PODBOČJE - Društvo vinogradnikov Podbočje bo pripravilo 6. februatja v kulturnem domu v Podbočju pokušnjo in razstavo cvička in drugih vin. Prireditev bodo združili z veselico. Vzorec vin bodo sprejemali 30. in 31. januarja v gostilni Gadova peč v Podbočju, kjer dobijo vinogradniki tudi potrebne stekleni-
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Zakaj je tako nujen poostren nadzor nad vinom
Kmetijska inšpekcija ne nadzira uvoza
Razmere, v katerih slovenski kmet prideluje grozdje za predelavo v vino, so med najtežjimi v Evropi. Ne samo vinogradniške lege, tudi ostale kmetijske površine v izrazito vinogradniških predelih sodijo v kategorijo z najtežjimi pridelovalnimi pogoji.
Tako težko pridelano vino, ki sodi v sam vrh, pa, kot smo videli, doživlja na svoji pestri poti velike spremembe, ki to živilo plemenitijo ali kvarijo. Zato je treba te spremembe nenehno spremljati in kontrolirati ravnanje z vinom. Ta sklop spremljajočih pojavov, ne sme biti pretrgan. Veriga mora biti sklenjena le preko stroke, ki je v nenehnem stiku s strokovno kontrolo in inšpekcijo! Samo tako je lahko uspešna, nemotena in povezana s strokovnimi inštitucijami, ki vino analizirajo, in s komisijami za organoleptično oceno tega živila. Treba je namreč upoštevati, da poleg odprtega vina pri nas prodajamo še stekleničeno.
Kontrola slednjega jc v pristojnosti tržne inšpekcije. ‘ Zaradi tega nastajajo v praksi večje težave, zapleti in nesoglasja. Vinogradniško-vinarska stroka zalo že več kot desetletje predlaga enotno, celo specialistično vinarsko inšpekcijo za vsa vina. Ob sedanji delitvi kontrole se vsakomur, ki stroko kolikor toliko pozna, postavlja vprašanje, čemu taka delitev, ko kmetijska inšpekcija po veljavni (resda močno pomanjkljivi in zastareli) zakonodaji nadzira vsa vinogradniško-
vinarska področja do ustekleničenja; tu pa sc pretrga člen v verigi nadzora nad vinom. Upam si trditi, da nekaterim to celo ustreza.
Zaradi ugleda naših vin, dosežkov stroke in nadzora nad vinom v kakovostnem in marketinškem smislu pa se to ne bi smelo dogajati.
V sklop teh vprašanj spada tudi neusklajeni nadzor nad uvoženim vinom, ki ga kontrolira tržna inšpekcija, po drugi strani pa zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina, ki zavezuje uvoznike, da morajo vse uvožene količine že pred skladiščenjem prijaviti za kmetijsko inšpekcijo pristojnemu občinskemu organu, ki odvzame vzorec za laboratorijsko in organoleptično oceno. V nekaterih primerih se tu kontrola celo podvaja, kar ni niti racionalno niti smotrno, je strokovno dvomljivo, ekonomsko pa neupravičeno, in kot že rečeno: od tam sc sledi tudi uvoženega vina izgubijo. Eklatantni primeri to pritrjujejo in razgaljajo špekulativni trg predvsem iz bivših južnih ' lik. Stroka to obsoja, češ da brozgo namesto vina, vlada baje miži, poslanci dajejo pobude za ureditev stanja, trgovci si manejo roke ob visoki “presežni vrednosti” pri takih poslih, kmet pa je začel dvigati svoj glas, morda na preveč preprost način, a upravičeno.
Kot lahko ugotovimo iz tega bežnega prikaza, torej res nimamo ustrezno urejene kontrole vina nc na notranjem tržišču, ki zajema odprta (točena) ustekleničena vina, kakor tudi nc pri uvozu. Slednjega jc država začasno in le delno zavarovala, vendar ne v kakovostnem smislu. Nelojalna konkurenca pa nc le da ne spodbuja kmeta k večji in boljši pridelavi grozdja, temveč tudi sili potrošnika k uživanju cenejšega, manj kakovostnega vina.
mag. JOŽE ŠAVOR
republik
pijemo
Pozimi lahko kokoš običajno nese
Nekaj strokovnih napotkov za rejo nesnic — Odloča dolžino osvetlitve, pomembni pa sta tudi temperatura in prehrana — Novost mešalnice krmil
Na naših kmetijah je reja kokoši nesnic zelo razširjena, predvsem zaradi domačih jajc, manj zaradi kokošjega mesa. Tudi manj intenzivna reja manjšega števila živali je lahko ekonomična in daje kvaliteten in ne predrag proizvod. V reji kokoni nesnic pa so zimski meseci še prav posebno kritični predvsem zaradi . nizkih temperatur, neustrezne prehrane in pomanjkanja svetlobe.
O PRAŠIČEREJI IN VINOGRADNIŠTVU
ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj priredi v torek, 2. februarja, ob 15.30 v sejni sobi tukajšnje skupščine občine predavanje o prašičereji. Predavala bo inž. Zdenka Pribožič, specialistka za prašičerejo, iz novomeške enote Kmetijskega zavoda. V četrtek, 4. februarja, pa bo ob 18. uri prav tako v sejni sobi skupščine občine predavanje inž. Jožeta Maljcviča o vinogradništvu. Isto predavanje bo naslednji* dan ob 15.30 v osnovni šoli Dragatuš ter ob 18. uri v domu upokojencev v Semiču. Vabljeni!
Star slovenski pregovor o sv. Neži je sicer pravilen, vendar ji mora tudi rejec kokoši krepko pomagati, da sta uspešna. Z malo truda in znanja lahko kokošim tudi v zimskem obdobju pomagamo, da bodo nesle normalno. Najosnovnejše, kar je treba zagotoviti kokošim v nesnosti, je:
•	hlev naj bo zračen, vendar brez prepiha,
•	temperatura v hlevu naj bo tudi pozimi vsaj 15 stopinj C, optimalna temperatura je pri nosnicah 16 do 21 stopinj C.
Svetloba ima na nesnost zelo velik vpliv. V začetku nesnosti naj bo svetlo vsaj 13 ur dnevno, postopoma pa osvetljevanje podaljšamo na 17 do 18 ur (proti koncu nesnosti). Ker je pozimi dan zelo kratek moramo nujno dodatno osvetljevati z lučjo (vendar ne neonsko).
Pri talni reji naj ne bo gostota naseljenosti nikoli večja od 5 kokoši na kv. meter, pri reji v kletkah pa naj ima vsaka žival vsaj 13 cm krmilnega prostora. Hlev je potrebno redno čistiti, razkuže-vati in skrbeti za svež nastilj. Kokoši v nesnosti morajo imeti vedno na razpolago svežo vodo za pitje, če je možno, grobo mlet pesek, predvsem pa svežo in ustrezno krmo.
Prehrana je v reji kokoši velik strošek, zato je zelo pomembno, kako jih krmimo. Perutnina je znana po tem, da kljub kratkemu prebavnemu traktu zelo dobro izkorišča hrano, če je ta kvalitetna in zelo prebavljiva. Ravno zato je potrebno vsako vrsto perutnine v različnih starostnih obdobjih krmiti različno.
Za prehrano kokoši nesnic se največ uporabljajo že pripravljene mešanice v tovarnah krmil, običajno z imenom NS-K. To je mešanica, ki se mora krmiti kot popoln obrok, običajno kar po volji ali pa tudi omejeno za določene pasme. Poraba je povprečno do 120 g na dan na žival; podatek nam lahko slu-
ži za izračun vrednosti krme po jajcu, ker je na ta način mogoče pobrati vsaj 250 jajc od kokoši na leto. Krmilu NS-K ne smemo dodajati mletih žit, s tem se namreč poruši pravilno razmerje med hranilnimi snovmi, kar pripelje do padca nesnosti ali celo do zdravstvenih motenj.
Ker pa je na kmetijah praviloma do-
HELENA MRZEIKAR
volj doma pridelanih žit, je mešalnica krmil iz Novega mesta ponudila dopolnilno mešanico za kokoši nesnicc z imenom NS-D, iz katere lahko sam rejec pripravi ustrezno krmilo za nesnice. NS-D je mešanica popolnoma naravnih krmil brez kakršnihkoli umetnih dodatkov in zato idealna za kmečke reje. NS-D je potrebno le dobro zmešati z mletim koruznim zrnjem v razmerju 1:1 in to mešanico krmiti kokošim po volji; poleg naj imajo le dovolj sveže pitne vode, če je mogoče pa tudi grobo mlet pesek.	i„ž. SILVA BEVC
| gospodinjski kotiček
Med namesto sladkorja
Znano jc, da jc čebela sprem-človcka že
ljcvalka
Koristi mu posredno
od davnine, tako, da oprašuje sadno drevje in druge kulturne rastline, neposredno pa, da mu daje med, vosek, matični mleček, cvetni prah, zadelavino ali propolis in čebelji strup. Med ni le jed, je varovalno in zdravilno sredstvo, saj vpliva na splošno stanje telesa. Nc smemo pa pričakovati, da nam bo prcjjnal nadležni nahod ali druge težave. Preventivno bo učinkoval le, če bomo tudi na sploh zdravo živeli.
V prehrani uporabljamo med zaradi lahko prebavljivega sadnega in grozdnega sladkorja ter vitaminov in mineralov. V primerjavi z belim sladkorjem - saharozo jc dosti bolj zdravo sladilo. Beli sladkor veča telesno težo, zvišuje krvne maščobe in krvno raven glukoze in insulina. Seveda se lahko zredimo tudi od večjih količin použitega medu.
Med namesto sladkorja mešamo v želeje in marmelade. Tu se dobro pomeša z balastnimi snovmi - pektini. V takšni povezavi ima dober varovalni učinek pri povečanih maščobah in sladkorju v krvi. Med uporabljamo tudi kot dietno živilo pri jetrnih in ledvičnih bolnikih in kot sladilo pri tekočih dietah ter v prehrani dojenčkov. Pri pripravi pazimo, da sc med
ne meša v vroče tekočine, ker izgublja hranilno vrednost. Kdor slabše prenaša med zaradi želodčnih težav, naj ga nc uživa samega, ampak vedno le vmešanega v vodo ali zeliščni čaj.
Za pripravo medenega mleka potrebujemo 30 g cvetličnega medu in 200 g mleka, po želji pa dodamo še v mehko kuhan rumenjak. Tako dobimo nasitno jed, ki jo uvrščamo med tekočo hrano. Nudimo jo nedohranjc-nim, slabokrvnim, nosečnicam in doječim materam. Med dodajamo tudi mnogim vrstam peciva. Za pripravo medenih rezin bomo uporabili 200 g moke, 150 g cvetličnega medil, 5 jajc, 2 žlici olja ali masla, malo cimeta, pol zavitka pecilnega praška in žlico ruma. Rumenjake umešamo z medom v penasto maso. Dodamo cimet in trd sneg ter potresemo z moko, ki smo ji dodali pecilni prašek. Maso preložimo v premazan in z drobtinami potresen pekač ter pečemo 30 minut pri 180° C. Pečeno testo razrežemo na rezine in serviramo k sadni solati.
Za malo močnejši napitek, kakor je medeno žganic zmešamo 1 liter medu in 1	.Cepa
sadnega žg» steklenice aperativ.
	ll£	i.«m;imi:m=mi«	UJ
I
Iskra Tenet odpusti ali stečaj
Od 310 zaposlenih v Iskri Tenet bo kar 210 delavcev opredeljenih kot trajen pre-sežek — Prej podpis trdnega dogovora — V najem prostore in stroje
NOVO MESTO — Novomeška Iskra Tenel, ki se že lep čas otepa s hudimi težavami,je ena tistih firm, ki seje »prodala« republiškemu skladu za razvoj, tako imenovanemu Koržetovemu skladu. V zadnjem času je imel sindikat podjetja s skladom kot novim lastnikom več razgovorov o rešitvi podjetja.
V skladu predlagajo t.i. krizni način reševanja Iskre Tenel, kar pomeni določitev trajnih presežkov zaposlenih. Na seznam trajnih presežkov naj bi prišlo kar 210 od približno 310 sedaj zaposlenih. Sklad se je zavezal, da presežnim delavcem zagotovi nadomestila osebnih dohodkov v odpovednem roku, se pravi v 6 mesecih, in odpravnine. Poleg tega naj bi se upravni odbor sklada zavezal, da bo presežnim delavcem dal možnost za samozaposlitev s sredstvi podjetja. Gre za to, da bi delavci vzeli v najem prostore in stroje v nekaterih tovarniških oddelkih. Tako naj bi stekli trije taki programi, v katerih bi sčasoma dobilo delo okoli 80 delavcev od 210, ki bodo določeni kot trajni presežki. S skladom pa se bodo dogovorili za najemnino in za odlok plačila za določen čas.
Ker je alternativa takemu kriznemu načinu reševanja le stečaj, so dali sindikat in delavci pač prednost prvemu.
Vendar naj bi vsi sodelujoči pri tem načinu reševanja podpisali poseben dogovor, v katerem naj bi vsaka stran prevzela natanko dogovoijene obveznosti in ki bo od vseh podpisnikov zahteval čvrsto jamstvo za njihovo izvedbo. Tak dogovor naj bi podpisali: direktor Iskre Tenel, sklad za razvoj kot lastnik, zavod za zaposlovanje in sindikat podjetja.
V Iskri Tenel je sedaj 28 delavcev, ki jim je na osnovi
prejšnjih postopkov prenehalo delovno razmerje, pa še niso dobili izplačane odpravnine. Da se to ne bi ponovilo, so imeli razgovor pri ministrici za delo g. Puharjevi, saj npj bi država zagotovila
sredstva za izvedbo programa o razreševanju trajno presežnih delavcev Iskre Tenel, in sicer denar za nadomestila, odpravnine in dokup delovne dobe. Ministrica ni mogla dati jamstev, je pa načelno podprla tak način reševanja in se zavezala, da bo pripravila razgovor
• Stavko, ki seje v Iskri Tenel začela 10. decembra, so po tednu dni na predlog stavkovnega odbora prekinili, ker so končno dobili plače za oktober. Namesto novembrskih plač so konec decembra dobili za okoli četrtino plače bonov. Torej podjetje delavcem dolguje še tri četrtine novembrske plače in seveda celo decembrsko.
med predstavnikom sklada, ministrstvom za delo in finančnim ministrstvom. Zadeve v Iskri Tenel se naj bi razpletle v tednu ali dveh.
A. B.
Klasična gimnazija v Novem mestu?
Občinska skupščina je pred tednom obravnavala vrsto aktualnih zadev — Prvič uradno predpisan zapis imen naselij — Sprejet Kazvojni načrt športa
NOVO MESTO — Novomeška občinska skupščina je ena redkejših v Sloveniji, ki seji še uspeva sestajati in sprejemati odločitve brez večjih težav. Tako je bilo tudi pred tednom, ko je v dobrih štirih urah obdelala kopico aktualnih zadev.
Zataknilo seje sicer že pri zapisniku s prejšnje seje, predvsem v zvezi z odlokom o lokacijskem načrtu Ceste herojev. Popravili naj bi zapis razprave Marije Kocjančič o črni gradnji Žlajpah, Jože Perše pa je delegatko tudi povabil v ekonomsko šolo, da se bo zares prepričala, da so razredi, ki imajo pogled na omenjeno črno gradnjo.
Po skrajšanem postopku je novomeška skupščina sprejela tri odloke: o začasnem financiranju javne porabe v občini, o graditvi in vzdrževanju zaklonišč in o naseljih. Odlok o naseljih je prvi uradni predpis o zapisu imen naselij v novomeški občini, ki naj bi odpravil vse nejasnosti in različno prakso pri uporabi imen naselij. V njem je upoštevan tudi novi slovenski pravopis, kije z izjemo vasi, sela, trga in mesta uvedel v vsa sestavljena imena velike začetnice. Preimenovanj oz. novih poimenovanj pa odlok ne prinaša. Kar se tiče odloka o zakloniščih skupščina pričakuje v naslednjem četrtletju od občinske vlade analizo sedanjih zaklonišč in operacionalizacijo tistih členov odloka, ki govorijo o upravljanju in vzdrževanju zaklonišč ter uporabi v miru.
V prihodnjih petih letih naj bi v novomeški občini potrebovali 809 novih stanovanj, od tega 350 v Novem mestu, druge pa v drugih naseljih v občini. Petletni stanovanjski program, ki ga je skupščina sprejela, predvideva reševanje stanovanjskih potreb z dozidavami in adaptacijami ter z ustreznejšo zasedenostjo obstoječega stanovanjskega
fonda pa z gradnjo novih stanovanj, tako individualnih kot »družbenih«. V petih letih naj bi v novomeški občini zgradili 250 novih stanovanj, od tega 150 neprofitnih, 40 profitnih, 20 službenih in 40 socialnih, zagotavljali pa naj bi tudi stanovanja za invalide in Rome. Program ni doživel večjih kritik, kljub temu pa je bila sprejeta dopolnitev, da bodo izdelovali letne stanovanjske programe po krajevnih skupnostih. Za to naj bi izvršni svet sestavil posebno projektno skupino, ki se bo tudi pozabavala z gradivom, kije bilo podlaga za izdelavo stanovanjskega programa. Da so v njem leta 1993 naj podrobneje obdelani podatki iz leta 1981, je res malo smešno, podobno kot ugotovitve, da »bomo morali še naprej računati na priseljevanja drugih državljanov«.
Novomeška skupščina se je pred tednom seznanila tudi z analizo stanja in načrtom razvoja raziskovalne dejavnosti v občini. V občini naj bi ustvarili močnejši raziskovalni potencial, vzpodbujali raziskovalno in inovacijsko delo, ki bo usmerjeno v čim bolj skladen razvoj občine, vzpostavili sistem informiranja strokovne in širše javnosti o raziskovalni dejavnosti v občini ter zagotovili večji finančni delež za raziskovalno dejavnost v proračunu. Ob tem Jože Beg pričakuje tudi boljšo povezavo vseh raziskovalcev v občini ter pregled, kaj kdo sedaj raziskuje. Skupščina je podprla tudi pobudo dr. Toneta Starca, da bi Novo mesto lahko spet imelo klasično gimnazijo.
Z odobravanjem je bila sprejeta analiza stanja in načrt razvoja športa v občini, po katerem naj bi uredili mnoge neurejene zadeve v športu. Bilo je le nekaj pripomb glede statusa posameznih športov in pomislekov, da zavod za šport ne bi bil kakšna športna »Zaija«.
• Novomeška skupščina seje seznanila tudi s problematiko urejanja novega novomeškega pokopališča. Podprli so zdajšnja prizadevanja investitorja in občinske vlade, od katere pa pričakujejo, da še pospeši pogovore in čim prej doseže sporazum o odkupu zemljišča, kije po zakonu o denacionalizaciji sedaj v zasebni lasti.
Da se ne bi smelo zgoditi, da bi otrok, ki bo prišel na stadion trenirat atletiko, moral plačati uporabnino, pa so se strinjali vsi.
Z. L.-D.
V občini kmalu odveč 600 delavcev
V Adrii Caravan, Iskri Tenel in Iskri Hipot
NOVO MESTO — Sklad za razvoj je večinski lastnik treh velikih firm iz novomeške občine: Adrie Caravan, Iskre Tenel iz Novega mesta in šentjernejske Iskre Hipot. V teh treh firmah naj bi bilo v kratkem veliko delavcev določenih kot trajen presežek, in sicer v Iskri Hipot 209 od okoli 600 zaposlenih, v Adrii Caravan 173 od 670 zaposlenih in v Iskri Tenel 210 od okoli 310 zaposlenih.
S programi za reševanje teh trajnih presežkov delavcev so predvideni dokupi delovne dobe, prerazporeditve na druga dela v okviru podjetja, v Tenelu pa tudi najem delovnih prostorov in sredstev v okviru novonastalih podjetij. Največim delavcem, ki bodo opredeljeni kot trajni presežek, pa bo po 6 mesecih prenehalo delovno razmerje in se bodo znašli na zavodu za zaposlovanje, kjer bodo, kot se reče, uresničevali pravice za brezposelne.
Pred kratkim je območna organizacija Svobodnih sindikatov dosegla dogovor o popravku že sprejetega programa za reševanje trajnih presežkov z vodstvom šentjernejske Iskre Hipot, ki so ga posredovali upravnemu odbor sklada za razvoj. Ce se bo upravni odbor strinjal s tem popravkom, območna organizacija ne bo vložila zahteve za reševanje spora z arbitražo. Tak program je pripravljen tudi za reševanje trajnih presežkov v Adrii Caravan in je v razpravi ta teden.
A. B.
Ko bo stavka
Vrtci in šole bodo 1112. in 13. februarja zaradi stavke zaprti
NOVO MESTO — Novomeški območni odbor sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti je 21. januarja sklenil, da se bodo delavci, zaposleni v vrtcih, osnovnih in srednjih ter glasbeni šoli in v dijaškem domu, pridružili slovenski stavki, napovedani za 10., 11. in 12. februar. Vrtci in šole bodo te dni zaprti.
Zaposleni v omenjenih dejavnostih, ki so udeležbo v stavki potrdili s pristopnimi izjavami, se v celoti strinjajo z zahtevami po enakopravnem obravnavanju z ostalimi porabniki proračunskih sredstev pri poravnavi plač za leto 1992 in po spoštovanju zakonodaje, ki ureja to področje in financiranje plač. V bodoče si nameravajo prizadevati za ustrezno vrednotenje učiteljevega dela v skladu z njegovo zahtevnostjo in odgovornostjo. Od zdajšnje in od bodočih vlad pričakujejo, da bodo doumele, da slabo plačan učitelj ne more biti dober učitelj.
ODPIS DAVKOV
NOVO MESTO - Na zadnji seji je občinski izvršni svet obravnaval nov paket vlog za odpis davkov in prispevkov, ki so se v slabem mesecu dni nabrale v novomeški izpostavi republiške uprave za javne prihodke. V njem je bilo 120 vlog za odpis dohodnine, 45 vlog za odpis drugih davkov in prispevkov in 69 vlog za odpis obveznosti zasebnikom. Ugodili so 96 prosilcem za odpis dohodnine. Od vlog za odpis drugih davkov in prispevkov so odklonili dve, trem pa ugodili delno. Tudi pri odpisovanju obveznosti zasebnikom so bili kar radodarni, čeprav jim niso odpisali vsega, kot je bilo predlagano, ampak 30 odst.
SPET TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA
NOVO MESTO - Interesenti za tečaj šivanja in krojenja naj se v petek, 5. februarja, ob 16. uri zglasijo v osnovni šoli Grm na prvem informativnem sestanku. Vabljeni!
VELIKO ZANIMANJA ZA POKUŠNJO VIN— V petek zvečer je Društvo vinogradnikov iz Šentjerneja pripravilo strokovno vodeno pokušnjo vzorcev iz krške vinske kleti Pokušnje, ki sta jo vodila inž. Darko Marjetič in Zdravko Mastnak, je v učilnice šentjernejske šole privabila kar 120 vinogradnikov. Tiso najprej pokušali vina z napakami, zatem pa vsa ostala do jagodnega izbora in poznih trgatev: (Foto: J. Pavlin)
Vzgojne naložbe za prihodnost
Že nekajmesečno delo interesnih oddelkov v vrtcih daje rezultate — Otroci so bolj sproščeni, mirnejši in pozornejši na svet okrog sebe — Prevelike skupine
Zahtevajo telovadnico
Skupščina hoče gradnjo telovadnice že letos
NOVO MESTO — Novomeška občinska skupščina je 21. januaija med drugim obravnavala analizo stanja in načrt razvoja športa v občini, ki je ponovno opozorila na nemogoče razmere za športno vzgojo v novomeških srednjih šolah, ki se že odražajo v slabem zdravstvenem stanju odraščajoče mladine. Poslanci so se odločili poslati pismo ministrstvu za šolstvo in šport, v katerem ga — enako tudi republiško vlado — pozivajo, naj pri pripravi proračuna republike Slovenije za leto 1993 upošteva neznosne razmere za izvajanje športne vzgoje dijakov novomeških srednjih šol in naj izgradnjo športne dvorane pri srednji tehniški in zdravstveni šoli vendarle uvrsti v letošnji proračun. Ta investicija je po zadnjih informacijah na vrhu potrebnih v Sloveniji, kar pa še ne pomeni, da bo šla v gradnjo, posebno če ne bi prišla v proračun.
Več kot 3.500 dijakov ekonomske, gostinske in tehniške ter zdravstvene šole sedaj uporablja za pouk športne vzgoje edino športno dvorano v Novem mestu. V dvorani Marof hkrati telovadi po deset ali (Z celo dvanajst razredov oz. po tristo I	‘ “'risto dijakov. Kakšna
" je, si verjetno ni Dijaki nimajo
garderob, zato se preoblačijo na tribunah, obleko in drugo pa so prisiljeni izpostavljati dolgoprstnežem. Ni dovolj sanitarij in umivalnic, da bi se dijaki po končanem pouku lahko umili.
Poseben problem je velika oddaljenost srednje tehniške in zdravstvene šole od športne dvorane. Dijaki morajo v eno smer pešačiti dobrih petnajst minut, zaradi česar za športno vzgojo lahko porabijo največ polovico predvidenega časa. Letno s potjo na telovadbo tako izgubijo kar 23 od 70 ur, predvidenih za športno vzgojo. Ker je na poti kar nekaj bifejev, se marsikateri dijak na njej tudi »izgubi«, poznani pa so celo primeri, ko prihajajo dijaki k pouku telovadbe vinjeni.
Če bi bila končno zgrajena športna dvorana pri novomeški srednji tehniški in zdravstveni šoli, bi večine naštetih problemov ne bilo več. Zaradi tega so poslanci novomeške skupščine ostri v svoji zahtevi, da novomeška srednješolska telovadnica v letošnjih naložbenih načrtih slovenskega proračuna ne sme biti prezrta. Pri tem se jim ji pridružilo tudi dobrih 3.400 novomeških dijakov in njihovih pedagogov.
Z. L.-D.
NOVO MESTO — Po dobrih izkušnjah z interesnimi delavnicami so sc v VVO Novo mesto z lanskim septembrom odločili v posameznih novomeških vrtcih organizirati interesne oddelke. V njih je še bolj kot drugje poudarek na odraščanju in pridobivanju spoznanj v najbolj dojemljivem otrokovem obdobju z lastno aktivnostjo na določenem področju, ki dela najgloblje zareze v možgane. Poleg glasbenega in plesnega oddelka, ki sta bila že predstavljena, delujeta tudi po en naravoslovni oddelek v vrtcu Labod v Ločni in Pedcnjped na Drski, v vrtcu Rdeča kapica na Drski pa likovni oddelek.
»Vsak dan imamo kakšno dejavnost, se bo to moralo poznati. Čeprav dela-povezano s spoznavanjem okolja s po- mo tako razmeroma kratek čas, so že
močjo opazovanj in pogovorov. Veliko gledamo knjige in otroci si veliko stvari zapomnijo prav prek sličič. Vsaj dvakrat do trikrat na teden naredimo tudi poskus. To imajo otroci zelo radi. Veliko delamo z vodo. Značilnosti in nenavadnosti jih zelo pritegnejo, na primer mešanje različnih tekočin, potapljanje gumba, ki se v vodo in olje da izvesti, v gostejši sirup pa ne itd. Spoznavali smo, kako potuje zvok, zakaj je potrebno dvoje oči, obstojnost hrane ob uporabi manjših ali večjih količin soli itd. Ncgre za to, da bi se otroci ne vem koliko naučili, ampak za to, da bodo kasneje sami znali vse bolje spoznavati. Življenje v tem in v drugih interesnih oddelkih je gotevo naložba za prihodnost,« pravi Damjana Simonič, ki vodi naravoslovni oddelek v vrtcu v Ločni. V njem so otroci od petega do šestega leta starosti. Deset sojih starši posebej vključili v ta oddelek, uživajo pa v njem vsi.
V naravoslovnem oddelku v Pe-denjpedu so večinoma mlajši otroci, od treh do štirih let. »Mislili smo, da je za otroka dobro že zgodaj začeti spoznavati, kaj se dogaja v naravi, in graditi odnos do nje. Starši imajo premalo časa, da bi hodili na sprehode in ohranjali stik z naravo. To bi radi spremenili in enkrat
rezultati. Otroci vse bolj sami opažajo spremembe v naravi in opozarjajo nanje. Prek teh otrok se še starši osveščajo, saj jih malčki opozaijajo na stvari, na katere niso pozorni ali se jim ne zde pomembne,« pravi vzgojiteljica »naravoslovcev« v Pedenjpedu, Mojca Tasič. Tam se sicer že ob vstopu v igralnico vidi, da se dogaja nekaj posebnega. Vsak otrok skrbi za svojo lončnico, v peskovniku imajo pšenico, ki vidno raste, skrbijo za štiri papagaje in za paličnjake v akvariju. Povsod zbirajo semena in opazujejo razlike med njimi, delajo pa tudi poskuse. Tistega, kaj se dogaja s kapljico vode v moki in sladkorju, so večkrat ponovili. Otroci uživajo in jih sploh ni težko pridobiti za takšno delo,
nikogar pa v nič ne silijo.
V vrtcu Rdeča kapica 26 malih šolarjev spoznava vsa področja prek likovne vzgoje. »Ob risbah otroci sami opozarjajo na nova področja. Imajo bujno fantazijo in likovni material, s katerim nam veliko pomagajo starši, jih spodbuja, da to izrazijo. V teku leta bomo spoznali vse likovne tehnike, primerne za to starost. Obiskali smo tudi že lončarja in Formo vivo v Kostanjevici ter pripravili krasno novoletno »likovno« praznovanje. Likovna vzgoja je koristna tudi kot vaja za pisanje, za razvoj ročnih spretnosti, estetskega čuta in še marsičesa, kar je kasneje potrebno v šoli in življenju nasploh,« pravi »likovna« vzgojiteljica Milena Novak.
Vzgojiteljice, ki v skladu s svojimi nagnjenji vodijo interesne oddelke, varuške in vodstva vrtcev tudi ugotavljajo, da novi sistem dela dela otroke bolj sproščene, manj agresivne in manj plašne ter še bolj dojemljive za svet okrog sebe. Še mnogo več pa bi se dalo narediti, če bi bile skupine manjše.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Damjana Simonič
Mojca Tasič
Milena Novak
(Novomeška kronika
ZDRAVJE I - Otošk? igralnica ne zaposluje firbcev le z zgodbicami o velikih zaslužkih posameznih obiskovalcev iz novomeških logov, ampak so se jim pridružile še zgodbice o tamkajšnjih ruskih plesalkah, ki naj bi sploh ne bile samo to. Zaradi tega je na zadnji seji novomeške občinske skupščine sam podpredsednik Brane Kim spraševal, ali so dame zdravstveno pregledane, da ne bi tam nastalo leglo bolezni (in ne le razvoja). Očitno spodbujen s tem zanimanjem, je dr. Starc delegate obvestil, da v novomeškem laboratoriju doslej niso odkrili še nikogar, ki bi bil okužen z virusom aidsa. Natančnega odgovora, kako je z zdravjem omenjenih otoških dam, pa kajpak ni bilo.
ZDRAVJE II - Še predno so uradno dobili novo metlo v obliki novega vrhovnega šefa, so sc za ljudsko zdravje očitno začeli zelo močno zanimati tudi policisti. Od običajnega nastavljanja balončkov po pijači bolj ali manj smrdečim voznikom so sc prejšnji teden odpravili kar k izvoru smradu, v bifeje. Ljudski glas ve povedati, da so legitimirali in popisali v nekaj novomeških bifejih vse, ki so bili zaloteni na jutranjem požirku žganja oz. malega sadjevca, kot je eden od zalotenih seznanil policista z vsebino svojega “štamprla”. Kakšen je bil razlog in namen popisa, ni znano. Taisti ljudski glas ne govori o nikakršnih neredih oz. kaljenju javnega reda in miru, ki bi policiste spravilo na delo, pitje alkoholnih pijač pa niti v prezgodnjih jutranjih urah ni kaznivo. S točenjem je druga pesem, a še to je v pristojnosti inšpektorjev. Morda so se jih policisti odločili malo nadomestiti, pa so šli v svoji delovni vnemi predaleč.
IMENA - Novomeška vlada je že potrdila osnutek občinskega odloka, ki bo, če bo sprejet še v skupščini, v mnogočem spremenil seznam imen novomeških ulic in za precejšnje denaijc olajšal občinski proračun. Novo mesto naj bi med drugim dobilo tudi Lcvičnikovo ulico. Na prvi javni obravnavi predloga so posamezniki temu sicer ostro nasprotovali, češ da bi zaradi tega, kar je storil mestu, lahko dobil kvečjemu ulico Levičniko-vih žrtev ali pa bi iz istega razloga v Lcvičnikovo preimenovali kar celo Novo mesto. Stavili bi, da Lcvičnikova ulica bo. Morda bi kazalo kje najti nekaj hiš tudi za Coursatovo ali kaj podobnega.
TITO - Nedavno je pozorno obiskovalčevo oko odkrilo, da v skritem kotičku v enem od razredov ene izmed novomeških osnovnih šol še vedno visi Titova slika. Komaj so sc izgovorili na to skritost, sliko pa so jjotem ročno sneli, da bi jim kdo ne očital krivoverstva oz. nostalgije po starih časih. Učiteljica je otroško zvedavost, zakaj mora slika s stene, potešila s tem, da je možakar pač že umrl, ipd. Z odgovorom na naslednje vprašanje, zakaj potem Prešeren še kar visi na steni, sc je bilo treba malo bolj potruditi.
5^
Ena gospa je rekla, da že zelo težko čaka na tople pomladne dneve, da bo lahko posedela na klopcah med IM in Tilio in uživala v vedno svežih izpušnih plinih mimo vozečih avtomobilov.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 30. januarja, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: M-Standard, PC Zagrebška
od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi
od 8. do 20. ure: Perko, market v Šcntpctru
od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17
od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
•	Šentjernej: Mercator-Standard, Samopostrežba
•	Dolenjske Toplice: Mcrcator-KZ Krka, Prodajalna Vrelec
•	Žužemberk: Dolenjka, Market
•	Straža: Mcrcator-KZ Krka, Samopostrežba
•	Novo mesto: v nedeljo od 8. do 11. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg
od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi
ocl_8. do 12. ure: Perko, market v Šcntpctru
od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17
od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
St. 4 (2267)28. januarja 1993
Črnomaljski drobir
MAMILA IN PORNIČI - Na zadnjem zasedanju občinskega parlamenta v preteklem letu je bilo več ugibanja o tem, na kakšen način je eden od delegatov zastavil vprašanje o markomaniji in kaj je takrat pravzaprav imel v mislih, kot pa o tem, v kakšni meri mamila v resnici grozijo črnomaljski občini. Ker pa je vprašanje priletelo iz. bodoče semiške občine, merilo pa je predvsem na bodočo črnomaljsko občino, so sc pristni črnomaljski delegati po svojih močeh postavili v bran. 1’oslužili so sc metode napada kot najboljše obrambe. Semičane so “spomnili”, da tudi njihova “občina” ni povsem nedolžna. Če njeni prebivalci niso sumljivi zaradi jemanja mamil, pa je nesporno, da v eni scniiških gostiln javno predvajajo pornografske video filme. Za “občino”, kakršna je semiška, ki ji je veliko do javne morale, se to ne spodobi, kajne?
ČEVLJI - I^o nekaterih Črnomaljcev pa vendarle ni prišlo deviantno obnašanje, to dokazuje prodajalka' čevljev v trgovini Kraš, ki nosi naočnike. Eden od kupcev je povedal, da se mu je storilo kar milo pri srcu, ko ji je zaupal, rja bi. sicer,rad pomeril in kupil čevlje, pa jih zaradi invalidnosti ne more obuti. Prodajalki še je zdelo samoumevno, da mu jih sama obuje in sezuje, česar kupec še. ni doživel, čeprav je prepotoval celo Slovenijo. Ob takšni ustrežljivosti bi bilo človeka sram, ko ne bi kupil čevljev, četudi bi ga tiščali.
IZOBRAŽEVANJE - Črnomaljci: so znani po tem, da sc s težavo odpravijo na tečaj ali seminar v Črnomlju. Toda če gre za isti seminar z istim predavateljem v Novem mestu ali Ljubljani, poletijo tja kot ptički. Potem pa se navadno še zgodi, da jim - zlasti v dolenjski prestolnici -predava belokranjski strokovnjak. Kar je onkraj Gorjancev, je slajše, pa četudi dražje.
(Sprehod po Metliki
V METLIŠKEM HOTELU Bela krajina si manejo roke, kajti v eni od sob se je nastanil bioenergetik Pero iz. Sarajeva. Mož baje uspešno zdravi migreno, bolečine v hrbtenici, različne želodčne ter črevesne težave in še kaj. Zanimanje za njegovo delo je veliko, na parkirnem prostoru je videti registrske tablice domala vseh slovenskih krajev, ne manjkajo pa tudi nekdanje bratske oznake. Marsikateri Metličan je povabil Sarajevčana domov, da bi mu ugotovil sevanje v stanovanju, toda mož, ki je veliko “delal” tudi v tujini, odklanja obiske doma. Gospod Pero bo v Metliki najmanj do konca marca.
MLADEŽ, KI ZDAJ UŽIVA zaslužene počitnice, sc ima kam dati, čeprav ni snega. Zanje je poskrbela ljudska knjižnica, križem pa niso držali rok niti v metliški osnovni šoli. Za šolsko mladino je na voljo telovadnica, tako da se bodo šolarji lahko dodobra razmigali. Za dodatno veselje pa je poskrbel sindikat vzgoje in izobraževanja, ki napoveduje učiteljsko stavko kmalu po počitnicah. Metliški osnovnošolci stoodstotno podpirajo svoje stavkajoče učitelje z vročo željo, da bi stavkali, kolikor se da dolgo.
[Trebanjske iveri
POSL.ANEC - Kmetijski inženir Lojze Metelko, ki je z. neposredno izvolitvijo v državni zbor slovenskega parlamenta potrdil veliko priljubljenost, zlasti med kmečkim življem, je odigral pomembno vlogo pri sestavi nove Drnovškove vlade. Na hcaringu, kot na Zahodu pravijo “zaslišanju” novih kandidatov za posamezne vladne funkcije, je ravno Metelkov glas kot predsedujočega v parlamentarni komisiji omogočil, da sc je bivši obrambni minister Janez. Janša ponovno znašel na tem položaju. Ni sicer pomembno, ali sc je socialdemokrat Janša zahvalil Trcbanjcu, poslancu SLS, za tako podporo, kajti ponedeljkova zaprisega nove vlade je pokazala, da se je Metelko prav odločil. Janša je požel najmočnejši aplavz na odprti sceni parlamenta ob ponovni umestitvi na stolček, kjer se je med 10-dncvno vojno znašel nadpovprečno uspešno.
VRTEC - Trebanjski vzgojrio-var-stveni zavod bi rad s pomočjo javnih del pomagal predšolskim Otrokom z motnjami v razvoju. V Trebnjem, Sentlovrcncu, Dobrniču, na Čatežu in Hudejah naj bi zaživele likovna,, glasbena, lutkovna in plesna delavnica 73 otroke od 4. do 7. leta. Poleti bi vrtec rad zamenjal strešno kritino na starem delu vrtca, prebelil vse prostore vrtca v Kidričevi ulici itd. Vse lepo in prav, se oglašajo poznavalci razmer v vrtcu in okrog vrtca. Sneg je očitno prenaglo skopnel, da bi Trebanjcem uspelo odstraniti svinjarijo po lanskoletnem obnavljanju vrtca.
BAR? - Govorica o romskem baru oz. nočnem lokalu na Hudejah, ki naj bi ga zavoljo brhkih mladenk obiskovali tudi premožni, ugledni Trebanjci, naj bi bila prenapihnjena. Bomo videli čez 9 mesecev.

IZ NlkŠIH OBČIN
i ll.iiit
IZ NtkŠIH OBČIN
E'
Kdo bo vrnil »čistilna« posojila?
Izvršni svet meni, da bi morali najprej odgovoriti na vprašanje, ali bodo kredite za čistilne naprave vračali iz občinskega ali republiškega proračuna
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini so že dlje časa pripravljeni projekti za centralno čistilno napravo v mestu. Lokacijo zanjo pod Vojno vasjo so sprejeli z odlokom občinske skupščine. Ugodno za občino so rešeni tudi pritožbeni postopki, ki so jih sprožili ljudje, ki so menili, da so prizadeti. V sa potrebna zemlja pa še ni odkupljena, zato občinski upravni organ po predpisih rešuje primere, kijih ni moč rešiti z dogovorom. Pred časom je bila podpisana tudi pogodba za gradnjo ceste, vodovoda in telefona k bodoči čistilni napravi.
mnenju članov izvršnega sveta, ki so
Hkrati s tem potekajo tudi dogovori o možnostih za zagotovitev denarja za gradnjo, in sicer z ministrstvom za varstvo okolja in urejanje prostora, preko vodnogospodarskega inštituta z ministrstvom za znanost in tehnologijo za sredstva Phare, s pomočjo podjetja Hi-droinženiring pa z avstrijskim podjetjem Purator Wagner Biro. Ob tem ne gre prezreti, da gre pretežno za posojila, ki jih bo morala občina vrniti. A ta nima niti enega trdnega denarnega vira, saj ekološkega denarja ni, samoprispevka tudi ne, povečevanje cen komunalnih storitev pa je zaradi omejitve nemogoče. Čeprav jim je v Črnomlju uspelo, da so predračunsko vrednost gradnje čistilne naprave zbili za nekaj milijonov mark in pristali na 4.250.000 DEM, se zavedajo, da tega zalogaja sami ne bodo mogli pokriti. Zato po
NOVA SEMISKA VLADA
SEMIČ - Decembra so imeli v semiški krajevni skupnosti volitve za 23-članski svet KS, katerega predsednik je postal Žarko Žbogar. Svet je strankarsko obarvan, v njem pa je 7 članov SLS, 6 članov koalicije SSS in SDP, 5 članov SKD, 2 člana SDSS, 3 člani pa so neodvisni. 15. januarja je imel svet prvo sejo, na kateri je izvolil sedemčlanski krajevni odbor, za njegovega predsednika pa Ivana Križana. * •
•	Zaradi volitev, ki so jih izgubile ženske, delavskih voditeljev in novih državljanov v strankah nikogar ne boli glava, bodo pa bolele ženske, strankarske voditelje in nove državljane. (S. Lokar)
•	Politiki svoje napake vedno priznajo kot napake naroda. (Čcrak)
•	Tovariš Tito je bil velik gospod. (Nežmah)
•	Človek je zgolj prah, zato je omelo tako važno. (Allen)
Kmečki muzej na Veseli gori bo preurejen
Želje TD Šentrupert
ŠENTRUPERT — V letu turizma namerava Turistično društvo Šentrupert največ pozornosti posvetiti ureditvi kmečkega muzeja na Veseli gori. Predsednik društva Jože Brcar pravi, daje v pritličju tako vlažno, da se dela velika škoda, zato bo potrebno kmečki muzej prestaviti v prvo nadstropje.
Da bi lahko to uresničili, bi morali najprej urediti zgornje prostore, to je polov' j hodnika in šest sob. Povsod jc ireba urediti stropove in tla, nazadnje pa še zaščititi z lesom in prebeliti. Po predračunu Gradbeništva Zupančič iz Trebnjega bi dela stala 2,330.000 tolarjev, to pa je za tukajšnje turistično društvo prevelik zalogaj. Z javnimi deli bi načrte na tem demografsko ogroženem območju lažje uresničili.
Šentruperško turistično društvo bo letos bolj zavzeto sodelovalo pri odpravljanju črnilnidlagališč v krajevni skupnosti. Če bodo očistili strugo Bistrice in njenih pritokov, bodo že precej naredili, še več pa, • ako jim bo uspelo očistiti bližnje gozdiče najrazličnejše navlake in smeti.
V Šentrupertu se zavedajo, daje obnove potreben tudi spomenik padlim. Dvignili bodo tlakovane ploščice in uredili pešpot iz spodnjega novega naselja. Cimprej pa bi radi popravili zapuščene hiše v središču kraja. Računajo, da bi lastniki takih hiš, z ugodnimi posojili hiše lahko popravili v dveh letih. To ne bi bil le pomemben prispevek k lepši podobi kraja, ampak še bolj prazničnemu vzdušju ob bližnji 500-letnici častitljive šentruperške cerkve.
P. P.
pretresali Hidroinženiringovo ponudbo za izvajanje investicijskega inženiringa, niso najpomembnejši viri financiranja, ampak najprej, kdo bo denar, torej posojila za naložbo, vračal. Bo to občinski ali republiški proračun? Šele potem naj bi iskali najugodnejše finančne vire in ponudbe. Pri slednjem naj se ne bi omejili zgolj na Hidroinžening. Ponudniki
BREZ PLAČ IN STROKOVNJAKOV
ČRNOMELJ - Po sklepu upravnega odbora bi morali v črnomaljskem Beltu do preteklega četrtka sestaviti krizno ekipo štirih strokovnjakov, ki naj bi v šestih mesecih postavila zdrave temelje za poslovanje podjetja. Vendar do določenega roka upravni odbor ni našel dovolj ljudi. Prav tako delavci Belta še niso dobili plač za lanski december, vendar tako kot strokovnjake še najprej iščejo tudi možnosti za izplačilo lanskih prejemkov.
ZAHVALA ZA POMOČ
METLIKA - V prejšnji številki sc je OO ZPM Metlika že zahvalila tistim, ki so prispevali, da so prireditve v okviru lanskega veselega decembra uspele. Poleg že naštetih pa so pomagali še pleskarstvo Bajuk, Niko Popovič, Stanislav Jordan, pletilstvo Cerjanec, Milka Barbič, zavarovalnici Triglav in Tilia, Dom počitka, Kolpa Metlika, SDK Novo mesto, izvršni svet Metlika, Novotcks, zdravilišče Dolenjske Toplice in Socialistična stranka Metlika.
bi morali predlagati tudi sprejemljivejše denarne vire, ne le da se omejujejo zgolj na posojila, ki so najslabša možnost.
Članom izvršnega sveta se je zdelo nemogoče, da bi občinski upravni organ sam izpeljal naložbo. Zato so imenovali projektni svet, ki bo med drugim poskušal najti rešitev, da bo naložba končana čim hitreje, vendar za občinski proračun najceneje. Slišati je bilo tudi predlog o uvedbi plačila ekološkega tolarja, ki bi ga lahko koristno porabili pri gradnji čistilne naprave. Res, da jo je moč graditi tudi postopno, a bo zares učinkovita šele, ko bo zgrajena do konca. Zato ni pomembno le, kdaj jo bodo začeli graditi, ampak predvsem, kdaj bo končana.
M. BEZEK-JAKŠE
TRGA TEV IN OBREZOVANJE SKORAJ HKRA Tl — Le teden dni potem, ko so tik pred novim letom iz metliške Vinske kleti v svojem vinogradu na Vi-nomerju potrgali laški rizling za ledeno vino, je Jože Slane iz Berčič nad Metliko že začel obrezovati svoj vinograd Pravi, da bi se raje še grel ob peči. če bi imel le nekaj sto trt, ker pa jih ima 3.000, pri svojih 87 letih pa jih še vedno obreže sam. se mu zdi škoda vsakega sončnega dne, kijih na njegovo srečo v januarju ni manjkalo. (Foto: M.B.-J.)
Anica Baša
Najpomembnejše želje kupcev
Anica Baša, prva za-sebnica na Majerju
ČRNOMELJ — Salon pohištva z imenom Baims je prva zasebna obratovalnica, ki je odprla svoja vrata v novi črnomaljski poslovni coni Majer, torej v nekdanji vojašnici. Najbolj je pohitela s prenovo dotrajane vojaške akumulatorske delavnice Anica Baša iz Straže pri Novem mestu. Da seje odločila za salon tostran Gorjancev, ima več razlogov. Ko je namreč iskala poslovni prostor, se ji je prav na Majerju ponudila dobra priložnost, tudi zato, ker je z raziskovanjem tržišča ugotovila, da Črnomelj še nima zasebne trgovine s pohištvom. In ne nazadnje, kot Belokranjko jo je vleklo v domače kraje.
Anica prizna, da ima zaradi tega, ker je med prvimi — poleg njenega salona sedaj v poslovni coni obratuje le še tovarna Eki — precej težav. Zlasti jo motita še zelo neurejena okolica in razdrta cesta. Vendar upa, da se bo letos, ko bo gotovo odprtih več obratovalnic, vse uredilo. Sicer pa Anica poleg opreme za celotno stanovanje v svojem salonu ponuja tudi zavese, kijih sešijejo po naročilu, ter tapiserije. Kot nekdanja prodajalka v novomeškem No-volesovem salonu pohištva sije nabrala tudi veliko izkušenj pri svetovanju.
Bo pastorek le dobil svoj dom?
Edino metliško srednjo šolo mečejo iz Beti, a nima kam — Republika kriva za zamude pri adaptaciji novih prostorov — Ultimat občinske vlade
METLIKA — Podjetje Beti je konec predlanskega leta odpovedalo srednji šoli tekstilne usmeritve najemni odnos za okrog 250 kv. metrov prostorov v tovarni, kar je približno polovica šole. T akrat so v Beti dejali, da potrebujejo le prostore, kjer ima šola učilnice, pozneje pa so zahtevali tudi izpraznitev delavnic za praktični pouk, torej okrog 160 kv. metrov, ki da jih potrebujejo za svojo dejavnost.
S tem seje iskanje novih prostorov za edino metliško srednjo šolo še zapletlo. Za učilnice so namreč na občini že namenili nekdanjo osnovno šolo na Partizanskem trgu, v.srednji šoli pa so začeli iskati še prostore za praktični pouk, ki naj bi bili čim bližje učilnicam za teoretični pouk. Kmetijsko zadrugo so zaprosili za njene prazne prostore na Trgu svobode. Vendar je upravni odbor odobril le približno 140 kv. metrov prostorov nad skladišči, ki so podstrešni, potrebni prenove, povrh vsega pa še premajhni. Srednja šola bi po normativih za delavnice potrebovala tudi prostore nad prodajalno. Zato seje šola pri reševanju prostorskih težav obrnila po pomoč tako na Beti kot na občinski izvršni svet. Solniki so namreč prepričani, da ima Metlika zagotovo začrtano dolgoročno strategijo razvoja, kjer bi morala imeti svoje mesto tudi srednja šola. Toda tako, da bi vzgojno-izobraževalno delo potekalo na enem mestu, ne pa tako, da so učilnice že nekaj desetletij v tujih prostorih, raztresenih po vsej Metliki. Toda šola sama tega problema ne more rešiti, saj ni profitna ustanova.
OPISMENJEVANJE ODRASLIH ROMOV
TREBNJE - Že od decembra lani poteka v romskem naselju na Hudejah pri Trebnjem več programov za odrasle Rome in njihove otroke. Direktorica Centra za socialno delo Trebnje Anica Miklič nam je povedala, da je odziv Romov zelo dober, bodisi ob ponedeljkih, ko poteka opismenjevanje odraslih, ali ob torkih in četrtkih, ko v okvint otroškega varstva otroci radi poslušajo pravljice, prepevajo in sc igrajo. Veliko jc bilo tudi zanimanje mlajših Romov za seznanjanje s cestnoprometnimi predpisi.
Na izvršnem svetu so menili, da so namenili srednji šoli najlepšo stavbo v mestu, ter so za njeno adaptacijo porabili več kot 2,5 milijona tolarjev. Sicer pa v občini nimajo toliko denarja, da bi lahko prevzeli vse obveznosti do šole, čeprav se bodo na vse načine-trudili, da bi ostala v Metliki. Kljub pomanjkanju so pripravljeni zanjo odšteti še nekaj denarja. Res pa je, daje šola v mreži slovenskih šol in bi zanjo morala poskrbeti republika. Žal so po mnenju
metliške vlade prav v republiki krivi, da se je obnova prostorov v nekdanji osnovni šoli zavlekla in da se srednješolci še niso preselili iz Beti. Nerodno je bilo, ker se Metličani zaradi menjave vlade precej časa niso imeli o tem v republiki s kom pogovarjati. Očitno pa jim je to zavlačevanje že precej v nadlogo, saj so bili na zadnji seji ultimativni: če do letošnjega 1. septembra v republiki ne bodo omogočili preselitve šole iz Beti na Partizanski trg, bodo to v Metliki storili na lastno pest, a tako, da bo zanje najhitrejše in najcenejše. Hkrati je občinska vlada zaprosila tudi Beti, daje korektna do konca in da ne ogrozi obstoja srednje šole v mestu.
M. BEZEK-JAKŠE
Kako dolgo bo trajala »začasnost«?
Obveza Komunale Metlika
METLIKA Sedaj teče že četrti teden, odkar Vranovičani ne dovolijo odlaganja smeti na bližnje črnomaljsko občinsko deponijo odpadkov, zato tamkajšnja Komunala vozi smeti na metliško odlagališče. Kot je povedal direktor metliške Komunale Jože Mihelčič, je njihovo javno podjetje dovolilo dovoz črnomaljskih smeti v soglasju s tukajšnjim izvršnim svetom.
Obe Komunali sta tudi sklenili pogodbo, kjer je zapisano, da bo črnomaljska Komunala do ureditve razmer na deponiji komunalnih odpadkov pri Vranovičih odvažala komunalne odpadke na metliško odlagališče. Metliški komunalci pa so se obvezali sprejeti črnomaljske odpadke in z njimi ustrezno ravnati. Če bi prišlo v metliški občini do podobnih razmer kot sedaj v črnomaljski, se je črnomaljska Komunala v pogodbi obvezala sprejeti enako količino metliških odpadkov na svojo deponijo. Po Mihelčičevih besedah gre za začasen odvoz, vendar v pogodbi ni navedeno, do kdaj naj bi trajal. Cena, ki jo Metličani zaračunavajo Črnomaljcem, je ekonomska.
Od 4. do 15. januarja so Črnomaljci pripeljali v Metliko 303 prost, metre gospodinjskih, industrijsko-gospodinj-skih in suhih industrijskih odpadkov. Le za primerjavo: vsak mesec se na tej deponiji znajde 840 prostorninskih metrov metliških smeti. Od tega je 400 prostorninskih metrov industrijskih, večinoma iz Beti in Novolesa, ostalo pa so gospodinjski. Po Mihelčičevih trditvah je na metliški deponiji prostora le še za štiriletno odlaganje, če bi tja seveda vozili smeti zgolj iz metliške občine.
M.B.-J.
ODPRTA VRATA MUZEJA
METLIKA - V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo Belokranjski muzej v Metliki pripravil od L do 8. februarja teden odprtih vrat. Obiskovalci si bodo lahko brezplačno ogledali zbirke Belokranjskega in Slovenskega gasilskega muzeja.
PROSTORSKA UREDITEV SUHE KRAJINE
TREBNJE - Trebanjska občinska skupščina je prostorskoureditvenc pogoje (PUP) za Suho krajino sprejela novembra 1990, za celotno občino pa marca 1991. Pogoji morajo biti usklajeni s planskimi listinami. Trebanjci nameravajo spremeniti odlok o PUP za Suho krajino. Ena pogostih težav je predvsem v tem, da se hlevi in druga gospodarska poslopja namenjena kmetijstvu, ne morejo uvrščati med urbane površine, temveč med kmetijska zemljišča. Osnutek odloka sc nanaša tudi na peskokope in kamnolome, za katere bodo izdana v skladu z zakonskimi predpisi in raziskovalno nalogo vrednotenje nahajališč gradbenega kamna v občini Trebnje, ki jo izdeluje Geološki zavod Ljubljana.
Pomoč družini in skrb za ostarele
Center za socialno delo Trebnje predlaga za javna dela prvič program pomoči družini na domu ter nadaljevanje lanskega programa skrbi za starejše
TREBNJE — »Ugotavljamo, da imamo veliko družin, ki so ogrožene, vendar ni potrebno ukrepanje po zakonu o zakonaki zvezi in družinskih razmerjih. Prava tako ne gre še za porušene medsebojne odnose ali hujšo zasvojenost z alkoholizmom in drugimi odvisnostmi, pač pa mogoče le za socialno zaostalost, bolezen ali kaj podobnega, in bi bilo družini možno pomagati s povsem konkretnimi oblikami. Tako bi lahko zagotovili, da bi družina ostala skupajin ne le, da bi preživela. Gre za to, da družina preživi bolje kot bi to zmogla brez pomoči,« razlaga direktorica Centra za socialno delo v Trebnjem, Anica Miklič, zakaj so sc odločili prvič prijaviti za javna dela program pomoči družini na domu in za dom.
Mikličeva poudarja, da je to hkrati tudi preventivni program, ker bodo s to obliko pomoči omogočili boljše življenje otrokom in njihovim bodočim družinam, da pa so to pomoč dolžni uvesti tudi zaradi projekta »Trebnje - - občina dobrih medsebojnih odnosov.« Naposled pa službe, ki se ukvaijajo z družino, v okviru rednega programa s svojimi ljudmi ne zmorejo zagotavljati teh oblik pomoči. Zato naj bi od začetka februarja do konca leta dve delavki, in sicer medicinska sestra ali vzgojiteljica, socialna delavka pomagale pri organizaciji družinskega življenja, pri usposabljanju družinskih članov za posamezne socialne vloge,'pri razvijanju higienskih in delovnih navad, pri varstvu in vzgoji otrok, pri učenju itd.
Na centru za socialno delo v Trebnjem menijo, da bi z javnimi deli morali
nadaljevati s programom skrbi za starejše na domu vsaj toliko časa, da bi to skrb prevzel dom starejših občanov, ki ga Trebanjci že dolgo težko pričakujejo. Od srede maja lani do konca leta sta delavki obiskali prek 40 oseb. Nepokret-nim in polpokretnim osebam, ki so zvečine same pa sta pomagali tudi večkrat tedensko bodisi pri gospodinjskih delih ali drugih opravkih. Ljudem oskrba na domu pomeni veliko več kot za nameček še dosti dražja zavodska oskrba v drugem, tujem okolju, zato bo gotovo taka pomoč ostarelim in osamelim še kako potrebna tudi v prihodnjih letih,
ne samo letos.
P. P.
Anica Miklič
KULTURNI FORUM
TREBNJE - Zveza kulturnih organizacij Trebnje vabi v petek, 5. februarja, ob 18. uri v kulturni dom Trebnje na kulturni forum. Njegov prispevek bo namenjen kulturi danes, njenim možnostim v občini Trebnje, skratka, kako naprej. Vabljeni so vsi, ki jih kultura oz. kulturno (po)ustvarjanjc kakorkoli zanima.
a
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
Klinji vasi dovoljenje za laguno
Prašičja farma v Klinji vasi je pred nedavnim dobila uporabno dovoljenje za skladiščenje gnojevke — Drugi v državi — Gnojijo po gnojilnem načrtu_
KOČEVJE — V prašičji farmi v Klinji vasi, ki je dolgo veljala za enega največjih onesnaževalcev okolja na Kočevskem, so v zadnjih lefih veliko vlagali v ekologijo. Njihov&naložbe so se v teh dneh javno potrdile. Končno jim je uspelo pridobiti uporabno dovoljenje za nepropustni laguni, v katerih pred razvozom skladiščijo letno do 42 tisoč kubikov gnojevke.
S pridobitvijo uporabnega dovoljenja za skladiščenje gnojevke je kočevska prašičja farma postala druga od osmih farm v Sloveniji, ki ima takšno dovoljenje. Njihova zadnja naložba v vrednosti 90 tisoč mark je bila nabava mešalcev za izenačitev gostote gnojevke in separatorja, ki z oddvajanjem gostega dela od tekočega pripomore, da rastline gnojevko hitreje vsrkajo, s čimer se zmanjša smrad, ki ga povzroča takšno gnojenje. Istočasno jim bo najnovejša investicija omogočila pridobivanje najboljšega humusa.
Gnojenje, po katerem je največje povpraševanje spomladi, izvajajo po gnojilnem načrtu, ki ga je potrdila Biotehniška fakulteta iz Ljubljane. V premeru 30 km pognojijo 2.000 ha zasebnih in
SPREJELI
BARLESOVO PONUDBO
RIBNICA - Ribniški izvršni svet sc je na svoji zadnji seji minuli teden odločil, da sprejme ponudbo firme Barlcs s Senovega za organiziranje in vodenje sortiranega zbiranja odpadkov, končno odločitev pa bo seveda prinesla skupščina s sprejemom ustreznega odloka. Predvidevajo, da bodo zato pogodbo podpisali šele spomladi, eto takrat pa bodo skušali pripraviti vse potrebno, da sc bo projekt začel čimprej uresničevati. Želijo, da bi sc jim priključila tudi kočevska občina, proučili pa bodo tudi možnost, da bi sc priključili projektu občine Zagorje, ki je z Barlcsom pogodbo že podpisala. •
•	Hrvaška je država, v kateri je vse večja strast “čiščenje” Srbov. (Mi-haljevič)
•	Čakam in upam, da sc bo na Hrvaškem nekega dne končalo etnično in začelo etično čiščenje. (Mihaljevič)
družbenih površin na lastne stroške. Da bi zmanjšali nevarnost onesnaževanja, pršijo na kvadratni meter le 2 litra gnojevke. Gnojilnega načrta, ki ne določa le količine, temveč tudi najugodnejše vremenske in vegetacijske pogoje za gnojenje, se morajo zaradi kraškega zemljišča dosledno držati.
V klinjevaški farmi se zavedajo, da nobeno gnojenje, tudi če deluje še tako naravno, za okolje in podtalnico ni po-
ZA CESTE
PREMALO DENARJA
SEVNICA - V sevniški občini bodo po besedah občinskih mož, ki so pretekli teden obiskali vse krajevne skupnosti, da so sc seznanili z uresničitvijo lanskoletnih načrtov na področju komunalne infrastrukture in o načrtih za letos, skušali najprej dokončati že začete posodobitve lokalnih kategoriziranih cest. Predračun za cesto Radna - Konjsko -Laze v višini okrog 35 milijonov tolarjev je zaradi dodatnih zemeljskih del kar za nekaj milijonov prekratek. Marsikaj bo treba narediti še na cesti Poklek - Trnovec, za katero so že leta 1991 dobili denar iz sklada za demografsko ogrožena območja. Tretji odsek, ki bo imel letos prednost, je cesta Šentjanž - Veliki Cirnik. Vse to naj bi letos naredili za 38 milijonov tolarjev.
vsem neškodljivo. Kljub temu upajo, da so končno le našli sprejemljivo rešitev, ki bo farmo razbremenila odpadkov ne na škodo okolja in ki bo pripomogla k zmanjšani uporabi mineralnih gnojil, ki tudi ne prizanašajo naravi.
M. LESKOVŠEK-SVETE
PROJEKCIJA JAKČEVIH FIMOV
KOČEVJE - Ob zaključku razstave Božidarja Jakca: Risbe z zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, 1. - 3. otober 1943, muzej Kočevje vabi jutri ob 19. uri na projekcijo filmov Božidarja Jakca 1933-1943. Filme bo v prostorih kočevskega muzeja predstavil Ivan Nemanič iz Arhiva Republike Slovenije.
RAZSTAVI OB KULTURNEM PRAZNIKU
KOČEVJE, FARA - V počastitev slovenskega kulturnega praznika bodo v kočevski občini odprli dve likovni razstavi, ki ju organizirata občinska skupščina Kočevje in Turistično-športno društvo Kostel. V četrtek,
5.	februarja, ob 17. uri bo v prostorih Ljubljanske banke v Fari odprta razstava del kočevskega slikarja-samouka Ivana Gcdcrja, ki slika predvsem tihožitja in krajine in je imel že več samostojnih razstav. V petek, 5. februarja, pa bo prav tako ob 17. uri v Likovnem salonu v Kočevju otvoritev razstave del slikarja, fotografa in filmskega snemalca Ivana Klariča, kostelskega rojaka, ki sicer živi in dela v Avstriji.
Prebivalci Trate nočejo avto odpada
Živahna razprava
KOČEVJE Minuli četrtek popoldan so na zboru krajanov Trate predstavili prostorsko ureditvene pogoje (PUP) za to območje. Čeprav so krajani izrazili dvom, da bodo njihove pripombe in predloge na občini upoštevali, sojih nanizali kar nekaj. Javno razpravo so podaljšali za dva tedna.
Glede na komunalno kanalizacijsko neurejenost Trate, predvsem njenega zgornjega dela, bo po temeljiti proučitvi projekta pripomb verjetno še več, že na tokralnjem zboru pa jih tudi ni manjkalo. Krajani so predlagali, naj se v prostorske pogoje vnese ureditev prometnega režima na T rati, ureditev odvoda meteornih voda do Rinže in zagotovi prostor za otroško igrišče. Zavzeli so se tudi za ohranitev gozdička med industrijsko cono in Trato, ki ga Romi nenadzorovano izsekava-jo, najodločneje pa so nasprotovali, da bi bil na Trati, ki sodi v širši kompleks rudniškega jezera in s tem področja, kjer še živita rak jcl-šovec in človeška ribica in kjer so številni vodotoki, odpad za avtomobile.
Krajani so izrazili razumevanje za stisko podjetnika Borisa Zupanca, ki je na zahtevo Gozdnega gospodarstva Kočevje moral zapustiti staro lokacijo na Marofu, odločno pa so vztrajali, da na njihovo območje, ki bi ga zaradi naravnih znamenitosti morali celo ekološko zaščititi, nikakor ne more priti.
M. L.-S.
Z javnimi deli do lepšega okolja
Več kot polovica javnih del bo prispevala k bolj čistemu in urejenemu okolju — Krajevna skupnost Ribnica glede del zahteva pojasnila
RIBNICA — Na podlagi javnega razpisa, ki gaje ministrstvo za delo objavilo konec novembra lani, so v ribniški občini pripravili program javnih del, ki se bodo v Ribnici izvajala v letošnjem letu. Skupna vrednost vseh del je okoli 3,600.000 tolarjev. Predlaganih je devet projektov, več kot polovica pa jih je tako ali drugače povezana z naravo in okoljem.
Projekt čiščenja zelenic kaže povečano skrb ribniške občine za urejeno in
Cerkev zdaj del te družbe
Z novoletnega srečanja duhovnikov v Sevnici
SEVNICA »Če ste prej delovali vzporedno, zdaj lahko delujete znotraj tc družbe,« je kot eno izmed poglavitnih pridobitev slovenske pomladi za Cerkev poudaril predsednik sevniškega izvršnega sveta Marjan Kurnik na tradicionalnem novoletnem sprejemu za predstavnike verskih skupnosti v salonu hotela Ajdovec v Sevnici.
Sevniški dekan Anton Hribernik je, kot je že običaj, odgovoril v imenu sobratov župnij tega okrožja. Spomnil je, daje še pred 10 ali 12 leti sklicevala te sestanke SZDL in da so takrat duhovnikom bolj dajali napotke, da ne bi »prestopili praga«. Zato so pozneje z velikim veseljem pozdravili večjo sproščenost. »Začutili smo dih pomladi. Bog daj, da se ne bi ponovili časi, ko smo drug v drugem videli sovražnike,« je poudaril dekan Hribernik in zatem nanizal še nekaj konkretnih odprtih vprašanj. Zahvalil se je za razumevanje občinski skupščni in osnovni šoli Sava Kladnika glede možnosti verouka v šoli, razočaralo pa ga je stališče ministra za šolstvo dr. Slavka Gabra. Spomnil je še na
nujno obnovo Florjanove cerkve, ki so jo sami prekrili, prebarvali zvonik, zdaj pa naj bi za ta kulturnozgodovinski spomenik še kaj postorila posvetna oblast.
Ker je bilo največ vprašanj glede denacionalizacij, je bila dobrodošla prisotnost predsednika komisije za denacionalizacije, inž. Jožeta Kolarja. Taje poudaril, daje sevniška občina ena tistih v Sloveniji, ki je nadpovprečno rešila denacionalizacijske zadeve. V Boštanju so vrnili že 36 ha zemlje, problem pa je funkcionalno zemljišče, kjer je igrišče pri tamkajšnji šoli, in pa objekt, v katerem je pošta. Glede Zabukov-ja je stvar, kot kaže, še najbolj zapletena. Župnik Nace Kustec je povedal, da bi radi nazaj le, kar je cerkvenega, da so v šoli lepi prostori, v zadnjih letih so postavili nova gasilska domova v Zabukovju in Trnovcu in lovsko kočo v Zabukovju. Izrazil je obžalovanje, ker so po vojni nacionalizirali župnišče ravno najrevnejši župniji daleč naokoli, da zdaj nima primernega stanovanja.
P. PERC
IH1
OBNOVA SPOMENIKOV — Novoletnega srečanja v Sevnici so se udeležili duhovniki Milan Strmšek (Loka), Jože Kramer (Razbor), Franc Jamnik (Šentrupert), Nace Kustec (Zabukovje), Anton Hribernik (Sevnica), Jože Špes (Brestanica) in Jože Peterlin (Bučka). Župnik Strmšek je opozoril, da bo nujna nadaljnja obnova cerkve na delovniku, kije bila prizadeta po potresu na Kozjanskem. Župnik Peterlin pa upa, da bodo izpolnjene obljube, da bosta obnovljena še oltarja iz 16. stoletja. (Foto: P. Perc)
lepše okolje, projekt odprave divjih odlagališč smeti pa to dokazuje še v večji meri. Izvajalke del bo pri obeh ribniška Komunala, ki bo dolžna voditi strokovni nadzor nad izvajanjem del. Za čiščenje brežin Bistrice, Ribnice, Sajevca in požiralnikov so določili podjetje Hidrotehnik iz Ljubljane, za čiščenje romskih naselij in cestarska dela pa krajevno skupnost Ribnica, ki je določitvi
MINISTER S ŠTUDENTI
SEVNICA - V petek, 29. januarju, ob 17. uri bo v restavraciji hotela Ajdovec v Sevnici razgovor o izkušnjah razvoja podjetništva v sevniški občini in o možnostih vključevanja študentov v projekt podjetniškega izobraževanja. Vlogo podjetništva v Sloveniji bo predstavil minister za tnalo gospodarstvo dr. Maks Tajnikar, o gospodarskih razmerah in podjetništvu v občini bo spregovoril predsednik sevniškega izvršnega svetit Marjan Kurnik, o projektu podjetniškega izobraževanja v občini predsednica občinske skupščine Breda Mijovič, o zaposlovanju pa Anton Koren.
Spremembe za učinkovitejše delo skupščine
Statut na rešetu
KOČEVJE Da bi se izognili pogostim nesklepčnostih! posameznih zborov občinske skupščine in morebitnim nadaljnim. do sedaj neuspešnim poskusom glasovanj o nezaupnici izvršnemu svetu, kočevski župan dr.Mihael Petrovič predlaga, da spremenijo občinski statut. O predlogu so se minuli torek zvečer pogovarjali na sklicani razširjeni seji predsedstva občinske skupščine, ki je zaradi nesklepčnosti izzvenela v posvet s predstavniki strankarskega življenja v občini.
Dr.Petrovič je zbranim povedal, da predlaga spremembo vseh tistih členov statuta, ki se nanašajo na način ugotavljanja sklepčnosti, sklicevanje skupnih zasedanj in glasovanje o nezaupnici izvršnemu svetu. Spremenili naj bi se tako, da bi se sklepčnost ugotavljala glede na skupno število vseh delegatov občinske skupščine, skladno s tem pa naj bi se tudi o več zadevah kot doslej odločalo na skupni seji. Glede nezaupnice je dejal, da podpira uvedbo možnosti konstruktivne nezaupnice.
Strankarski predstavniki so predlagane spremembe v grobem podprli, ugibanje, ali počakati na zakonsko spremembo, ki sojo državnemu zboru pred kratkim predlagali Novogoričani, ali začeti s postopkom za spremembo statuta, pa je pomagal razrešiti donedavni republiški poslanec Jože Hobič. Izrazil je prepričanje, da jih državni zakon ne bo prehitel. Dogovorili so se, da se lahko glede sprememb, ki zadevajo nezaupnico, pripravi konkretno besedilo, ki ga bo obravnavala skupščina. O nekaterih pobudah in predlogih strank, med drugim tudi o pobudi Marka Rovana o ukinitvi zbora združenega dela, bodo predhodno pridobili mnenje pristojnih organov.
M. L.-S.
za izvajalca brez njene vednosti oporekala. Od izvršnega sveta so zahtevali vrsto pojasnil o tem, kako in kdo je program javnih del letos pripravil, hkrati pa predlagali, naj bi bila izvajalec Komunala.
Med javnimi deli, ki se bodo letos izvajala, bo ostal projekt gospodinjske pomoči in nege ostarelih in invalidnih občanov, ki gaje že lani prijavil ribniški Center za socialno delo. Še naprej se bo na osnovni šoli dr. Franceta Prešerna izvajala tudi pomoč otrokom z učnimi in vzgojnimi težavami in mladim v socialni stiski, prvič pa je letos med javna dela vključeno delo varuhinje v ribniškem vrtcu.
Kandidate za opravljanje javnih del bo izvajalcem posredoval zavod za zaposlovanje, ki jim bo kril tudi stroške prevoza na delo in prehrane ter plače v višini 80 odst. zajamčene plače. Stimulativni del nagrade v višini do 70 odst. plače za enaka ali podobna dela ter potreben denar za izvedbo programa bo zagotovil ribniški izvršni svet.
M. L.-S.
• Učinke tajnih pogovorov vedno čuti javnost.
• Posmeh je (Tennyson)
izraz ozkih
NEZADOVOLJNI Z JAVNIMI DELI
ŠENTJANŽ - V krajevni skupnosti Šentjanž po besedah predsednika skupščine Andreja Repšeta ne morejo biti zadovoljni z učinkom oz. storilnostjo delavcev, s katerimi naj bi lani razpolagali pri javnih delih v KS, zlasti pri očiščenju divjih smetišč. Menijo, tla bi bilo bolje, če bi denar, namenjen za nagrade tem delavcem, dali kakšnemu zasebniku oz. KS, ker bi tako dosti več naredili kakor z zelo samovoljnimi, nediscipliniranimi delavci, ki so jih lahko izbrali z liste brezposelnih na Zavodu za zaposlovanje v Sevnici.
NA POLJU SE PREBIJAJO IZ BLATA
POLJE - Vaščani Polja so se z veliko vnetno lotili utrjevanja 1,8 km cestnega odseka, ki sc ob dežju spremeni v blato, da je fedaj pot bolj podobno vaškim cestam v panonskih vaseh. Letos naj bi dokončali utrditev cestišča, na katero so že zvozili okrog 2000 kubikov gramoza in položili 280 m cevi. 25 gospodinjstev je že zbralo po 1000 mark, še enkrat toliko pa so pripravljeni zbrati za asfalt. Celotni cestni odsek od Tržišča skozi Polje in do Gabrijel je dolg 2,7 km. Vaščani upajo, da bo v akciji poleg KS Tržišče sodelovala in pomagala še KS Krmelj.
Maja telefoni v Mirenski dolini?
Načrt za 937 priključkov — Vsaj 500 naročnikov — Cena priključka 148.000 tolarjev in še 1.000 mark za tiste, ki še niso prispevali za medkrajevni kabel
KRMELJ — Konec tega meseca pride v Sevnico nova avtomatska telefonska centrala (ATC) z okrog 800 priključki, najpozneje v aprilu pa naj bi strokovnjaki PTT Novo mesto že začeli nameščati sodobno digitalno ATC še Krmelju. Najkasneje v maju naj bi že zazvonili prvi novi telefoni v Mirenski dolini. Po načrtu Megrad inženiringa iz Ljubljane naj bi bila zmogljivost krajevnega omrežja, ki ga morajo zvečine še zgraditi, 937 priključkov, od tega 482 za krajevni skupnosti Krmelj in Šentjanž ter 455 priključkov za KS Tržišče. V tem številu je upoštevano, da bo 30 odstotkov »dvojčkov«.
Gospodinjstva, ki so pred leti že prispevala po 1.000 mark za medkrajevni kabel, bi morala prispevati še 148.000 tolarjev. Da bi sevniška občina pomagala finančno premostiti zaenkrat še »prazne« številke, torej za bodoče telefonske naročnike, bi morali v Mirenski dolini zbrati vsaj 500 naročnikov, je povedal sevniški minister za varstvo okolja inž. Jože Kolar prejšnji teden v Krmelju na sestanku koordinacijskega odbora za gradnjo krajevnega telefonskega omrežja v Mirenski dolini. Pred štirimi leti je bilo interesentov v treh KS 422, pogodbe jih je podpisalo 247, po
1.000	mark pa jih je plačalo le 191, od tega 106 v KS Šentjanž. Ti so se vsa ta leta jezili in se poučutili opeharjene, ker je akcija povsem zastala, v zemlji pa so imeli v kablu vezan mrtev kapital. Kolarje poudaril, naj nihče ne misli, da bo prišel »kar tako skozi«, če ni plačal tega deleža za medkrajevni kabel. Omenil je še. da so tudi ponekod drugod, denimo v Boštanju, morah krajani prispevati
3.000	do 4.000 mark za telefon.
Na območju PTT podjetja Novo mesto naj bi bila povprečna cena telefonskega priključka že okrog 170.000 to-
larjev, kar je precej več kot v razvitejših pokrajinah v Sloveniji. Tudi predračun iz načrta Megrad inženiringa bi se dalo verjetno še kaj oklestiti, saj predvideva denimo za pripravo in zavarovanje gradbišča 513.000 tolarjev, za projektantski nadzor 456.000, za oštevilčenje drogov s tablicami pa kar 170.000 tolarjev. Ne gre pozabiti niti dejstvo, da so krajani Mirenske doline za pred leti pričeto akcijo že pripravili okrog 400 drogov, ki bolj ah manj trohnijo. Nekaj zaslug za zastoj akcije naj bi imeli po besedah predsednika gradbenega odbora Jožeta Jeneta iz Tržišča tudi nekateri gosjiodje iz, novomeškega PTT podjetja, ki so denimo v Tržišču prepričali krajane, naj rajši še počakajo s soudeležbo pri akciji, češ da bo kasneje ceneje. Zato se je zasul jarek, ki so ga skopale mladinske delovne brigade, še predno so vanj položili kabel.
P. PERC
Drobne iz Kočevja^
MOTEČA TABLA - O Iradiclonal-no dobrih sosedskih odnosih dveh narodov ob meji med Slovenijo in Hrvaško je v osilniški dolini moč zaslediti vrsto dokazov še danes. Njihovih prijateljskih odnosov, ki so pogosto prepleteni tudi s sorodstvenimi vezmi, postavitev državne meje še zdaleč ni izkoreninila. Državni politiki dveh novih samostojnih držav sta jih le tu in tam nekoliko skalili. Kljub temu pa kaže, da nekatere tudi to izredno moti in se nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da tako kot je bilo, ne bo več. Kako naj bi si drugače razlagali, da nekatere tako zelo motijo mejne table z napisom: “Pozor, državna meja!", da jih ne morejo pustiti na miru. Eno takšnih tabel, ki stoji pri lesenem mostu v Osilnici, je pred nedavnim nekdo ne le izpulil iz zemlje, ampak celo vrgel v Kolpo.
MOST NA MAROF - Kočevski gozdarji so s številnimi akcijami in velikimi prispevki že večkrat dokazali, da jim je veliko ne le do gozda in narave, ampak tudi okolja nasploh in s tem lepšega videza tudi samega mesta. Za svoje delo niso nikoli prejeli zasluženega priznanja, prav malo verjetno pa je, da bi ga lahko dobili za postavitev novega mostu, s katerim so sicer nadomestili močno iztrošeni in za promet že kar nevarni stari leseni most prek Rinže na Marof. Zakaj so se, če so sc sploh, gozdarji odločili za tako izredno ozek most, na katerem mora voznik avtomobila v zelo počasni vožnji paziti, da ne zadene bodisi levega ali desnega robnika, ni znano. Stane Mlakar, ki s svojo kmetijsko mehanizacijo ne more prek novega mostu, pa prav nič v šali Zatrjuje, da so to storili le zato, da bi mu “nagajali”.
(Ribniški zobotrebci
NORICE - Ribnico jc že v decembru zajela epidemija vodenih koz, ki še vedno traja. Obolelo je kar precejšnje število otrok in tudi nekaj odraslih, vendar jc po zatrjevanju zdravstvenih delavcev še vse v mejah normale.
ZAHTEVA SKD - Najvišji občinski organ jc skupščina, izvršni svet pa je tisti organ, ki mora njene sklepe izvrševali. Ker jc izvršni svet potrdila skupščina in ga v vsakem trenutku lahko tudi zamenja, jc že utečena pol, ki normalno tudi zadostuje, da o tem, kako izvršuje skupščinske sklepe, izvršni svet obvešča skupščino z letnim poročilom o svojem delu ah neposredno na samih sejah skupščine. Ribniškim krščanskim demokratom takšno preverjanje dela izvršnega sveta ni dovolj:,Ne le zase, ampak tudi za druge želijo izkoristili pravico, ki izhaja iz določila o javnosti dela izvršnega sveta. Od izvršnega sveta zaiicvajo, naj tajništvom vseli poslanskih strank v bodoče pošiljajo vabila in gradiva za seje izvršnega sveta. Kar zadeva gradiva, bo to bolj težko uresničljivo, glede vabil pa ne bo težav, pojasnjujejo na izvršnem svetu. Vendar ob leni dodajajo, da sej izvršnega sveta zaradi morebitne prostorske stiske, do katere bi utegnilo priti v sejni sobi izvršnega sveta, ne bodo sklicevali v Miklovi hiši ali kje drugje.
(Sevniški paberki
PLIN - Medtem ko nam nekateri bralci v zadnjem času. kritizirajo Petrol, češ da ni poskrbel za pravično odškodnino za zemljišče, po katerem poteka trasa plinovoda, nam drugi sporočajo o drugačnih problemih. Sevniška krajevna skupnost namreč zavzeto nadaljuje akcijo za napeljavo plina še v staro Sevnico, sc pravi na Glavni trg, Cesto na grad, v Florjansko ulico in na Drožanjsko cesto. Interes je dvojen: krajevna skupnost s temi deli zagotavlja svoje preživetje, gospodinjstva pa verjetno nikoli več ne bodo prišla do zemeljskega plina tako poceni in po tako ugodnih pogojih. Možno jc namreč plačevanje obveznosti v številnih obrokih. To ni reklama za KS Sevnica, kajti zadnji rok za odločitev za plin jc bil 20. januar, nato so ga podaljšali še do 25. januarja. Bralci nam sporočajo, da so se šele zdaj odločili za plin.
NAROČNINE - V Šentjanžu izborno razburjajo krajane holivudarji. Pa ne -tisti, ki jih videvamo na malih ekranih, temveč odgovorni v naroč-ninskem oddelku RTV Slovenija. Ti so namreč v zadnjem mesecu zasipali Šcntjanžanc ne le s položnicami, ampak kar z izvršilnimi predlogi s sodišč za neplačano RTV naročnino. Ljubljančani terjajo za domnevno neplačano naročnino celo za 1991 in seveda tudi za 1992. leto. In ker marsikdo ne hrani položnic, mu od že tako mizcrnc plače ah penzije kratkomalo odtrgajo nekaj tisočakov, tudi 4.000! Krajani prinašajo na krajevni urad tudi potrdila, da so plačali RTV naročnino, a so vseeno dobili omenjene pozdrave s sodišč v imenu RTV Slovenije. Sc bodo potem tudi izgovarjali na pomolu računalnika, če bo kakšnega, denimo 83-lctncga očanca, ki je ves vznemirjen dokazoval svoj prav, zadela kap?
Krške novice
...MINISTER ŠEŠOK PA PREMOG - Na okrogli mizi o Vidmu v Krškem so sc veliko menili o tovarni. Kot se za okroglo mizo spodobi, so spraševali in obtoževali drug drugega in valili krivdo na vse mogoče strani. Jasnih odgovorov je bilo malo. Direktor Norman je obračal pogovor v drugo stran, ko so ga vprašali, koliko z.asluž.i, navzoči del razvojnega sklada in upravnega odbora je raje govoril o pomanjkanju čarobnih steklenih krogci kot o pomanjkanju lastne zdrave pameti, uporabne za reševanje Vidma. In tako dalje. Samo minister Šešok je rekel jasno in glasno in tako, da so vsi razumeli, in sicer to, da premog gotovo bo. Vidmovci so namreč na okrogli mizi potožili, da so brez tega premoga in da naj ga minister Šešok da kake tri kompozicije.
NEZNANO - Na seji skupščine je vprašal Jože Stibrič Vojka Omerzuja, če je le-ta lahko hkrati predsednik krške občinske skupščine in lastnik firme v brežiški občini. Slibriču niso odgovorili. V času seje namreč niso mogli uradno ugotoviti, če je omenjeno delo (ne)združljivo. Če bi bila pri roki elektronika, bi lahko pooblaščeni pravnik samo pritisnil na gumb in bi v trenutku ali dveh prebral, kaj piše v kakem zakonu o kakšni nezdružljivosti funkcij. V tem primeru je torej dobro, da sta se izvršnik Černelič in predsednik skupščine Omerzu grdo gledala in prvi drugemu ni kupil računalnikov. Sicer pa se je ob Stibričevcm vprašanju Omerzu smejal, kar naj bi verjetno pomenilo, da je delegat iz Dolenje vasi “ustrelil” v prazno.
NAPOVEDI - Herman Kunej je ob izvolitvi za mandatarja za sestavo krškega občinskega izvršnega sveta prebral svoj obsežni načrt dela, ki ga bo opravil kot predsednik izvršnega sveta. Če bo v trenutnem Krškem hotel uresničiti vse te napovedi, bo moral biti najmanj bog.
Novo v Brežicah
TRŽNO - Kdo si upa trditi, da sc pri nas ne znamo obnašati tržno? Brcžičani, ki imajo na območju mesta v lasti še kakšen kvadratni meter nepozidane zemlje, dobro vedo, kakšen je položaj na tržišču. Za svoje parcele zahtevajo celo premoženje, tudi po 200 mark za kvadratni meter. Nekateri pa sploh nočejo prodati. Očitno sc bodo satiri podali v posel ali čakajo, da bo cena še narasla, ali pa jim bolj kot marke dišita domač peteršilj in korenček.
VARČNO - To, da v nekaterih načrtih na kmetijskih površinah v kareju med bolnišnico in Titovo cesto že rišejo športno-rekreacijski center, ni najbolj všeč vodilnim delavcem v bolnišnici. Še posebej zato ne, ker sc na drugih, bolj konkretnih načrtih že nahaja športni stadion z vrsto pomožnih igrišč. “Če vemo, kaj vse sc dogaja na tovrstnih stadionih v svetu, potem tak objekt gotovo ne sodi v bližino bolnišnice,” sc huduje direktor Zdravstvenega centra. Pii tem pa še sam ne ve, v kako hudi zmoti je. Ravno zaradi tega, kar se zadnja leta dogaja na takih stadionih, je zelo praktično, da je bolnišnica zelo blizu. Bodo prihranili pri kilometrini za nujne prevoze.
NI RAZUMEVANJA - Velika evropska trgovska hiša bi želela v Brežicah nekaj malega postaviti na 2 do 4 hazcmljišča. Pravijo, da veleblagovnico. Brežiški fantje so še z večjo vnemo začeli pripravljati dokumentacijo, a kaj, ko so ti tujci čisti brez olike in nimajo niti trohlicc razumevanja za slovensko izkopavanje iz črne preteklosti. Poslali so faks, od katerega je vela huda jeza. Pravijo, da so Brcžičani neresni, ker jim ne dajo lokacije. Nikakor ne morejo razumeti, da bo zemljišče vsak čas nared. Samo še javno obravnavo zaključijo, zberejo pripombe, jih proučijo, vnesejo v programske zasnove, sprejmejo, potrdijo, objavijo...
JUTRI O TEŽAVAH LJUDI OB LETALIŠČU
CERKLJE OB KRKI - Brežiški izvršni svet sklicuje za jutri ob 18. uri v cerkljanskem gasilskem domu skupni sestanek o problematiki in prihodnosti vojaških objektov v tej m sosednji skopiški krajevni skupnosti. Predstavniki vlade, pristojnih ministrstev in občinskih organov se bodo s krajani pogovarjali o možnosti denacionalizacije kmetijskih površin ob letališču in možnostih za njihovo uporabo, o načrtih za razvoj Učnega centra Cerklje s poudarkom vplivanja na okolje, o infrastrukturi za center, o črpanju gramoza na območju letališča, razraščanju grmovja akacij po sosednjih kmetijskih površinah in o drugih težavah, s katerimi sc srečujejo v neposredni bližini vojaškega centra. Spregovorili bodo tudi o stanju in perspektivah demografsko ogroženo KS Cerklje ob Krki.

IZ NtsŠIH OBČIN


IZ NKŠIH OBČIN
Še nekaj manjka
V KS Dolenja vas nekateri še brez kabelskega TV priključka
DOLENJA VAS — V krajevni skupnosti Dolenja vas je bilo prvotno nekaj čez 90 prijav za priključek kabelske televizije, pozneje je njihovo število naraslo, tako da je prijavljenih naročnikov okrog 100. Od teh jih do danes približno petina še nima omenjenega televizijskega priključka. V KS Dolenja vas je pet vasi in v vsaki od teh je še kdo, ki še ne more sprejemati signala krške kabelske televizije. Brez kabelske televizije je celotna vas Pesje.
Gradbeni odbor za kebelsko televizijo je sklenil z naročniki pogodbe, zato nima kritja za to, da vsem še ni zagotovil televizijskega kabelskega priključka. Zlasti ga nima tam, kjer so naročniki poravnali vse svoje pogodbene obveznosti, in takih primerov je veliko.
Tisti, ki so ponujali v Dolenji vasi in drugih tamkajšnjih naseljih omenjeni TV sistem, so v zameno za kabelsko televizijo nudili podpisnikom pogodbe o KATV individualne satelitske antene. Opeharjeni naročniki menijo, da bi bilo to giede na prvotna zagotovilia slaba
• Branimir Vodopivc, je kot član gradbenega odbora in predsednik sveta KS Dolenja vas pred časom predlagal v krški občinski skupščini, naj bi se člani gradbenega odbora odpovedali svojemu hišnemu priključku kabelske televizije. S tem bi pokazali razumevanje do tistih, ki takega priključka vse do danes še niso dobili. Kot je znano, se ni zgodilo, kar je predlagal Vodopivc.
Stavka, če ne bodo ugodili zahtevani
Grožnja iz Posavja
KRŠKO — Tudi delavci v vzgoji in izobraževanju v občinah Brežice, Krško in Sevnica vztrajajo pri tem, da jim država da enake plače, kot jih imajo druge dejavnosti, kijih plačuje proračun.
Zato zahtevajo poračun za decembrske plače, in sicer tolikšen, kot so si ga izplačali drugi proračunski porabniki. Tako v Brežicah terjajo poračun v višini
I,	08 decembrske plače ter v Krškem in_ Sevnici 1,12 decembrske plače. Če jim ne bodo izplačali omenjenih zneskov, s katerimi naj bi odpravili razliko v plačah, bodo delavci omenjene dejavnosti 10.,
II.	in 12. februarja nepreklicno stavkali.
Zaposleni bodo tega dne sicer na delovnih mestih, vendar ne bodo sprejemali otrok ne v vrtce in ne v šole. O tem bojkotu in o razlogih za stavko bodo posebej obvestili tudi starše. Nezadovoljni delavci primerjajo plače na različnih delovnih mestih v vzgojno—izobraževalnih ustanovah. Ugotovili so, da prejema čistilka 14 tisoč tolaijev, medtem ko znaša plača vzgojiteljice ali učiteljice z višješolsko izobrazbo 38 tisoč tolarjev.
Manjša vlada in zahtevni načrti
Krška občinska skupščina zaupala Hermanu Kuneju sestavo izvršnega V vladi 9 poklicnih članov in dva »opazovalca« — Krško središče P
a sveta — osavja
KRŠKO — Potem ko je Francu Černeliču zaradi izvolitve v državni zbor prenehala funkcija predsednika krškega izvršnega sveta, so zbori krške občinske skupščine na 6. skupni seji 19. januarja izvolili Hermana Kuneja za manda-tarja za sestavo krškega občinskega izvršnega sveta. Od 59 oddanih glasovnic jih je 44 izrazilo podporo Kuneju.
Kunej je ob predstavitvi svojega delovnega načrta takoj na začetku napovedal številčno zmanjšanje izvršnega sveta od sedanjih 15 na 9 članov. V občinski vladi bosta navzoča poleg teh 9 poklicnih še dva neprofesionalna člana, ki ju bo izbrala občinska skupščina in bosta v njenem imenu spremljala delo vlade. Izvršni svet bo imel po Kune-
PRIJAVILI
ČARGA
KRŠKO - Franca Čarga, ki je bil v letih 1991 in 1992 direktor Vidma Krško, so prijavili tožilstvu.
Čargu očitajo, da je podpisal lažno pogodbo v zvezi s prodajo nekdanjega Vidmovega podjetja TES Brestanica Ljubljanski banki.
Potem ko je ta banka kupila TES, se je namreč izkazalo, da je brestaniška tovarna zastavljena pri neki dunajski firmi. Šlo je za skrito hipoteko, ki jo je podpisal Čargo.
zamenjava in satelitske sisteme zavračajo.
Ko seje pokazalo, daje dolenjevaška kabelska televizija prevelik zalogaj, so organizatorji del skušali pritegniti v akcijo še tretjega, to je izvršni svet krške občine. Poskus v Dolenji vasi ni naletel na odobravanje. Domačini menijo, da bi bilo narobe, če bi za dokončanje te posebne naložbe v Dolenji vasi zagotovili denar iz proračuna, kajti prebivalci številnih drugih območij v občini bi bili s tem v neenakopravnem položaju z Dolenjo vasjo.
L. M.
mm

BREŽICE — Javni obravnavi programskih zasnov za območje ob Titovi cesti v Brežicah so se odzvali najbolj prizadeti: tisti, ki bi radi na tem območju investirali, in tisti, ki bi radi svoje že obstoječe zavarovali. Kot so povedali snovalci programskih zasnov iz Savaprojekta in Regiona, je bil njihov osnovni namen zajezJti nekontrolirano širjenje mesta proti vzhodu in hkrati vzhodni del povezati z ostalim mestom.
DRNOVŠKOVO VNEBOVZETJE — Dogodek, ki so mu bili priča v Krškem. (Foto: M. Luzar)
Dejansko je izdelavo programskih zasnov priganjal interes investitorjev, ki bi radi čimprej vlagali, gradili in odpirali dejavnosti, pa ni ureditvenega načrta in zato ne morejo dobiti lokacijske dokumentacije. Predlog ureditvenega načrta je izhajal iz že obstoječe pozidave, ki zavzema polovico prostora. Obravnava področje od Dobovške ceste proti obvoznici Titovi cesti vse do njenega
križanja z železnico in zasnovano novo cesto Brežice-Krško.
Programske zasnove posvečajo veliko pozornosti ureditvi prometa parkirišč in kolesarskih stez, dajejo usmeritve za komunalno urejanje, vodovodni sistem, elektro omrežje in za morebitni plinovod ali kabelsko TV. Bolj podrobne rešitve bodo podane v posebnih študijah o prometni ureditvi v mestu in o
Za stanovanje poskrbi vsak sam!
Tako določa zakon — V zadnjih 3 letih niti e ega stanovanja — Izkupiček od prodaje stanovanj začasno za druge namene — Kdo bo vračal? _
BREŽICE — Čeprav je država pozvala občine, naj denar od odkupa stanovanj namenijo za reševanje stanovanjske problematike, v Brežicah niso bili ravno poslušni. Že aprila je bil v Uradnem listu objavljen sklep skupščine o prerazporeditvi dela teh sredstev za druge namene. Konec decembra je tako izvršni svet začasno razporedil 355 tisoč nemških mark za gospodarski razvoj, 208 tisoč za nadkritje rokometnega igrišča, 90 tisoč za investicijska vlaganja v bivši dom JLA in 82 tisoč za objekt OŠ Dobova.
Glede prerazporeditve preostalega dela sredstev iz stanovanjskega sklada še niso sprejeli sklepa, obstaja pa predlog, da bi ta sredstva namenili za dolgoročno interno kredijiranje komunalne infrastrukture za dobo enega leta. Mnogi ugotavljajo, da pri takem začasnem kreditiranju ni trdnega zagotovila, da bodo sredstva nekoč res vrnjena in porabljena za namen, ki ga predpisuje zakon.
V zadnjem Času je bilo slišati več ocen, da je stanovan j v občini dovolj in da so le nesmotrno razporejena. Doslej seje v občini z izplačilom izselilo samo pel stanovalcev, kar govori o tem. da zakonsko določilo ni doseglo namena. Tudi tisti, ki imajo pri starših prazne etaže, se ne bodo vrnili na stari dom, saj so zdaj poceni kupili stanovanja ali pa zanje plačujejo nizke najemnine. Zasebne hiše b-si. tako še lep čas prazne,
mlade družine pa ne bodo imele stanovanj.
Občina ni več pravi naslov za prošnje za stanovanja, razen če niste morda njen uslužbenec ah pa občinski revež. Lani seje na natečaj za socialna stanovanja prijavilo 22 prosilcev. Po zelo zaostrenih merilih sojih dodelili petim. Letos avgusta bo spet nov razpis in nikjer ne piše. da bodo čakajoči na stari listi tokrat imeli več sreče; V lanskem letu so prejeli tudi čez 50 in v letošnjem januarju še 8 vlog prosilcev, ki želijo nesocialna stanovanja. Tem ne bodo mogli ugodili.
Težave so tudi s parcelami, kijih je le malo in so zaradi visoke cene mladim družinam skoraj nedosegljive. Trenutno predstavljajo edino pomoč pri reševanju stanovanjskih težav posojila iz republiškega .stanovanjskega sklada. OJ 39.prosilcev iz brežiške občine jih je po-
sojilo do sedaj prejelo 13.
Če bi sredstva, ki so namenjena za reševanje stanovanjske problematike zares zbrali v te namene, bi po nekaterih ocenah lahko zgradili vsaj 10 slabših stanovanj. Ali pa bi, glede na to, da se slabša po naravni poti praznijo, zgradili nekaj boljših, medtem ko bi izpraznjena stara stanovanja podelili socialno ogro-
• V preteklosti seje v Brežicah letno zgradilo povprečno 20 stanovanj. Morda je bilo to nekoliko preveč raz-•ipno, vendar spet ne toliko, da poslej ne bi bilo več treba graditi. V zadnji treh letih se v občini ni zgradilo niti eno stanovanje, če izvzamemo tista pri avtobusni postaji, ki so bila v tem času le dokončana. Nekdanja stanovanjska skupnost je tam zraven že kupila komunalno opremljeno parcelo, vendar se v kratkem še ne bo gradilo.
ženim. Toda vs< rnaija, vaj so sc 1 Če. Toda kako vzdržali pritisk \
to so računi brez kr£-občini odločili druga dolgo bodo še lahko
unovanja:
GORNIK
KOMUNALNE STORITVE ZA 15 ODST. DRAŽJE
BREŽICT. - Konec decembra je Komunalno stanovanjsko podjetje pri izvršnem Svetu zahtevalo povišanje cen komunalnih storitev v povprečju za 31 odst. Izvršni svet jc namesto takega povišanja sprejel sklep o 15-odst. povprečnem povišanju cen komunalnih storitev, Indeks povišanja cen pri storitvah za vodo, kanalščino in čistilno napravo pri tem nc sme presegati 40 odst.
nem vzdrževanju cest in gradnji celotne infrastrukture in o vladnem stališču do razvoja turizma (v Kostanjevici). Radi
jevih besedah podpredsednika za gospodarstvo. Krški mandatar je napovedal čimprejšnjo izvolitev novega upravnega odbora krškega sklada stavbnih zemljišč. Nakazal je, da bo pozoren do različnih zadev, povezanih s premoženjem in poslovanjem. Tako bo njegov izvršni svet spremljal različne postopke lastninjenja podjetij, skušal bo skrajšati postopke glede denacionalizacije, iskal bo možnosti za čim manjši odliv davkov iz občine v slovensko državno blagajno in storil bo vse, da bi gospodarsko oslabljene tovarne v občini spet dobro, poslovale. Precejšnjo pozornost bo krška vlada po mandatarjevi napovedi namenila energetskemu področju. Delala bo v znamenju dejstev, da rudniku Senovo grozi zapiranje, da brestaniški elektrarni manjka denarja za posodobitev, daje Krško izgubilo izpostavo elektrogospodarskega podjetja, ki so jo pred časom prestavili v Celje. V zvezi z jedrsko elektrarno bo krški izvršni svet zahteval varno obratovanje nuklearke in ureditev skladišča radioaktivnih odpadkov, toda ne v škodo Krškega.
V razpravi, ki jo je mandatar spodbudil z napovedmi o delu izvršnega sveta, so navzoči spraševali o prepotreb-
ZASCITA PROTI HRUPU
SENOVO - V tukajšnji obrtni coni ob Partizanski cesti bodo med drugim uredili kleparsko delavnico, lakirnico, skladišča in prodajni salon. V zvezi z gradnjami v tem obrtniškem območju jc krška občinska HUMI skupščina sprejela odlok o zazidal-
nem načrtu. Po informacijah s skup-	-	J&jj*	■■■
ščinske seic, kjer so delegati dvignili	V "***'	..
roko za odlok o zazidalnem načrtu, BO KDAJ DR VGA ČE? — Med brežiško blagovnico in Ulico V. Vlahoviča je jc v javni razpravi na Senovem do- danes skladišče in parkirni prostor za vozila Komunalno stanovanjskega po-mačine zanimala hrupnost delavnice, djetja. Načrtovalcem se zdi, da bi tako pomemben del mesta lahko bolje izkori-Zato je obveljalo, da bodo v obrtni stili. Po nekaterih predlogih naj bi tu nekoč stala mestna tržnica. Morda, če se coni postavili protihrupno zaščito. bo našel kdo, ki bo odpri denarnico. (Foto: B. D.-G.)
Včasih pomaga gledanje od daleč
V Brežicah javna obravnava ureditvenega načrta za vzhodni del mesta ob obvoznici — Investitorji težko čakajo lokacijsko dokumentacijo
Herman Kunej
bi izvedeli, s čim bo izvršni svet lahko pomagal npr. Vidmu in ali Kunej podpira gradnjo elektrarn na Savi. V imenu
• Po mandatarjevih napovedih se bo izvršni svet zavzemal za to, da bo Posavje postalo regija in da bo Krško njeno središče.
krških obrtnikov je mandatar prejel pobudo, naj občina ne zapostavlja obrtne dejavnosti.	m. LUZAR
KRŠKO IN BAJINA PASTA
KRŠKO - Krška občinska skupščina ni razveljavila pred leti sprejetega sklepa o tesnem sodelovanju z Bajino Bašto, potem ko jc na nedavni seji iz delegatskih klopi prispela pobuda, naj Krško prekine omenjeno sodelovanje. Krško in Bajina Bašta žc dalj časa dejansko nc sodelujeta.
PONOVNO O LASTNINJENJU!
KRŠKO - Za podjetja v krški občini, ki so jih tako ali drugače lastninili od leta 1990, naj bi zahtevali revizijo lastninjenja. Omenjeno jc na pobudo delegatke Ide Novak-Jerelc sklenila krška občinska skupščina in uresničitev sklepa naložila svojemu izvršnemu svetu.
na najugodnejših lokacijah za športni center, tržnico in sejmišče.
Programske osnove so torej splošne usmeritve o razvoju, ki bi jih mesto že zdavnaj moralo imeti. Arhitekt Karl Filipčič, ki je v preteklosti risal načrt sedanje obvoznice in novega mostu čez Savo pod pritiskom politike, je pohvalil snovalce sedanjih zasnov. »Tak dokument je treba gledati od daleč,« je dejal. Toda javna obravnava je vendarle stekla v konkretne vode, saj je vsakega udeleženca zanimala ravno njegova parcela. Tone Zorko iz KS Brežice je opozoril, da se kar naprej izdelujejo prostorski dokumenti, naredi pa se zelo malo. Istočasno je kot direktor Zdravstvenega centra kritiziral predvideni poseg v bližini bolnišnice, kjer naj bi nekoč stal športni stadion.
Eden izmed udeležencev obravnave je vprašal tudi po prostoru za novo mestno osnovno šolo, ki je sedaj prena-• polnjena. Odgovorili so mu, da v samem mestu ni primernega prostora, predsednik IS Ciril Kolešnik pa je dodal, da zaradi pomanjkanja denarja pride v poštev samo gradnja v KS Trnje-Bukošek ali Šentlenart, kjer bi lahko dobili sredstva za demografsko ogrožena območja.
B. D.-G.
Posavci bodo priredili svoje sadjarske dneve
Strokovna predavanja, predstavitev strojev
ARTIČE Sadjarsko društvo Posavja in njegova brežiška sekcija pripravljata letošnjo pomlad sadjarske dneve, ki naj bi v bodoče postali vsakoletna strokovna prireditev posavskih sadjarjev. Na njej si bodo izmenjali izkušnje in s pomočjo slovenskih sadjarskih strokovnjakov izboljšali znanje.
Letošnja prireditev bo v Artičah in bo trajala štiri dni. Na celodnevnih delovnih srečanjih bodo predavali slovenski sadjarski strokovnjaki, različna prodajna in proizvodna podjetja pa bodo predstavila zaščitna sredstva in stroje za obdelavo sadovnjakov. Poskrbeli bodo tudi za prikaz načinov obdelave v okoliških sadovnjakih in za predstavitev slovenskega projekta »Celostno urejanje krajine«, ki zajema ravno dolino Močnika. Upajo, da jim bo uspelo pritegniti k sodelovanju še italijanske kolege, ki bi domačim sadjarjem predstavili svoj sistem organizacje na področju sadjarstva.
Prvi dan bodo pripravili že konec februarja in bo namenjen zaščiti sadnih dreves. Ostali trije sadjarski dnevi se bodo zvrstili 10., 11. in 12. marca. Prva tema marčevskega dela srečanja bo obdelava in pridelava v nasadih jablan in hrušk, drugi dan ho govor o jagodičevju in ostalih vrstah sadja ter zadnji dan še o organiziranosti in trženju v sadjarstvu. Z okroglo mizo na to temo se bo letošnja prva sadjarska prireditev zaključila.
Računajo, da bo pokrovitelj sadjarskih dni v Posavju ministrstvo za kmetijstvo, poleg njega pa še vsi trije občinski izvršni sveti. K sodelovanju bodo poskušali pridobiti tudi čimveč podjetij. Mnoga od njih so /o pokazala zanimanje /a sodelovanje in razstavljanje ob tej priliki Pričakujejo, da se bodo na strokovna predavanja prijavili predvsem posavski sadjarji.
B. D.-G.
■,WL

H1K19


*

Novinarji Dolenjskega lista komentirajo
Ko stavka
ogrozi pravice drugih ljudi
Očitno so časi nenehnih stavk, nemirov in protestov že tu. Nekateri si v sili zmislijo, da bodo drugim občanom zaprli cesto, jih zavrnili v zdravniški ordinaciji, da njihovim otrokom ne bodo izdali spričeval jim nekaj dni ne bodo vbijali znanja v glave in malčkov ne bodo sprejemali v vrtce. Nedavni primer šofetjev iz koprskega Slavnika je pokazal, kako lahko protest izzveni v prazno, hkrati pa pošteno razburka javnost in jo obrne proti sebi. Pred dnevi so tridnevno stavko napovedali tudi posavski učitelji in vzgojitelji. Pravijo, da otrok ne bodo sprejemali, če jim občinski izvršni sveti ne zagotovijo takšnega poračuna, kot so si ga izplačali v občinski upravi. Vse lepo in prav, a kaj imajo s tem opraviti otroci in starši? Zaman bodo šolniki in vzgojitelji pričakovali njihovo solidarnost, saj z uveljavljanjem svoje pravice neposredno kršijo pravice tisoče drugih, ki mesečno pošteno plačujejo, da imajo vsak dan na razpolago obljubljene storitve.
Bodo občine kot delodajalci plačale odškodnino vsem tistim, ki bodo morali zaradi zapitih vrtcev in šol ostati doma? Ali bodo dale službo delavkam, ki bodo zaradi treh nepredvidenih izostankov ostale na cesti? Domnevamo, da jim ne bo treba. Če bo šlo tako, kot nas učijo dosedanji primeri, in hkrati tako, kot računajo učitelji in vzgojitelji, potem stavke sploh ne bo. Ampak že sama grožnja je preveč.
Verjetno sc bo še pred 10. februarjem samo potrdilo pravilo, da s stavko lahko kaj dosežejo samo državne službe, elektro gospodarstvo, pošta, zdravstvo, železnice in druge službe, ki lahko ohromijo gospodarstvo in obenem prizadenejo širšo javnost. V državnih službah bi bilo zato treba končno narediti red in postavili logična razmerja med plačami. Drugače molzenja ne bo konec in bo gospodarstvo crknilo, še preden se bo kdo spomnil nanj.
BREDA DUŠ1Č-C,ORNIK
Naravni
biseri
niso poceni
Popotniki ali turisti, v zadnjem času pa tudi nekateri politiki, ki so sc bolj po naključju kot načrtno znašli v dolini reke Kolpe, ki obliva najjužnejši del Slovenije, so obnemeli nad lepotami pokrajine. Samo od Prelesja do Vinice je ob prelestni Kolpi nešteto eksotičnih kotičkov, neskončno daleč od hrupnega in umazanega sveta. Vendar jih od “dobrin", ki jih prinaša civilizacija, loči le nekaj deset kilometrov.
Toda ta naravni rezervat, kakor
bi ga sedaj zagotovo še lahko imenoval;j očitno navdušuje le prišleke, nikakor pa ne ljudi, ki tam še vztrajajo bodisi po sili razmer ali zaradi zapriseženega patriotizma. Ti si želijo stvari, zaradi katerih je, prav zato, ker jih niso imeli, ostalo njihovo okolje tako deviško. 'Poda pomanjkanje teh dobrin pometli bolj kol prednost za tamkajšnje prebivalstvo coklo v razvoju njihovih krajev. In zato so pripravljeni žrtvovati kanček naravne lepote za napredek. Torej za asfaltno cesto, vodovod, kanalizacijo in še kaj. Vedo, da bodo le z urejeno infrastrukturo lahko privabili v svoje kraje tudi več turistov, željnih miru, pel katerih si veliko obetajo.
'Poda prav to je lahko tudi usodna past. Dolina Kolpe se je v svojem zgornjem toku, ko obliva Belo krajino, lahko ohranila v vsej svoji lepoti prav zaradi tega, ker so se za letovanje ob njej odločili le redki in veliki ljubitelji narave. Ne pa tudi tisti, ki želijo imeti na dopustu prav takšno udobje, kot ga imajo doma. In če bodo z lepšimi cestami in vsem, kar sodi zraven, tudi tem približali Kolpo, potem se lahko zgodi, da bo zaradi množičnosti in vsega, kar naravi neprijaznega prinesejo s seboj trume turistov, v nekaj letih izginilo vse, kar ponuja Kolpa lepega danes.
Obstaja pa tudi druga možnost. Natrpanosti na rečni obali se bo moč izogniti, ne da bi bili pri tem tisti, ki nameravajo živeti od turistov in turizma, kaj prikrajšani. Omenjeni del doline Kolpe gotovo velja za naravni biser, ve pa se. da dragulji niso poceni, kaj šele, da bi jih ponujali na razprodajah. Zato bi se tudi Belokranjci v pričakovanju turistov morali brzdati in naravne lepote obvarovati pred hitrim (turističnim) uničenjem. To pa ne pomeni, da bi morali še naprej trpeti zaradi zaostalosti in tolči revščino. Nasprotno, bogatiti bi se morali, s tem da bi znali lepote, ki navdušujejo obiskovalce in ki jih je moč najti le še malokje i' Sloveniji, dobro prodati. Kajti le s ceno, ki si jo ti kraji zalužijo, bi bili cenjeni tudi pri gostih. To pa bi bili gostje, ki zaradi vsega, kar jim nudi pokrajina in kar bi
jim lahko ponudili tudi tamkajšnji ljudje, ne bi gledali na vsak tolar, gotovo pa jim ne bi prišlo na misel, da bi se vandalsko obnašali do narave. Takšnih ljudi bi bilo gotov manj, kot se jih poleti lahko nagnete ob morju ali bazenih. To naj bi bil tudi cilj, saj množičnega turizma, če jo želimo ohraniti našim potomcem, Kolpa ne bi prenesla.
M. BEZEK-JAKŠE
Zveneče besede Kočevcem ne pomenijo nič
V preteklem letu so v Kočevju skoraj na vrat na nos ustanovili tri samostojne šole. Po obilici dela, ki so ga šolniki imeli s celotnim postopkom ukinitve nekdanje šole Zbora odposlancev, razmejitvijo odgovornosti, razdelitvijo premoženja in nasploh z vsem potrebnim za registracijo novih šol, je na papirju sedaj vse lepo in prav. V resničnem življenju pa brez nove šole, Kočevcem lepo zveneče besede, da imajo tri šole, ne pomenijo ničesar.
Da je osnovno šolo Zbora odposlancev nujno razbiti na manjše šole v interesu lažje in boljše pedagoške obvladljivosti in s tem tudi samih otrok, so tedaj zatrjevali skoraj vsi, ki jim je mar skrb za izboljšanje šolanja otrok. Pri tem so tako tisti, ki so reorganizacijo kočevske osnovnošolske velikanke s preko 1200 učenci predlagali in zagovarjali, kot tisti, ki so jo potrdili, upali, da se bo stanje v osnovnem šolstvu izboljšalo. Že tedaj pa so nekateri napovedovali, da s samo formalno ločitvijo šol ne šolniki, ne učenci, ne Kočevje kot celota ne bodo ničesar pridobili.
Ce je kdo s samostojnostjo kaj pridobil, potem je to morda osnovna šola v Stari Cerkvi, zelo malo verjetno pa je. da bi bili to obe šoli v Kočevju. Solniki, ki sami najbolje vedo, kaj so, če so, pridobili, bolj ali manj jasno in glasno opozarjajo, da ni nič bolje, kot je bilo. In kako naj bi bilo, ko pa dve na papirju samostojni šoli (nekdanji rdeči in modri turnus osnovne šole Zbora odpo-
PR ISA L JUHE ZEN. .
ti0OJE DooL&EE ktOOGEE £ TARO VŠTRIC Rl HOooOH.EE.
Nuklearka kot srbski ščit
Vodstva vseh treh posavskih občin so pred časom naslovila na Janeza Janšo, slovenskega ministra za obrambo, poseben dopis, v katerem so izrazila zaskrbljenost zaradi izjav generalmajorja Montira 'Toliča, častnika jugoannade. Talič - sprva so napačno govorili o Maliču - je v intervjuju za italijanski tisk zagrozil z možnostjo bombardiranja jedrske elektrone v Krškem. Ža ta korak bi se po Taličevih besedah armada mogoče odločila v primeru zahodne vojaške intervencije v Bosni in Hercegovini.
Najbolj pregretim glavam v balkanskem vročem kotlu je torej po vsej verjetnosti šinilo v glavo, kako se da ta trenutek najučinkoviteje ustrahovati svet. Spoznale so, da zagroziš z atomsko eksplozijo in so prestrašeni po vseh vzporednikih. To, ali bi kazalo danes pripraviti eksplozijo in atomsko sevanje za Uralom, v Zalivu ali v Krškem, je samo stvar trenutka in okusa pregretih glav, ki so različne kvečjemu v tem, da so drugače počesane.
Glava, ki je grozila in grozi z napadom na krško jedrsko elektrarno, ni zrasla na ramenih
Momira Tatiča, pripada najmanj dr. Radovanu Karadžiču. Predsednik t.i. Republike Srbije je nedavno ob Ženevskem jezeru namreč tudi zagrozil z atomskim orožjem, in ker Karadžič na Balkanu in sploh trenutno gotovo pomeni več kot omenjeni Talič, je bolj verjetno, da je srbskim grožnjam z atomsko ekplozijo trasiral pot v svet Karadžič.
Dr. Karadžič, ki je kot psihiater, pesnik in politik očitno zelo razdvojena in zapletena osebnost, izjemno jasno in neverjetno lahkotno in sproščeno grozi z uporabo atomskih sredstev v sedanji balkanski vojni. Omenjena jasnost je zastrašujoča zlasti ob njegovih lastnih besedah, da se je na sedanjo politično vlogo pripravljal več deset let. Tu je očitno vsaka poteza dobro naštudirana, tudi grožnja z atomsko eksplozijo.
General Talič s šokantno grožnjo o napadu na jedrsko elektrarno Krško ostaja spričo srbskega “da” ženevskemu mirovnemu načrtu na videz samo še v vlogi ptičjega strašila, vsaj kar zadeva Krško in okolico. V resnici grožnja ostaja glede na Taličevo povezovanje napada na
nuklearko in vojne na Balkanu enako neprijetna še naprej. Toliko bolj zato, ker Karadžičevc in nekatere druge službe operirajo z zaupnimi podatki, da naj bi bili Srbi prisiljeni vojaško spopasti se letos spomladi s Hrvaško, torej državo, ki se ozemeljsko drži Sloveniji, v njej pa Posavja s Krškim vred.
Generalske in psihiatrove napovedi o možni atomski katastrofi v povezavi s krško nuklearko odpirajo vrsto vprašanj. Eno od teh je gotovo, kako se lahko v posmeh vsem normalnim ljudem doktor za duševne bolezni Radovan Karadžič javno hvali: “Kar zadeva Taličevo grožnjo, lahko povem, da bodo Srbi uporabili vse, kar imajo. Ni nam težko nabaviti nuklearnega orožja. ” Gre pa še za nekaj drugega. Posavci in Slovenci, stranke in posamezniki vseh mogočih političnih barv se v nedogled pogovarjajo na različnih sestankih o zapiranju, dolgovih, smetišču, varnosti jedrske in sploh o usodi nuklearke. Tako je tudi prav. Toda ali ni jedrska elektrarna Krško mimo volje vseh teh Slovencev zdaj v resnici precej v neslovenskih rokah?
MARTIN LUZAR
slancev) domujeta v istih prostorih?
Solniki so od vsega začetka opozaijali, da Kočevje potrebuje novo šolo. Tega so se zavedali tudi občinski možje in poslanci, kar so tudi dokazali ob sptjemu odločitve za reorganizacijo edine šole v kočevski občini. Zahtevali so, da je potrebno storiti vse, da bo Kočevje dobilo novo šolo. Izvršni svet, ki je ocenil, da je to v sedanjih razmerah nemogoče, je kot začasno rešitev prostorskih težav kočevskih osnovnošolcev predlagal nadgradnjo Bračičeve šole, kar pa so šolniki zavrnili. Pri tem so računali, da bo izvršni svet denar, ki bo ostal po adaptaciji Bračičce šole od celotnega zneska, prvotno namenjenega za novo šolo, pustil na “namenskem računu za novo šolo”, vendar so se ušteli. Izvršni svet je denar porabil za druge namene, šolnikom, učencem in njihovim staršem pa je ostalo le še upanje, da bodo nekoč le napočili boljši časi.
MOJCA LESKOVŠEK-SVETE
Bližnjice in ovinki do pravne države?
Trebanjci ugotavljajo, da je pri nas kaznovalna politika takšna, da se kršiteljem splača zavestno narediti prekršek. Komunala Trebnje, na primer, je ugotovila, da je H kanalizacijskih priključkov v delu Starega trga nad cesto izdelanih na črno, in sicer v cestno kanalizacijo, ki vodi odpadne vode v čistilno napravo. Do teh podatkov so po besedah direktorja Komunale inž. Pavla Jarca prišli šele potem, ko so krajani pod cesto zahtevali da se zgradi kanalizacija, da pa tudi oni ne bi plačali ustreznega deleža, saj naj bi se vsi nad cesto priključevali po nelegalni poti. Komunala je od krajanov zahtevala, naj si do začetka avgusta lani čme priključke uredijo skladno z občinskim odlokom, a krajani niso nič slišali na to uho. Komunala je nemočna lahko le obvestila krajevno skupnost Trebnje, trebanjsko občinsko skupščino in Upravo
• Trebanjska vlada je naložila Komunali naj dosledno izvaja sprejete odloke glede kanalizacije in vodovoda. Izvršni svet je dal soglasje za zaposlitev občinskega komunalnega inšpektorja, kar so predlagale tudi krajevne skupnosti. Trebanjci pozivajo ustrezne republiške organe, naj čimprej spremenijo zakon o prekrških, ker so zdaj kazni za kršitelje občutno prenizke, zato se ti nanje požvižgajo.
inšpekcijskih služb Novo mesto, da je upravljanje z nestrokovno izvedenimi priključki kratkomalo nemogoče in da ne prevzema nikakršne odgovornosti za možne posledice.
Poseben primer je Miro Zore, ki je novozgrajeno delavnico v Starem trgu brez soglasja Komunale leta 1991 priključil na javno kanalizacijo. Lani je Zore zaprosil Komunalo za soglasje za priključitev na kanalizacijo. Komunala je zaračunala pred izdajo soglasja, 15. junija lani, priključno takso v višini 588.680 tolarjev. Zore je račun zavrnil z obrazložitvijo, da tega zneska v tistem trenutku ni sposoben plačati. Ta “trenutek” še kar traja in zadeva ostaja nerešena.
Decembra 1991 je vzdrževalec vodovoda ugotovil, da je Milan Smolič iz Dobrniča na črno priključen na vodovod pri zidanici v Šmavru. Komunali je občinski sodnik za prekrške z odločbo zavrgel predlog za uvedbo postopka, ker njeni delavci niso mogli navesti točnega datuma čme priključitve. Tudi pritožba, naslovljena na republiškega sodnika za prekrške, je bila zaman, in ker stranka na poziv Komunale ni hotela priključka legalizirati, so jo na njene stroške odklopili.
Komunala je namestila tudi nekaj vodomerov pri stanovanjskih hišah, kjer so doslej plačevali vodarino v pavšalnem znesku. Brez vodomerov so bili v zazidalnem kompleksu nad pekarno, ki ga je opremila Stanovanjska zadruga Šentrupert. Zadrugo so pozvali, naj predloži ustrezno dokumentacijo, a tega še ni storila. Komunala je zato sama vztrajala pri porabnikih, da so speljali formalni postopek priključitev in so zdaj vsi priključeni v’ skladu z veljavnimi predpisi.
PAVEL PERC
Dogodki v sliki in besedi
Z fil.ASBO JIM BO LAŽJE - Begunske otroke i’ Dijašškcm domu v Šmihelu je v ponedeljek obiskala gospa Helena Jaffe iz Pariza. V imenu organizacije^ "Svobodna Francija" je otrokom izročila glasbene inštrumente - Orffov inštnimentarij, s katerim si bodo v čakanju na konec vojne i' njihovi domovini tukaj krajšali dneve. (Foto: J. Pavlin)
PRESENEČENJE— Delavci v vzgoji in izobraževanju sevniške občine so ob petko vem srečanju na Vrhu pri Boštanju nadvse prijetno presenetili Jožo Senica (skrajno levo), kije do nedavne upokojitve prizadevno in uspešno delala kot tajnica oz. referentka izobraževanja in otroškega varstva na občini. Ravnatelj boštanjske osnovne šole Ivo Snuderl in direktorica sevniškega otroškega vrtca Ciciban Hermina Simončič (naposnetku) sta izročila Joži Senica v imenu svojih sodelavcev umetniško sliko sevniškega akademskega slikarja A lojza Konca. Delavci v vzgoji in izobraževanju so se zatem razvedrili ob veseloigri Juntez, ki sojo uprizorili gledališčniki z Jesenic, srečanje pa so zaključili v poznih urah in v vedrem razpoloženju z ansamblom Delfin. (Foto: P. Perc)
VELIKO ZANIMANJE ZA POČITNICE BREZ SNEGA — Zveza prijateljev mladine v Novem mestu seje za letošnje zimske počitnice dobro pripravila. K sodelovanju je povabila vse tiste ustanove, ki so bile pripravljene narediti kaj zanimivega za krajšanje počitnic brez snega. Dobro so se pripravili v Dolenjskem muzeju. Pod vodstvom Ivane Tankove in likovnice Alenke Dakič so že prvi dan počitnic privabili toliko otrok, da jih vseh niti niso mogli spraviti v predvideni prostor in jim najti zaposlitve. Morda pa je otroke pritegnilo tudi izdlelovanje pustnih mask (na sliki), saj je tudi ta praznik že blizu, izvirne maske pa so cenjene. (Foto: J. P.)

-n*
Po eni strani si pa lahko kar vesel, da nimaš nafte . . .
Karikatura: DRAGO SENICA
Spet tribune v Metropolu
Vsako prvo sredo
Hrvaške kulturne tribune, katerih pokrovitelja sta Hrvaški kulturni dom iz Ljubljane oziroma njegova novomeška podružnica, pripravlja pa jih njen tajnik in znani novomeški zdravnik dr. Emil Lučcv, bodo delovale tudi letos, in sicer s serijo petih tribun, ki sc bodo zvrstile vsako prvo sredo v mesecu.
Prva bo torej že v sredo, 3. februarja, ob 18. uri s predavanjem dr. Vladimirja Horvata, jezuita iz Zagreba, z naslovom Dve stoletji pred Vukom Karadžičem Bartulj Kašič, v katerem predstavlja svoja odkritja v zvezi s slovarskimi gradivi, iz katerih je črpal in jih svojevoljno uporabljal ta srbski jezikoslovec. Hkrati s predavanjem bo v modrem salonu Hotela
Metropol, kjer se tribune odvijajo, razstavljal svoja dela slikar Hamo Cavrk, in sicer serijo slik na temo Križ in travno latje. Razstava se bo naslcdnjj dan preselila v avlo Zdravilišče Šmarješke Toplice, kjer bo moč razstavljena dela tudi kupiti.
Preletimo še na kratko spored nadaljnjih tribun, na katere bomo sicer se sproti opozarjali. Prvo sredo v marcu bo predaval prof. Miroslav Antič o migraciji Hrvatov, aprila pa Ivo Lackovič-Kroata o naivi na Hrvaškem. Ob tej priliki bo na isto temo odprta razstava v foyerju Tovarne zdravil Krka: razstavljena bo njegova zbirka različnih hrvaških naivcev, in sicer tri tcdnc.Prvo sredo v maju bo predaval Vinko Nikolič, književnik in novinar, ki je dolgo živel v inozemstvu, zdaj pa je predsednik Izseljenske matice Hrvaške in podpredsednik Matice Hrvatskc. Predaval bo o hrvaškem leposlovju v emigraciji. Junija, na zadnji v pomladanski seriji tribun, bo predaval slovenski književnik Rudi Šeligo.
T. J.
Pesem od srca k srcu naj zveni
Mešani pevski zbor Revoz praznuje 15-Ietnico - Zborovodja vseh petnajst let isti -V soboto slavnostni koncert - Gosta večera Adoramus in Čopa Cabana
NOVO MESTO - Pevski zbori imajo svoje življen je. Ponavadi se z veliko navdušenja in velikimi ambicijami rodijo, zablestijo, dokler se začetna zagnanost ne poleže, potem nekaj časa vegetirajo in končno utonejo v pozabo. Še zlasti je to značilno za zbore delovnih organizacij, ki so poleg vseh številnih problemov, katere je treba že tako ali tako uskladiti v zboru samem, odvisni še od negotovega položaja v podjetju, številnih transformacij in migracij, ki smo jim v teh negotovih gospodarskih časih priča, in nenazadnje tudi od vetra, ki veje v vodstvu podjetja.
Po vsem povedanem je 15-lctnica Revozovega zbora kar častitljiv jubilej in prav je, da omenimo tiste, ki so hodili od sodelavca do sodelavca, jih prepričevali in jih z besedami "Pridi, ne bo ti žal!" spodbujali, naj sc jim pridružijo. Trudili so sc za zborovo rojstvo in mu tudi sami ostali zvesti vseh teh petnajst let. To so Zvone Pavlin, Marija Jcrele in Marija Udovč, vse od nastanka zbora pa pojejo v njem še Rezi
Aringcr, Majda Grozina, Franc Lukšič, Vladimira Rupcna in Ivan Prus.
Revozov zbor pa ne samo da je preživel petnajst let in bil kos vsem krizam, ampak je od začetnih 23 članov do danes narasel že na 43 ljubiteljev zborovskega petja, ves čas
Pred 150 leti je poučeval kaplan
Visok jubilej OŠ Artiče - Življenje na šoli bo prežeto z aktivnostmi za počastitev obletnice - Vsak učenec ima drevo v sadovnjaku
ARTIČE - Tukajšnja osnovna šola jc bila v vsej svoji zgodovini pomembna pedagoška, kulturna, športna in včasih tudi socialna ustanova. Njena tesna povezanost z življenjem kraja in občine ter doseženi uspehi so le še dodaten vzrok za dostojno proslavitev 150. obletnice obstoja šole. Dejavnosti, povezane z obletnico se bodo odvijale do konca šolskega leta.
"Značilnost naše šole jc, da je imela veliko dobrih učiteljev, ki so bili pomembni za življenje v kraju. Tudi mnogi naši učenci so uspešno nadaljevali šolanje in se uveljavili v življenju. Artiški šolski okoliš se jc po vojni razširil še na Sromlje in Pečice-Križc. Trenutno jc naša šola kar dobro opremljena in tudi učitelji imajo ustrezno izobrazbo. Značilno je morebiti še to, da dajemo velik poudarek proizvodnemu delu, predvsem kmetijstvu. Vsak učenec ima v šolskem sadovnjaku svoje drevo," je povedal ravnatelj Miha Haler.
Pouk in interesne dejavnosti bodo kar najbolj povezali z aktivnostmi ob jubileju, zbirali bodo gradivo o življenju na šoli v preteklosti in poskusili oblikovati stalno razstavo na to temo. Do zaključne prireditve bodo natisnili tudi brošuro, v kateri bo mogoče prebrati marsikaj o razvoju in delu v tem zavodu. V tem šol-
skem letu brxlo pridobili tudi knjižnico in računalniško učilnico z 9 računalniki. Za primerno otvoritev bodo poskrbeli z akcijami za povečanje prebranih knjig in z računalniškim tekmovanjem.
Foto; Miha Haler
ŠENTJERNEJČAN! SE PREDSTAVIJO - Z melodijo o^petelinu in Šentjerneju, ki jo je na citre zaigral Darko Duh, sc je pričel Scntjcrnejski večer, v katerem so sc Šentjemcjčani pokazali z godbo kot glasbeniki, z mešanim pevskim zborom Vlasta Tavčar in Šentjcmejskim oktetom kot pevci in s teksti Jožeta Grgoviča kot besedni mojstri. S koncertom v dolenjski prestolnici so dokazali, da jim volje in samozavesti ne manjka, da so znanja in uka željni pa dokazuje tudi številni podmladek v njihovih vrstah, za katerega poskrbi glasbena šola. Na sliki: pomlajeni Scntjcrnejski oktet. (Foto: T. Jakše)
SOŽITJE V BARVI IN SLIKI - Novomeščani smo se z umetnostjo kitajske umetnice Huiquin IVang, od leta 1983 živeče v Ljubljani, srečali že pred dobrimi štirimi leti. Pretekli četrtek so mnogi novomeščani prihiteli na ponovno snidenje z njo in bili deležni njenega ustvarjalnega iskanja, .v katerem "doživljamo predvsem dinamično podobo usklajanja in zbliževanja dveh nadvse oddaljenih, a na duhovni in umetniški ravni vendar ne nezdružljivih svetov", kot je v katalogu razstave zapisal dr. Milček Komelj. To zbliževanje in sožitje je umetničin ustvarjalni in življenjski smoter, ki ga dosledno uveljavlja. Rezultat teh prizadevanj jc tudi ponudba za navezavo prijateljskih odnosov, ki ga je Novo mesto dobilo od kitajskega mesta Yixing. Na sliki so v proslavitev uspele otvoritve razstave in kitajskega novega leta v Dolenjski galeriji nazdravili od desne proti levi: Mitja Saje, mož umetnice, slikarka Huu/uin IVang, odpravnik poslov na kitajskem veleposlaništvu v Ljubljani Gong Liefu s soprogo in ravnatelj Dolenjskega muzeja Bojan Božič. (Foto: T. Jakše)
Na letošnjih dnevih s posebno vsebino bodo sodelovali nekdanji učenci te šole, ki so sc uveljavili na posameznih področjih. Sola se bo prijavila za pripravo Veselega tobogana, pripravila bo posvetovanje
Prvi organizirani pouk v Artičah seje začel leta 1843, ko je otroke v Glogovškovi hiši poučeval domači kaplan. Pozneje so s pomočjo krajevnega odbora kupili parcelo s sadovnjakom in zgradili šolo, v kateri so zdaj pošta, krajevni urad in trgovina. Že leta 1870 so imeli na šoli kmetijski pouk in so, podobno kot še danes, obdelovali lasten sadovnjak. Pred 90 leti je bila zgrajena šolska stavba, ki prenovljena in povečana stoji še danes.
o proizvodnem delu v osnovni šoli s poudarkom na kmetijski dejavnosti, odprla razstavo o letošnjih dejavnostih in obletnici, priredila dneve odprtih vrat in na koncu še praznični dan šole - zabavno sobotno popoldne za učenec, starše, krajane in goste.
B. DUŠIČ-GORNIK
Slavko Rauch
seje pomlajal in sc loteval vse težjih skladb od časov renesanse do moderne dobe, in to v različnih jezikih, v zadnjem času tudi v francoščini. V tem času je naštudiral kar 180 pesmi in imel 150 nastopov, zlasti pa je ponosen na sodclovcnje na "novomeški pomladi" s skladbo Marija Kogoja Trenutek, na gostovanje v nemškem Langenhagnu ter na nastope na /cviji slovenskih pevskih zborov v Šentvidu, kjer sodeluje že od svojega začetka. Trenutno pa je njegova največja želja posneti lastno
KONCERT V DOBOVI
DOBOVA - V soboto, 30. januarja, ob 19. uri bo v Prosvetnem domu v Dobovi koncert, ki ga organizira mešani pevski zbor Stanc Vogrinc pod vodstvom prof. Juriče Grakaliča. Kot gostje večera bodo nastopali godba Loče, mladinski pevski zbor OŠ Dobova in tamburaški ansambel in dekliški zbor MI tamburica iz Hrvatskcga Leskovca pod vodstvo Andžclka Kačunka.
CD ploščo. Pred kratkim jc s tremi skladbami Ignacija Hladnika že sodeloval pri CD plošči, posneti v čast 500-letnicc novomeškega Ko-Icgiatncga kapitlja.
Nedvomno gre zasluga za obstanek in razvoj zbora tudi njegovemu zborovodji Slavku Rauchu, ki sc jc svojega dela lotil še razmeroma mlad. "Vesel in ponosen sem, da sem zdržal
Petnajstletnico obstoja bo zbor Revoz praznoval s slavnostnim koncertom v soboto, 30. januarja, ob 19. uri v novomeškem Kulturnem domu. Nastopil bo z izborom priljubljenih narodnih pesmi na temo Od srca do srca ter nekaj umetnimi, ki naj bi pokazale zborovo zrelost in umetniško raven, obiskovalcem pa pripravka tudi presenečenje. Večer bosta s svojimi nastopi popestrila še dva gosta, in sicer novomeški oktet Adoramus in skupina Čopa Cabana. Nekateri člani zbora bodo prejeli tudi Gallusova priznanja.
toliko časa z enim zborom, kar jc pri zborovodjih pravzaprav že redkost, saj ponavadi po desetih letih nehajo. Petnajst let ni majhna doba, v tem času mi jc zbor prirasel k srcu, zato bi ga želel voditi še naprej, vanj vnašati nove vsebine, ga pomlajevati in z njim rasti. V zboru vlada dobro vzdušje, a sc ob tem vsi zavedamo, da na vajah ni domačnosti: takrat zahtevam disciplino. Ob izmenskem delu, ki ga ima večina zaposlenih, je pač težko izbrati primeren termin za vaje, zato je treba čas, ko se lahko zberemo, toliko bolje izkoristiti," pravi zborovodja.
V času svojega delovanja si jc mešani pevski zbor Revoz pridobil veliko prijateljev doma in po svetu, pobraten pa je s KUD Trbovlje in Mladimi glasbeniki iz Logatca.
T. JAKŠE
kultura
in
izobra-
ževanje
JUTRI LEPOTICA IN ZVER
KRŠKO - S primernim filmskim sporedom za otroke in mladino sc je v popestritev šolskih počitniških dni vključil tudi Kulturni dom Krško. Tako so od 22. do 24. januarja vrteli izredno uspelo ameriško komedijo Sam doma, 25. 26. in 27. pa otroško komedijo Ne reci mami, da sem sam doma. Jutri, v petek, 29. januarja, bodo ob 18. uri prikazovali film Lepotica in zver. Predstavi bosta ob isti uri še v soboto in nedeljo.
PREDSTAVITEV
SREČANJ
BREŽICE - V torek, 2. februarja, ob 18. uri bo v brežiški knjižnici predstavitev pesniške zbirke Srečanja, prvenca pesnice Dragice Dani. Prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika prirejata ZKO Brežice in Knjižnica Brežice. Pesnico bo predstavil Franc Šali, sodelovali pa bosta še Marjeta Podgoršek (sopran) in Mateja Ferenčak (citre).
KJE SO SAVINŠKOVA DELA?
Moderna galerija v Ljubljani pripravlja retrospektivno razstavo del Jakoba Savinška (1922-1961). Postavitev razstave jc predvidena za letošnji december, vodstvo galerije pa naproša lastnike njegovih del (plastik, risb, slik in grafik), naj vse prijavijo Moderni galeriji na telefon 061-214-106 ter jim s tem pomagajo pri sestavljanju evidence celotnega opusa, ureditvi kataloga in pripravi razstave.
Za lepoto in popolnost
Srečanje delavcev v vzgoji in izobraževanju na Vrhu
Kočevje "V svetu lutk"
Uspel "Poskus otroškega muzeja" se po Celju in Ljubljani seli v Kočevje - Bogato dogajanje
KOČEVJE - V Kočevskem muzeju sc mladim in tudi starejšim obiskovalcem obeta zanimiva prireditev. 11. februarja bodo v Seškovem domu odprli razstavo z naslovom V svetu lutk in s podnaslovom Poskus otroškega muzeja.
Razstavo jc postavil Muzej novejše zgodovine iz Celja, lani pa si jo jc v štirih mesecih, kolikor sojo imeli odprto v Celju, ogledalo kar 14 tisoč ljudi. Zdaj gostuje v Šolskem muzeju v Ljubljani, od tam pa se bo preselila v Kočevje. Razstavljene so lutke iz Maribora, Ljubljane ter različnih vrtcev in marionete iz ljubljanskega lutkovnega gledališča.
Razstava bo odprta do prvega tedna v aprilu, v zvezi z njo pa sc bo odvijala vrsta spremljajočih prireditev, zlasti lutkovnih igric, s katerimi bodo prišle gostovat priznane poklicne in amaterske lutkarske skupine, ter lutkovnih delavnic, v katerih bodo otroci pod vodstvom mentorjev pripravljali celostno podobo lutkovne igrice, tako da bodo sami izbirali sceno, izdelali lutke, izbrali pravljico in pesmi in na koncu pripravili še uprizoritev. Na voljo bodo tudi videoprojekcije lutkovnih igric, za učitelje in vzgojitelje pa bo v času razstave organiziran seminar lutkarstva. Pomembno je naglasiti vzgojni pomen razstave, ki dovoljuje otrokom, da sc razstavljenih primerkov dotikajo, jih prijemajo, se z njimi pogovarjajo in celo igrajo, jim pa hkrati pripoveduje, tla je celo lutka lahko nuzejski predmet, vreden ohranjanja tudi za poznejše rodove. S tem pa otrokom pozavestno približa tudi ostalo gradivo in funkcije, ki jih ima muzej.
11. februarja bosta pravzaprav dve otvoritvi razstave. Ena bo ob 10. uri dopoldne za otroke, druga pa zvečer za odrasle, vsaka seveda prilagojena občinstvu, ki m d
jc namenjena. V muzeju računajo, da bodo pritegnili veiiko obiskovalcev pa tudi takih, ki bodo s svojim znanjem in izkušnjami popestrili prireditev. Prav zdaj program razstave še usklajujejo s šolami in vzgojnovarstvenimi zavodi, hkrati pa si nadejajo pridobiti dovolj sponzorjev, ki bi podprli prireditev in ji s tem omogočili, da bi polno zaživela, saj za udeležbo na razstavi ne nameravajo zaračunavati vstopnine.
T. J.
VRH PRI BOŠTANJU - Po dveh letih so sc ob dnevu delavcev v vzgoji in izobraževanju na Vrhu pri Boštanju pri Dolinšku ponovno,srkali delavci osnovnih šol, otroških vrtcev sevniške občine in srednje tekstilne šole. Ravnateljica osnovne šole Blanca Anica Mešiček jc pozdravila predstojnika novomeške enote Zavoda za šolstvo Slovenije, prof. Jožeta Škufco, in sc zahvalila za pomoč med drugimi tudi društvu blanških kmetic in sevniškemu Mercatorju. Prve so pripravile vrsto domačih dobrot, dragi pa jc prispeval jabolka, s katerimi so ozaljšali mize, ob katerih se jc zbralo več kot 2(X) delavcev in upokojencev.
V imenu pokroviteljev srečanja, sevniške občinske skupščine in sekretariata za družbene dejavnosti jc najprej spregovorila županja Breda Mtjovič. Šc posebej je poudarila, da jc premalo programov za nadpovprečno nadarjene učence, orisala jc pomen podjetniškega izobraževanja, kjer Sevničani orjejo ledino, in opozorila, da težavne gospodarske razmere žal ne dopuščajo, da bi imeli učitelji boljše plače. Scvniški mini-
stčr za šolstvo Jože Maurer je začel z motom tokratnega srečanja, češ da nobena stvar ne naredi človeka srečnejšega kot njegovo lastno prepričanje, da jc naredil najboljše, kar jc mogel.
P. P.
PRIZNANJA - Sevniška županja Hrvda Mijovič (na levi) je podelila priznanja za 20-letnO delo II delavcem in za 30-Ietno desetim, med njimi tudi ravnateljici sevniške OŠ Sava Kladnika, Anici Pipan. (Foto: P. Perc)
Z decembrsko oziroma 6. številko tretjega letnika, ki je z zamudo enega meseca izšla prejšnji teden, je Rast, revija za literaturo, kulturo in dniž-bena vprašanja, prišla do točke, ko se lahko z zadovoljstvom ozre na prehojeno pot, tlakovano s prispevki 237 sodelavcev, a ko se ji hkrati bodoče poti ne kažejo najbolj gotove in gladke. Damokleja’ meč nad revija je denarna suša, ki ogroža revijo praktično že ves čas in ki odloča o njenem biti ali ne biti. "Pomoč po kapljicah ali drobtinicah je zagotovo ne ho obdržala pri življenju," je zapisal v uvodni besedi glavni urednik Jože Škufca, ko prepleta optimizem, izbirajoč iz opravljenega dela, s pesimizmom, ki ga rojeva negotova prihodnost. In ob pregledu vsebine najnovejše številke Rasti lahko povzamemo njegove besede, da "verjetno ni opravičila, da bi revijo iztirili iz našega kulturnega utripa."
Občutenemu zapisu Ivana Gregorčiča v spomin umrlemu pesniku Severinu Saliju sledi pesniški del revije, ki so ga tokrat izpolnili na straneh Rasti bolj ali manj že znani pesniki: Marta Fili, Janez Kolenc, Lado Smrekar, Ana Rostohar, Vlado Garantini, Marjan Kukovec-Quki, Samo Dražumerič in Jurij Hudoklin. Zanimiv dodatek sedanji dolenjski pesniški tvornosti je sonet Nikolaja Sivica, skoraj neznanega dolenjskega pesnika, ki se mu je življenje y izteklo pred 30 leti. V proznem delu
IH leta Rasti
Izšla je 6. št. 3. letnika
prevladuje Janez Kolenc z daljšim proznim prispevkom V smrt in življenje, Bariča Smole in Anica Zidar pa sodelujeta s kratko prozo.
Obiskovanja mojstra Jakoba - tako je svoje "izmišljene pogovore" z Jakobom Gallusom naslovil Jože Humar, ki je na izviren način predstavil našega znamenitega skladatelja - začenjajo sklop prispevkov o kulturi. Janez Kramarič piše o življenju in delu malo znanega slovenskega pisatelja Matije Malešiča, belokranjskega rojaka, čigar stolemico rojstva (ni)smo praznovali lani. Andrej Šurla analizira vezi povesti Jalov dom Mirana Jarca z njegovo pesniško besedo. Tone Gošnik pa je zapisal nekaj misli in spominov v počastitev lani umrlega pisatelja Pavleta Zidarja. O razstavi uveljavljenega slovenskega kiparja Franceta Goršeta, ki je bila lani oktobra v Kostanjevici na Krki, piše Jože Kastelic.
Osebnost, ki jo boste tokrat spoznali v ntbriki Naj pogovor, je Janez Vidic, župnik iz Sentnipcrta. Z njim se je pogovarjal Ivan Gregorčič.
Sklop prispevkov, ki zadevajo družbena vprašanja, uvaja Marko Koščak z razpravo Možnosti razvoja slovenskega podeželja. Joža Miklič piše v prispevku Posredovanje v plačilnem
prometu o zanimivi dejavnosti za finančne hiše, Igor Vizjak pa o upravljanju s proizvodnim podsistemom.
Rubrika Odmevi in odzivi je od številke do številke pestrejša. V tej številki Marjana Terasnima, na Japonskem udomljena Belokranjka, v prispevku Med brezami in češnjevimi cvetovi piše o svojem doživljanju Japonske, Joža Miklič razmišlja o slovenskem grafičnem bienalu, Andrej Hudoklin govori o naravoslovcu Ferdinandu Seidlu in o prireditvah ob 50-letnici njegove smrti, Marjana Štern v prispevku Kakovostna šola predstavlja pedagoška spoznanja dr. Glasserja, Janko Jarc posreduje češki odmev na izid novomeškega kulturnozgodovinskega vodnika, Ivan Gregorčič nadaljuje polemiko z avtorjem knjige Naši kraji in v kratkem zapisu podaja svoje vtise s predstave Gmmove Goge v Cankarjevem domu, Milan Markelj ocenjuje pesniški prvenec Vaclava Jarma Innocentia, Tomaž Koncilija jresniško zbirko Beg gazel Ivana Gregorčiča, Jadranka Matič-Zu-pančič predstavlja 14. Srečanje literarnih ustvarjalcev dmgili narodov, ki živijo in delajo v Sloveniji, Franci Šali pa tri knjižne novosti Dolenjske založbe. Revijo zaključuje letno kazalo, ki ga je pripravil Peter Štefančič.
M. MARKEU
St. 4 (2267) 28. januarja 1993
DOLENJSKI UST
POTA
m siUf
dežurni
poročajo
ODNESEL VETROBRANSKO STEKLO - 22. januarja je nekdo neopazno snel z osebnega avtomobila Z 126 P, parkiranega pred gostinskim lokalom Laura v Straži, vetrobransko steklo, vredno vsaj 15 tisočakov. Vozilo je last F. H. z Drganjih sel, kateremu pot domov ni bila niti najmanj prijetna.
TATVINA _ IZ ODKLENJENE OMARICE - Še neznan storilec je 20. januarja odprl vratca odklenjene garderobne omarice v semiški Iskri in
J.	H. iz Kanižarice zmaknil 6.000 tolarjev. Predrzneža še iščejo.
LASTNIK V GOSTILNI, TAT V AVTU (I) - 19. januatja je bilo vlomljeno v osebni avto, ki ga je J. S. s Preloke pustil parkiranega pred gostilno v Nerajcu pri Dragatušu. Iz vozila je izginil poslovni kovček, z njim pa kakih 15 tisočakov.
LASTNIK V GOSTILNI, TAT V AVTU (II) - V soboto, 23. januarja, je stal pred gostilno Prešeren v Kronovcm osebni avto R 18, v njem pa je bil varno spravljen poslovni kovček. Tako vsaj je mislil lastnik, ki pa kovčka v vozilu ni več našel.
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	21. januarja zvečer je neznanec vlomil v osebni avlo, ki ga je imel Ljubljančan J. M. parkiranega pred gostilno v Rakovniku. Z zadnjega sedeža je izginil poslovni kovček, v katerem so bile spravljene diskete. Na eni od njih je baje posnet program z delovnim naslovom “Kako prijeti vlomilca?’’.
•	V noči na 21. januar je skoz odprto okno osnovne šole Otona Zupančiča v Črnomlju splezal vlomilec in si nato po vrsti ogledal prostore, pri čemer je največ pozornosti posvetil pisarni z blagajno. Nevešč strokovnih vlomilskih prijemov, sc je moral zadovoljiti le s ključi šolskega kombija, a tudi z njim ni imel srečo. Utrujenemu od vlomilskih podvigov je sicer uspelo priti v garažo in splezati v kombi, to pa je bito tudi vse. V vozilu je sladko zaspal do jrrihoda hišnika.
•	Živimo v časih, ko ljudje v vojaška skladišča ne vlamljajo več zato, da bi se oborožili, ampak da bi jedli. 20. januarja je bilo v Pogancah vlomljeno v skladišče teritorialne obrambe, od koder je izginilo štirinajst kartonskih škatel s suhimi obroki hrane. Teritorialci ocenjujejo, da so oškodovani za 150.000 tolarjev.
•	Glas o piščančji farmi KZ Krka v Zalogu je segel tudi do neželjenih ušes. Prejšnji teden si jo je nekdo v nočnih urah temeljiteje ogledal, vmes pa v malho stlačil 60 piščancev. Čivkajoči vlomilec je neopazno izginil v noč.
Štiri milijone SIT odpravnine
Vse kaže, da govorice o astronomski odpravnini Marjanu Anžurju niso bile iz _____________trte zvite — Kaj vse se je dogajalo v Adrii?__
kinitev pogodbe o zaposlitvi, a le pod pogojem, da se mu izplača 12 (dvanajst) bruto osebnih dohodkov po majski plačilni osnovi in izplača tudi letni dopust. Takšen predlog naj bi v roke torej dobil A ndrej B. in se z njim, kot pač kaže kratka informacija novomeških kriminalistov, tudi strinjal. Anžur naj bi tako neupravičeno prejel odpravnino v znesku prek štirih milijonov tolarjev ali domala sedemdeset tisoč nemških mark. Toda ironija: v postopku se ni znašel Marjan A nžur, pač pa Andrej B., kateremu kazenska ovadba očita, da je ravnal nezakonito in nepooblaščeno: pa tudi če bi pooblastila imel, Anžurju odpravnina ne bi pripadala, saj da je šlo, po vsem zapisanem sodeč, za sporazumno prekinitev delovnega razmerja.
Tudi takšna ravnanja so pripomogla, da je novomeška Adria danes tam, kjer je, da blizu sedemsto zaposlenih ne ve, kako preživljati svoje družine. In kako naj ti potem verjamejo zgodbam o pravni in urejeni državi, če slednja krivce kaznuje ne le spolnimi žepi denarja, ampak celo z direk-
NOVO MESTO — Bržkone upravičeno ogorčeni so bili delavci novomeške Adrie, ko so lanske pomladi zahtevali odhod takratnega direktorja Marjana Anžurja. Na dan so namreč pričele kapljati različne informacije o bajnih plačah, odpravninah, nezakonitostih in še čem, ki danes, po osmih mesecih, dobivajo potrditev. Nobena skrivnost namreč ni, da so si poslovanje Adrie in delo njenega prvega moža podrobneje ogledali novomeški kriminalisti, rezultati njihovega dela pa so baje šokantni. Ali je res tako, se bodo bralci našega lista lahko bržkone prepričali že v kratkem, za uvod v odkritje ozadja poslovanja novomeške Adrie pa le tale kratka, a po odmevnosti zagotovo velika informacija iz novomeške UNZ.
»Delavci kriminalistične službe smo v podjetju Adria, dd, Novo mesto, obravnavali odgovorno osebo A. B. iz Ljubljane, ki je utemeljeno osumljena, da je zlorabila svoj položaj odgovorne osebe v družbenem podjetju in v času med marcem ter junijem 1992 prestopila meje svojih pravic ter z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi dala odgovorni osebi Adrie M. A. iz Ljubljane izplačati odpravnino v znesku prek 4 (štiri) milijone tolarjev. Izplačilo je bilo odobreno neupravičeno in v nasprotju z določili zakona o podjetjih, splošnimi akti podjetja kot tudi v nasprot-
ju z vsebino individulne pogodbe o zaposlitvi.«
Govorice o bajni odpravnini, ki naj bi jo lani prejel takratni direktor Adrie Marjan Anžur, danes glavni direktor mariborske Metalne, postajajo torej resničnost. Za osvežitev spomina povejmo, da ga je aprila leta 1990 delavski svetIMV Novo mesto imenoval za odgovorno osebo. V skladu z določili zakona o delovnih razmerjih je bilo takrat potrebno za že zaposlene delavce skleniti pogodbe o zaposlitvi najkasneje do začetka julija 1991, vendar so v IMVs temi opravili zamujali Tako je A nžur šele lanskega marca sklenil individualno pogodbo o zaposlitvi, ki pa naj bi mu jo v imenu delodajalca nepooblaščeno podpisal Andrej B. iz Ljubljane, sicer odgovorna oseba Adrie. V tej pogodbi je bila brez vsakršne potrebne pravne podlage v splošnih aktih podjetja neupravičeno določena tudi obveznost delodajalca — v tem primeru IMV, p.o., Novo mesto — o izplačilu odpravnine zaposlenemu. Čeprav je bila pogodba torej nezakonita, je vendarle vsebovala določbo, da je zaposleni do odpravnine upravičen le, če pride do njegove razrešitve, ne da bi sam za tak korak zaprosil
Vposmeh vsemu temu pa naj bi Marjan A nžur tri mesece po sklenitvi omenjene delovne pogodbe pisno predlaga! sporazumno pre-
torskimi stolčki? In upravičeno je po vsem tem še eno vprašanje: Če je to šele uvod, kakšna je potem glavnina zgodbe o polpreteklih dogajanjih v no vomeški A drii? Če ne bo zapletov, bo odgovor znan že v kratkem.
B. BUDJA
Hondo odbilo na travnik
Huda prometna nezgoda v Potoku — Sopotnica mrtva, trije ranjeni — Prehitra vožnja in mokra cesta
POTOK — Neprevidnost ter mokro vozišče sta bila kriva hude prometne nesreče, do katere je prišlo v petek, 22. januarja, ob 18.40 na regionalni cesti med Novim mestom in Dolenjskimi Toplicami.
39-letni Novomeščan Darko Perše se je tega večera s svojo hondo civic peljal iz Vavte vasi proti Novemu mestu. Zaradi prevelike hitrosti ter mokrega in spolzkega cestišča je avtomobil pričelo v desnem preglednem ovinku zanašati; Perše je sicer zaviral, vendar je vozilo bočno drselo, na levo stran ceste. Po njej je takrat iz nasprotne smeri z lado pripeljal 49-letni Jožef Stupar z Vinkovega Vrha. Silovito je treščil v desno bočno stran Peršetovega vozila, ki ga je po trku odbilo na bližnji travnik, medtem ko je lada, ki jo je obrnilo za 90 stopinj, ostala navvozišču. Da bo nesreča hujša, je za Štuparjem z osebnim avtom R 5 pripeljal še 41 -letni Franc Zvan iz Novega mesta, kije navzlic zaviranju trčil v zadnja desna vrata lade.
MARKE SO IZGINILE
STRANSKA VAS - 18. januarja zvečer je bil na cesti v Stranski vasi parkiran odklenjen osebni avtomobil, v katerem je Jadranka B. iz Potočne vasi hranila 1700 nemških mark. Neznan mimoidoči ji je za takšno potezo nadvse hvaležen.
OB COPATE IN HLAČE
ČRNOMELJ - V času med 17. in 18. januarjem je nekdo vlomil v osebni avtomobil, ki ga je Črnomaljka M. M. parkirala pred domačim stanovanjskim blokom. Iz vozila so izginili štirje pari telovadnih copat in trije pari hlač iz jcansa.
VARNOSTNIK GA JE NAŠEL MRTVEGA
STRAŽA - V ponedeljek, 18. januarja, okoli 5. ure zjutraj je varnostnik v Straškem Novolcsu našel mrtvega 39-Ietnega Janeza Gregoriča z Vrha pri Ljubnem. Preiskava je pokazala, da je Gregorič, ki je bil zaposlen v kurilnici Novolcsovc d.o.o. Energetika in storitve, med delom z lesom v silosu omahnil skoz okno na polžast valj, nakar ga je zasulo pet kubikov lesa. Ponesrečenec je bil na mestu mrtev. •
Cariniki osumljeni ponarejanj
V postopku so se znašli L. F., T. M., D. C. in P. K., ki so osumljeni, da so hrvaškim »izvoznikom« pomagali do 600.000 mark nezakonitega zaslužka_
METLIKA — Obsežna akcija, ki sojo ob odkrivanju mreže fiktivnih izvoznikov karlovškega piva z roko v roki vodili karlovški in dolenjski policisti, je postregla z nekaj zanimivimi odkritji tudi na slovenski strani. Uslužbenci urada kriminalistične službe UNZ Novo mesto so namreč te dni zaradi utemeljenega suma storitve več kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja in ponarejanja uradnih listin predali javnemu tožilcu kazenske ovadbe zoper četverico bivših carinikov na mejnem prehodu v Metliki.
Kot je znano, je ob vzpostavitvi Toda skušnjava je postala prevelika.
• V Moskvi v.«' mislijo, da je ekonomija, ko porineš roko žep. (Korkin)
je tržna v tuj
POTRES V BELI KRAJINI
METLIKA - Preteklo sredo, 20. januarja, je potresni sunek, ki so ga tri minute čez 6. uro zjutraj zaznali seizmografi observatorija na Golovcu, povzročil med Belokranjci kar precejšen preplah. Kot so sporočili iz Seizmološkega zavoda Slovenije, je bil epicenter potresa 91 km jugovzhodno od observatorija, in sicer na občasno aktivnem črnomaljskem seizmo-genem sistemu. Potres je dosegel na cpiccntralnem področju 3,2 stopnje po Richterjevi lestvici. Potres so čutili prebivalci na obeh straneh slovensko-hrvaške meje, najbolj pa v Metliki in njeni širši okolici. Iz Seizmološkega zavoda so pojasnili še, da je črnomaljski scizmogcni sistem občasno aktiven, in sicer z nekaj potresi na leto.
meddržavne meje ob Kolpi med Slovenijo in Hrvaško pričela z delom tudi carinska služba. Ker pa Hrvatje na Jurovskem Brodu carinske službe še niso imeli vpostavljene, sta se obe strani dogovorili, da uslužbenci Carinske izpostave Metlika izvoznikom blaga iz Hrvaške potrjujejo izvozne carinsvke deklaracije z žigom carinarnice. Šlo naj bi seveda zgolj za blago, ki je dejansko prešlo mejno črto v Metliki in bilo uvoženo v Sloveniji.
Kriminalisti UNZ Novo mesto in Policijske uprave Karlovac so prišli na sled dobro organizirani skupini, katere nadvse pomemben člen so bili tudi cariniki L. F., T. M., D. C. in P.
K., vsi zaposleni na mejnem prehodu Metlika. Po rezultatih opravljene preiskave naj bi bila omenjena četverica z žigom carinarnice potrjevala tudi izvozne carinske deklaracije Republike Hrvatske za blago, ki mejne črte ni nikoli prešlo. Za kaj takega so se-
Iz avta izginil računalnik
Navzlic vsakodnevnim svarilom je v parkiranih avtomobilih še veliko vrednih predmetov
Našli roparje in plen
Četverica
»rica roparjev napadla in poškodovala Alojza Kneza iz Reštanja pri Sevnici
REŠTANJ PRI SENOVEM Precej prahu je dvignil dogodek, do katerega je prišlo 14. januarja v Rcštanju pri Senovem. 37-letni Jože V. iz Trbovelj ter 39-letni Miro Č., 17-letni Mirsad S. in 16-letni Bojan J., vsi doma iz Zagorja, so utemeljeno osumljeni storitve kaznivega dejanja ropa.
Omenjena četverica naj bi se po dokazih, kijih imajo v rokah posavski policisti, 14. januarja odpravila v Reštanj pri Senovem z namenom, da obiščejo Alojza Kneza in mu poberejo denar. Ko jim je Knez odprl vrata stanovanja, so ga možakarji obkolili in mu pričeli groziti. Videč, da gre zares, jim je Knez izročil denarnico, v kateri je bilo 24.000 tolarjev. Očitno pa skupina s plenom ni bila zadovoljna, grožnje so zamenjali udarci, pri tem so si pomagali s kovinsko palico. Med pretepanjem so Kneza tudi poško-
dovali. Ko jim je bilo nasilja dovolj, naj bi eden od četverice ostal pri ranjencu, ostali pa so se naselili v stanovanju in ga temeljito pregledali. Naposled so odnesli več tehničnih predmetov, med njimi diatonično harmoniko, videokamero znamke Sony, ojačevalec in oblačila, našli pa so tudi cigarete ter še nekaj gotovine v obliki 31.000 tolarjev ter 270 ameriških dolarjev. Polnih žepov je nasilna skupina potem izginila, a ne za dolgo.
Knežje dejanje takoj prijavil, policisti so sprožili temeljito akcijo, ki je kmalu obrodila sadove. Omenjena četverica seje še istega dne znašla v njihovi družbi, ob hišnih preiskavah v Zagorju pa so možje postave našli in zasegli vso naropano blago. Zoper nasilno skupino je že bila predana kazenska ovadba javnemu tožilcu.
NOVO MESTO — Vse večji so zneski škode, ki jo neprevidni lastniki osebnih vozil prijavljajo po številnih vlomih v njihove avtomobile. Serija tovrstnih dejanj je nepretrgana že od konca lanskega leta, še vedno pa je moč v pred gostilnami parkiranih avtomobilih najti poslovne kovčke, torbice, denarnice, celo računalnike.
GOZDNE TATVINE SE NAD ALJ UJEJO
ČRNOMELJ, TREBNJE - 49-lctni J. B. z Butoraja je utemeljeno osumljen, da je v času med 15. in 22. januarjem z gozdne parcele črnomaljskega GG v vasi Radenci ukradel blizu 22 kubikov lesa in s tem črnomaljske gozdarje oškodoval za natanko 102.900 tolarjev. Še v lanski december pa sega tatvina, ko je nekdo v gozdu Železno pri Dobrniču posekal in odpeljal 25,67 kubika lesa in s tem trebanjske gozdarje oškodoval za 202.948 tolarjev.
LASTNIK ZALOTIL VLOMILCA
BREŽICE - 15. januarja med 16.45 in 17.30 je 49-letni Dragutin J. iz Zagreba vlomil v stanovanjsko hišo Janka Straška v Brežicah. Vlomilec je hišo preiskal, naposled pa v žepe stlačil nekaj zlatnine. Toda v tistem času sc je domov vrnil tudi lastnik, ki je Dragutina zalotil v hiši. Prišlo je do prerivanja, nred katerim je vlomilcu uspelo zbežati. Imel pa je smolo, da je njegov beg opazovala Starškova žena in vlomilcu, ki se jc zatekel v blok v Kettejevi ulici 2, tudi sledila. Dragutin jc, nič hudega sluteč, skušal tam vlomiti v dve kleti, a so ga presenetili stanovalci in ga zadržali do prihoda policistov.
Minuli petek zvečer je bilo Vlomljeno v osebni avto, ki gaje imel Novomeščan D. B. parkiranega v ulici Pod Trško goro; iz vozila so izginili usnjena jakna, diplomatski kovček in prenosni računalnik, vse skupaj vredno kar okoli
200.000	tolaijev. Le dan poprej pa je bilo vlomljeno v avtomobil, ki gaje No-vomeščanka M. J. parkirala pred bistrojem Nina v Bršljinu. Vlomilec je odnesel črno usnjeno torbico, v kateri je imela sopotnica V. F. iz Jedinščice dokumente, denar in kozmetiko. Pred gostinskim lokalom na Račjem selu pa je bil prejšnji teden parkiran osebni avto B. V. iz Velike Sevnice. V avtu je bila na veliko veselje vlomilca torbica, v njej pa zajetna šopa tolarjev in deviz. B. V. pravi, da ga je neprevidnost stala vsaj
150.000	tolarjev. Bodi za danes tovrstnega naštevanja dovolj!
JE KRADLA MLADOLETNICA?
KLENOVIK - Šestnajstletna mladoletnica iz Klenovika je utemeljeno osumljena, da je II. oktobra lani iz stanovanja krajanke v Zloganju zma-knila 10.000 tolarjev. Zadnjo besedo bodo imeli sodniki.
MADŽAR OB DIPLOMATSKI KOVČEK
PODTURN - 19. januarja je nekdo vlomil v osebni avtomobil madžarskega državljana J. J., ki jc vozilo pustil parkirano pred gostilno v Podturnu. Nepridiprav je odnesel diplomatski kovček, v katerem so bili kasetofon, razne štampiljke, računalnik ter telefonska magnetna kartica. Madžar je §lovenijo zapustil vsaj za 60.000 tolarjev revnejši.
veda potrebovali pomoč oz. podpis tudi slovenskih odjemalcev, kar pa za dobro plačilo ni bilo težko. Osumljeni naj bi tako med lanskim februarjem in marcem ponaredili uradno carinsko dokumentacijo in tako potrdili lažen uvoz za prek 300.000 steklenic »Karlovačkega piva«, baje namenjenega zasebnemu belokranjskemu podjetju.
In čemu sploh tolikšen trud? S potrditvijo fiktivne izvozne carinske deklaracije Republike Hrvaške je bilo tamkajšnjim »izvoznikom« omogočeno, da so pivo potem prodajali v svoji državi, ne da bi za to poravnali obveznosti (beri: prometni davek od blaga in storitev). Zaslužek ni bil od muh: kriminalisti so izračunali, da naj bi se hrvaški »izvozniki« na ta način s pomočjo carinikov protipravno okoristili za prek 30,300.000 hrvaških dinarjev, kar je v takratnem obračunskem plačilnem prometu predstavljajo enak tolarski znesek. Ali v zahodni valuti: 600.000 DEM.
B. BUDJA
ODNESEL 150 KILOGRAMOV MESNINE
VELIKI TRN - V noči na 18. januar jc bilo v Ardrcm pri Velikem Trnu vlomljeno v zidanico Milana Ccrovška. Slednjega jc ob pogledu na praznino v prostoru, kjer jc imel spravljenih 100 kilogramov prekajenega mesa in 50 kg klobas, skoraj kap. V tolažbo mu jc zagotovilo posavskih policistov, da so predrznežu že za petami in da ukradenega ne bo imel časa pojesti.
VLOM NA POSESTVU
CERKLJE - V noči na 15. januar je bilo vlomljeno na posestvo brežiške Agrarie v Cerkljah ob Krki. Neznanec jc temeljito pregledal poslovne prostore, odnesel pa 1.700 tolarjev.
Posledice so bile strašne. Na kraju nezgode je hudim poškodbam podlegla 60-letna Darka Perše, kije sedela ob vozniku, medtem ko je Peršetovega triletnega sina Boruta, ki je sedel zadaj, ob trčenju vrglo skoz okno zadnjih desnih vrat na travnik, kjer je obležal hudo ranjen. Prav tako hudo ranjen je bil tudi voznik Stupar, lažje pa njegova sopotnica, 41-letna Jožefa Stupar. Vse poškodovane so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, od koder so Stuparja že odpustili v domačo nego. Škode na zviti pločevini je bilo kar za milijon tolarjev.
OSUMLJENA TATVINE
DOBRUŠKA VAS - 21-Ictna Z. H. iz Dobruške vasi jc utemeljeno osumljena, da jc 5. januarja letos iz stanovanja A. T. iz Stare Bučke zmaknila 1.800 tolarjev. Čaka jo pot pred sodnike.
PRIJELI TATU
ČRNMOMELJ - I. P. iz Kanižarice jc 23. januarja v Kajuhovi ulici v Črnomlju vlomil v osebni avto in skušal iz njega odnesti akumulator in dvigalko. Podvig se mu ni posrečil, med opravilom so ga presenetili črnomaljski policisti.
SPRAVIL SE JE NAD POLICIJSKI AVTO
SEVNICA - 17. januarja med 2.30 in 3.45 sc jc pred diskoteko Magic v Sevnici nekdo spravil na policijskega golfa. Možje postave, ki so v disku ta čas opravljali redno kontrolo, so imeli potem kaj videti: golf je imel razbito ogledalo, zvite brisalec in odtrgano letvico. Storilcu so baje že na sledi.
OKRADENI TRIJE AVTOMOBILI
MOKRICE - 16. januarja med 16.30 in 18.40 je neznan storilec na parkirišču pred gradom Mokrice vlomil v osebne avtomobile z registrskimi oznakami LJ A2-011, NM 173-597 in ZG 821-S ter iz njih pobral poslovne kovčke, denarnice in dokumente. Končno škodo še ugotavljajo.
MED SLUŽBO OB DENARNICO
TREBNJE - Na 7. januarja dan je bil Trebanjčan V. Š. ob denarnico, ki jo jc hranil v žepu suknjiča, obešenega v pisarni, kjer jc zaposlen. Bil jc ob tolarje, devize in dokumente. Skupne škode je za 30,(X)0 tolarjev.
Z lovsko puško streljal na ženo
Krogla je Andreji V. na srečo prizanesla
BRESTANICA — 30-letni Drago V. iz Brestanice je od 15. januarja naprej v priporu, ki gaje zanj odredil preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča. Možakarje namreč osumljen poskusa uboja, z lovsko puško seje tistega večera spravil nad ženo Andrejo.
Vse kaže, da je med zakoncema prišlo do prepira in Andreja je od doma pobegnila v stanovanje svojih staršev. Drago ji je očitno sledil z lovsko puško v rokah in tistega večera ob 22.55 skozi okno ustrelil proti ženi. Krogla je na srečo zgrešila, Drago V. pa kasneje pobegnil. Policisti so ga kmalu našli in skupaj s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku.
VOZIL PO LEVI STRANI CESTE - 35-letni Jože Jurejevčič iz Boršta se je 21. januarja peljal z osebnim . avtomobilom Golf po Kolodvorski cesti v Črnomlju od Trga svobode proti hotelu Lahinja. Jurejevčič je vozil po levi strani ceste, takrat pa mu jc nasproti s fičkom pripeljal 30-letni Bogdan Klevišar s Sinjega Vrha.
Slednji se je sicer umikal, a trčenja ni mogel preprečiti. V nezgodi je bil hudo ranjen voznik Jurejevčič, lažje pa Klevišar in njegova 28-letna sopotnica Katica Klevišar. Vse so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
PEŠEC OB RDEČI LUČI NA
PREHOD - 22. januarja ob 12.57 sc jc 35-letna Jožica Ogrinc iz Novega mesta peljala z osebnim avtomobilom po novem novomeškem mostu od Roške proti Ljubljanski cesti. Ko je pripeljala do prehoda za pešce, ki je pred semaforiziranim križiščem Ljubljanske ceste z novim mostom, jc imela prižgano zeleno luč in jc vožnjo nadaljevala. Z njene leve strani pa je na cesto nenadoma pritekel 16-letni Danilo Kladivnik iz Gabrnika, ki je na,prehod stopil, navzlic temu da je gorela rdeča luč. Ogrinčcva jc sicer zavirala, vendar jc ncprcvidncža vseeno zbila po tleli. Kladivnik jc bil v nezgodi hudo ranjen in sc zdravi v novomeški bolnišnici.
©'v??© ono
Ob pripravah na letošnji januarski zagon obrata za proizvodnjo celuloze v krškem Vidmu se je med zaposlenimi šušljalo, da bo mogoče to zadnji zagon obrata. Sploh se o teh rečeh zadnje čase veliko govori, med drugim so o tej temi razpravljali na nedavni okrogli mizi v Krškem. Neznanke o usodi Vidma se pojavljajo v sklopu vprašanj, kaj bo s slovensko celulozno industrijo. Točni odgovori so za zdaj še največja skrivnost.
V Vidmu priznavajo, da časi za proizvodnjo niso rožnati, vendar si prizadevajo, da bi obdržali pri življenju celulozni obrat v svoji tovarni. V tem času pripravljajo posebno študijo v zvezi s tem. Na ta način naj bi Vidmovo vodstvo med drugim prepričalo vlado in vse druge v Sloveniji, od katerih krška tovarna pričakuje finančno pomoč, da je proizvodnja celuloze v Krškem koristna Sloveniji. Videti je, da Videm nastopa pri vladi in upnikih s stališčem, da je veliko bolje, če Slovenija proizvaja celulozo doma, kot da izvaža les in uvaža izdelek. Drugo vprašanje je, ali so enakega mnenja tudi v Ljubljani v vladnih ustanovah in banki, kjer imajo v rokah večino niti za vodenje Vidma. In od tega je odvisno tudi ravnanje države Slovenije v trenutku, ko sc bo država odločala, ali Slovenija potrebuje celulozno industrijo. Trenutno se zdi, da vlada in upniki niso kdove kako trdno odločeni, da bodo podprli slovensko proizvodnjo celuloze za vsako ceno.
Gozdarji so za
Med tistimi, ki načeloma podpirajo obstoj celuloznega obrata v Krškem, so slovenski gozdarji. Tako ravnajo tudi zaradi sprememb v slovenski celulozni industriji. Ta je imela v preteklosti štiri močna podjetja z različnimi delovnimi programi, in sicer v Krškem, Goričanah, na Količevem in Prevaljah. Ostale so samo še zmogljivosti za proizvodnjo celuloze v Vidmu in lesovine na Količevem in Prevaljah, medtem ko so proizvodnjo celuloze v Goričanah prekinili zaradi ekoloških razlogov. Iz tega razloga je slovensko gozdarstvo zainteresirano za prodajo t. i. celuloznega lesa, saj je kupcev manj kot včasih. Vsak hlod ima na koncu tudi vrh, ki je uporaben za celulozno industrijo. Uporaben je tudi za drugo, vendar je po našem celulozna industrija primeren kupce, menijo v Splošnem združenju za gozdarstvo Slovenije v Ljubljani.
Toda gozdarje spravlja ravno celulozna industrija v precejšnjo zadrego. Kot poudarjajo v omenjenem združenju in kot je poudaril predstavnik posavskih gozdarjev na okrogli mizi v Krškem 21. januarja letos, celulozna industrija zelo neredno plačuje prejeti les. Videm slovenskim gozdnim gospodarstvom dolguje za leto 1992 približno pet milijonov mark. Zato je po prepričanju gozdarjev nemogoče normalno dobavljati Vidmu surovino. Omenjeni pojav priznavajo tudi v Vidmu, ko pravijo, da ni težko dobiti celuloznega lesa, da pa ga je težko plačati. Poleg dolgov gozdarjem na tovarno pritiskajo tudi neplačane obveznosti elektrogospodarstvu, železnici in še komu, kar posredno onemogoča tudi nabavo lesa.
Poglavje zase so visoke cene lesa na slovenskem tržišču. Po osamosvojitvi Slovenije so se močno zmanjšale dobave lesa iz Hrvaške, kamor je Videm nekoč celo vlagal lasten denar. Glede na nekatera določila v hrvaškem tajnem uradnem listu je pričakovati, da bo sosednja država še nekaj časa omejevala izvoz lesa, zato bo veliko povpraševanje po tem blagu na slovenskem trgu zagotavljalo še naprej visoko ceno hlodovine. Vendar trenutno na ta dogajanja celulozna industrija ne more vplivati.
Kje se poznajo Vidmova zlata leta?
Dejstvo je, da celulozno industrijo širom Evrope že daljši čas pretresa huda kriza, v kateri večina proizvajalcev iztrži s prodano celulozo manj, kot ima proizvodnih stroškov. Mnoge evropske tovarne so morale ustaviti
proizvodnjo za več kot dva meseca. Svetovno krizo občuti kot izvoznik tudi Videm.
Premišljen gospodar si ob dobrih letinah da nekaj na stran za hude čase. Krška tovarna je v preteklosti očitno na to pozabila in ji je do danes ostalo bore malo oziroma nič. Na to je med drugimi odkrito opozorila Ljubljanska banka. Kot je zapisal Tone Mohorič, predstavnik LB, je bila v obdobju 1989 1990, ko je Videm Krško vodil Silvo Gorenc, celulozna in papirna industrija v velikem razcvetu. Proizvajalci so lahko prodajali izdelke po visokih cenah. Temu bi morala slediti visoka akumulacija v Vidmu Krško. "Žal ni bilo tako, saj o akumulaciji oz. dobičku, ni sledu," ugotavlja Mohorič.
Kam je torej romal Vidmov denar? Nekateri menijo, da ga je precej "pobrala" nedonosna tovarna papirja v Titovem Drvarju. Koliko je Videm zapravil za plačevanje različnih svetovalnih firm, ki so iz Evrope prihajale deliti nasvete krški tovarni celuloze in papirja, a mogoče pri tem tudi ugotavljati, česa Vidmu ne smejo povedati, da ne bo nevaren evropskim papirniškim in celuloznim gigantom?Zakaj so nekateri iz krogov Vid-
movc notranje strokovne opozicije prepričani, da je bi morale različne državne nadzorne ustanove že zdavnaj raziskati, kam sc izgublja Vidmov denar?
Bo Videni pokopala skrb za okolje?
Evropa se bo v nekaj naslednjih letih odpovedala celulozi, beljeni s klorom. Vid-movi tržni tekmeci so se v pripravah na to zaostritev ustrezno opremili in so že pred približno letom dni prenehali uporabljati klor v obdelavi celuloze. Krško tovarno še čaka tak korak, ki veliko stane. Skratka, krška tovarna papirja in celuloza na bregu Save bo morala v bližnji prihodnosti vložiti znatna sredstva v varovanje okolja. Rolf Norman se zaveda, da je ta korak neogiben. Poudarja, da bo nujna naložba povečala Vidmove proizvodne stroške, vendar ne bo sama po sebi zagotovila boljše prodaje celuloze. Direktor Norman z obžalovanjem opozarja, da bi tovarna lažje investirala v varovanje okolja takrat, ko ji je šlo dobro na trgu in je bila z denaijem veliko na boljšem, kot je sedaj.
Videm z načrti, leti razcveta, dolgovi, iz preteklosti in sedanjosti, s študijami in z neogibnimi naložbami v bližnji prihodnosti obstaja trenutno samo še na papirju. Ker je zadolžen pri mnogih upnikih in ker je pri njegovem reševanju vse bolj zastopana tudi država, sam o sebi dejansko ne odloča več. Zato očitno tudi ne bo mogel imeti glavne besede, ko se bo odločalo o usodi obrata za proizvodnjo celuloze v Krškem. Po eni strani kaže, da v slovenski vladi in med upniki ni veliko naklonjenosti zamislim, da bi cclolozni obrat delal tudi v bodoče, čeprav bankirji menijo, da je boljša slaba kot pa "mrtva"
tovarna, ki nikoli ne povrne vloženega denarja. Po drugi strani sc zdi, da bodo "Celulozo", s tem ko jo oblikujejo kot posebno podjetje, vendarle obdržali pri življenju in jo dali v najem najboljšemu ponudniku. Kaj od tega bo obveljalo, bo pokazal čas, razen tistim, ki odločajo o usodi Vidma in ki odgovor verjetno poznajo že zdaj. Toda prcnckaterega udeleženca nedavne krške okrogle mize o Vidmu so funkcionarji iz vlade in drugi visoki gostje iz Ljubljane prepričali, da so mnogi odločujoči ljudje v Sloveniji krški obrat celuloze vsaj v mislih, če ne že tudi na papirju, že izbrisali iz življenja.
Velike skrbi, ki zaradi vsega opisanega zdaj tarejo zaposlene v krški tovarni celuloze, je eden Vidmovih delavcev na nedavni seji krške občinske skupščine predstavil v tem smislu: veliki svetovni proizvajalci želijo, da se manjše tovarne zaprejo. Zato bodo take tovarne pokupili in v njih ustavili proizvodnjo. V Krškem bodo zaprli "Celulozo".
Celuloznega lesa v Sloveniji potem ne bo več mogoče prodati, zato mu bo zaradi velike ponudbe padla cena. Poceni ga bodo kupili tujci in nam prodajali drago celulozo.
MARTIN LUZAR
|
2
I
v državnem svetu: tone hrovat
oo
ooa ©w®O0Olb
Tone Hrovat
Ne samo to, bi rekel Hrovat, v resnici nikoli ni bilo tako. Res se lahko zgodi, da bo tudi neumen kmet nekoč pridelal debel krompir, ampak to je tako, kot tudi slepa kura najde zrno. Dolgoročno se ta debel krompir in zrna ne izidejo. Tone prisega na znanje. Povsod, tudi v kmetijstvu oziroma še posebej v kmetijstvu, ke je bilo doslej in je ponekod še vedno preveč odrivano in celo zaničevano. Tone Hrovat, diplomirani inženir agronomije, zadnja leta ravnatelj novomeške srednje kmetijske šole Grm, tudi s svojim zgledom priča in prepričuje, da sc znanje na kmetiji izplača. Z ženo sta, novomeška blokovska stanovalca, pred časom kupila majhno opuščeno kmetijo nekje v hribih med Škocjanom in Sevnico na 500 metrih nadmorske višine. "Kmetijo sva kupila v prvi vrsti zato, da bova lahko otroke vzgojila tudi ob kmečkem delu." Na 90 arih njiv poleg vsega drugega ta vikendarska kmeta pridelata 20 do 30 ton krompirja, in to brez strupenih škropiv. "Ljudje to vidijo, od mene pokupijo ves krompir za seme, vprašajo to in ono, jaz jim svetujem, pokažem, se pogovorimo. Kar sc le da malo
Med 40 člani državnega sveta, tako imenovanimi svetniki, bo imel Tone Hrovat iz Novega mesta gotovo najdebelejši krompir. Pa ne zato, ker naj bi se po zafrkljivem pregovoru to dogajalo neumnim kmetom. Ti časi so minili.
uporabljam strupenih pripravkov, narava je tudi tu močna, le pustiti ji je treba, da to opravi namesto nas. In to nam potem še hvaležno povrne."
Tone je kmečki otrok iz Brezovice pri Šentjerneju. S kmetijstvom, njegovimi težavami, problemi pa tudi uspehi, veseljem in radostjo kmečkega življenja sc spopada in srečuje tako rekoč od malega. Najprej kot kmečki fant, nato kot kmetijski pospeševalce, ki je po šentjernejskem polju "preganjal" pretirano sajenje koruze in uvajal pametno in primerno kolobarjenje, in kol prvi svetovalec kmetijskega zavoda za sedem občin Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Sedaj sc mu izteka tretje leto vodenja grmske kmetijske šole. "Na terenu niso bili zadovoljni z mladimi kmetijskimi strokovnjaki, ki so prihajali iz. naše šole. Premalo so imeli zlasti praktičnega znanja, pa tudi teoretičnega na določenih področjih ne dovolj. Šola ni bila dovolj povezana s stroko in tudi s kmeti, živela je pod stalnim pristiskom, ali bo obstala ali jo bodo ukinili, zato je bila velika fluktuacija učiteljskega kadra. Kvaliteta pouka je bila slaba, vpisa ni bilo, eno je bilo povezano z. drugim," se spominja. Prva stvar, ki se je je lotif kot ravnatelj, je bilo zanemarjeno posestvo s hlevom. "V usmerjenem izobraževanju hleva skoraj ne bi bilo treba. No, to smo uredili in dosegli, da šolsko posestvo ne more biti profitna stvar, kot je moralo biti prej, ampak je namenjeno izključno šolski praksi. Na posestvu imamo v kolobarju
12 različnih kultur, vsi poskusi, ki jih na Dolenjskem izvajata Kmetijski inštitut ali agronomska fakulteta, tečejo na naši šoli in pri njih sodelujejo naši učenci."
Ob raznih prilikah, ko nanese beseda o potrebnosti znanja v kmetijstvu, Tone Hrovat navede te zgovorne podatke: Če bi hoteli, da bi samo tiste kmetije v novomeški občini, ki imajo več kot 7 ha zemlje - teh pa je okoli 3,000 od 7.000, kolikor je vseh kmetij v občini - imele samo vsakih 30 let naslednika s kmetijsko izobrazbo, bi se moralo vsako leto na grmsko kmetijsko šolo vpisati 100 učencev. Sedaj sc jih pa 15 do 20. Če bi to razširili na celotno območje, ki ga. grmska šola pokriva, pa bi sc to število povzpelo do vrtoglavih 550 do S00 novih učencev vsako leto. "Kakor koli že, ne bo propadel tisti kmet, ki bo imel malo zemlje, ampak tisti, ki bo imel premalo znanja!" je trdno prepričan inž. Hrovat.
Tone je v politiki očitno raje "odzunaj". Je nepoklicni član in podpredsednik novomeškega izvršnega sveta, zadolžen za kmetijstvo. Pristal je, da ga je njegova stranka, sc pravi Slovenska ljudska stranka, kandidirala za člana državnega sveta, kjer je funkcija tudi nepoklicna. V 14. volilni enoti, sc pravi v občinah Novo mesto in Trebnje, je za marsikoga presenetljivo zmagal in dobil dobrih 41 odst. glasov. "V svetu bom deloval v prvi vrsti kot Dolenjec, tudi kot kmetijec in šolnik. Člani sveta iz. Dolenjske, Bele krajine in Posavja smo se dogovorili, da bomo to našo širšo
■ ■'
priloga dolenjskega lista
11
regijo zastopali skupaj in kar sc le da enotno, predvsem pa, da ne bomo izpostavljali strankarske pripadnosti. Delovali bomo pač za koristi naše dežele. Vloga in način dela sveta še nista povsem dorečena. Vsekakor bomo gledali, da bo državni svet deloval čim bolj konstruktivno in koristno. Če bi sc v svetu obnašali strankarsko, bi kaj hitro lahko prišlo do blokade dela sveta. Svet lahko marsikatero zadevo spelje po hitrejši poti do odločanja v državnem zboru, kot to velja za normalno vladno pot. Zato so na naših sejah kot stalna točka dnevnega reda pobude in vprašanja. Take pobude gredo potem v imenu sveta naravnost v obravnavo v državni zbor oziroma vladne resorje. Res pa je, da te poti sedaj na začetku našega dela še niso povsem izdelane. Večina elanov sveta je v rednem delovnem razmerju, zato si želimo, da bi bile naše seje zunaj delovnega časa. Že tako bo zaradi novih obveznosti in dodatnega dela trpelo naše redno delo. Praviloma naj bi imeli seje enkrat na mesec, lahko pa sc zgodi, da bodo tudi večkrat. Seveda pa sc je treba na seje pripraviti, za to bomo imeli na voljo tudi svetovalce, dolenjski poslanci in svetniki pa naj bi imeli svojo pisarno tudi v novomeški občini in tako vzdrževali stik z volilci," je opisoval svojo novo funkcijo Hrovat.
V predvolilnih nastopih je Tone jasno povedal, da se bo med drugim kot član državnega c' eta zavzemal za to, da sc denar oplaja tam, kjer nastaja, ne pa, da ga država posrka v center, potem pa ga milostno deli nazaj; da se zaustavi odpuščanje delavcev, kajti po njegovem je najlaže biti "uspešen" direktor tako, da delavce odpuščaš, namesto da bi jim zagotavljal delo in zaslužek in celo nova delovna mesta. "Pri lastninjenju pa moramo paziti, da bomo na svojem mi gospodarji, in to dobri, in da se bo v slovenskih firmah govorilo po slovensko. Bolje malo manjši kos kruha, ampak pošten in domač! Spodbujati je treba vlaganje sredstev v delo, ne pa v špekuliranje z denarjem, gospodarstvo je treba spodbuditi in mu dati nov polet s sprejemljivo obrestno mero. Predvsem pa je treba čim več investirati v znanje, in to na vseh področjih."
ANDREJ BARTFJJ

'mm
tim
žužemberška cerkev

-	i'- o-
Gradnja žužemberške farne cerkve ni več sporna in se bo pričela še letos. Krajani so čiščenje ruševin že opravili. Upajo, da jim bodo pri izgradnji simbola dolenjske sprave s prispevki priskočili na pomoč vsi ljudje dobre volje doma in po svetu ter jim tal<o pomagali temni oblak preteklosti, ki je lebdel nad ruševinami, spremeniti v žarek upanja za lepšo skupino prihodnost.
V mraku hladnega in vlažnega zgodnjede-cembrskega jutra je župnik vzel Marijin kipec in se z avtomobilom odpeljal po ovinkasti cesti na vzpetino nad naseljem. Tam se je s kipcem v roki peš odpravil med cerkvene ruševine. Komaj se je čez kupe kamenja in grmičevja prebil do apside. tja je postavil Marijin kipec, pred njim šopek in prižgano svečo in vse skupaj blagoslovil. "Marija, v tvoje varstvo pribežimo," je dejal. Po opravljenem obredu sc je vrnil k avtomobilu, Marija pa je v medli svetlobi sveče ostala v cerkvi. Župniku so jo vso zamazano in poškodovano pred dnevi prinesli otroci. Menda so jo našli nekje med ruševinami. Lepo jo je očistil in jo sedaj kot prvo božjo podobo prinesel nazaj - a ne kot na ruševine, ampak kot na bodoče gradbišče.
Tako se je rodilo jutro tistega dne, ko sc je pričela gradnja in obnova žužemberške farne cerkve, dne, ki bo ostal žužemberškemu župniku in dekanu Francu Povirku za vedno v spominu. S tem dnem pa sc je končalo tudi skoraj pet desetjetij dolgo mučno obdobje, ko So prebivalci Žužemberka in okoliških vasi s tesnobo gledali na grič nad Žužemberkom, kjer so čas in vremenske ujme počasi glodale tisto, kar je od njihove farne cerkve od vojne še ostalo. Mlajše, ki so z ruševinami zrasli, to morda ni vcc tako bodlo v oči, a so nekako podedovali nelagodje, ki je bilo povezano s tem krajem. Ljudje so sem neradi zahajali, kot da bi nad njim kraljeval duh zlovešče usode. Seveda je bilo nekaj tudi takih, v Suhi krajini bolj malo, ki so v ruševinah videli simbol zmage in ponižanja svojih nekdanjih nasprotnikov, pa so hoteli cerkev za vedno ohraniti v ruševinah, da bi opozarjala in poniževala še naprej. Čas pa je delal svoje. Ostrešje in stropi so padali skupaj, grmovje je zaraščalo ruševine in jih odevalo v zelenje.
Seveda je prišlo iz Žužemberka in od drugod v preteklih desetletjih več pobud za to, da bi cerkev na hribu obnovili, a so bile hitro utišane, kajti nekdanja oblast ni bila do njih samo odklonilno, ampak celo sovražno razpoložena. V teh pobudah ni videla le poskuse za ponovno izgradnjo cerkve, temveč tudi namen spodkopavanja oblasti, njene avtoritete in ideologije, zato je vsako tako idejo v kali zatrla, njene nosilce, če so bili preveč vztrajni, pa preganjala. Pozneje, ko sc z aroganco in ideološkimi argumenti ljudi ni bilo več tako lahko otresti, se je izgovarjala na strokovne zadržke. A čas je tudi tu delal po svoje. Mehčal je ostrino in gladil nasprotja.
Bogata in stara zgodovina
Žužemberk je lahko ponosen na svojo zgodovino. Prvi grad je stal na pečini nad Krko, tam, kjer stoji današnji, že v prejšnjem tisočletju, zagotovo pa že leta 1070. Okoli gradu je kaj kmalu zrasla naselbina, ki je bila ob konccu štirinajstega stoletja povzdignjena v trg. Še bogatejšo zgodovino kot grad pa ima grič, na katerem zdaj stojijo razvaline cerkve. Tu naj bi stalo prazgodovinsko keltsko gradišče s trojnim obrambnimi nasipom.
Pozneje so imeli tukaj svojo postojanko in tempelj Rimljani, mimo pa je vodila cesta, ki je pod naseljem prečkala reko Krko. Že od pradavnin je tu cvetelo železarstvo in se nadaljevalo vse do srednjega veka, zato je bil kraj sorazmerno dobro razvit in cvetoč.
Cerkev na griču so prvi kristjani verjetno postavili na kraju, kjer je nekoč stal rimski tempelj. Cerkev je prvotno spadala pod prafaro Dobrnič, potem pa je bila leta 1399 skupaj s prafaro dana stiškemu samostanu, kateremu je ostala podrejena do 1784. Župnija je postala leta 1463. Na prvi ohranjeni upodobitvi cerkve sv. Mohorja in Fortunata - tema mučencema je namreč posvečena - v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske je cerkev narisana še z lopo na pročelju in enim zvonikom. Kasnejšo mogočno renesančno cerkev z dvema
naše korenine
M
SaSDanjjE
ffiC
mfea
Marsikateri stari Novomcščan se še spominja Teropšičcvc Malkc iz Ragovega. Vsak ponedeljek in petek ob šestih zjutraj jo je z volovsko vprego njen Franc pripeljal na tržnico. Tu je ostala, dokler ni prodala svojih pridelkov. Dolga desetletja je bila Malka nepogrešljivi del novomeške tržnice, marsikaj je tam spoznala, zvedela in videla. Bila je med prvimi, ki je ugotovila, da ji bližina mesta ponuja lepe možnosti. Uredila si je prostoren vrt in gredice, pa tople grede, da je bila s svežo povrtnino vedno med prvimi na trgu. Pred dobrim desetletjem je s prodajanjem prenehala in marsikateri stalni obiskovalec tržnice se je začudeno oziral naokrog, ko je ni bilo več.
Malka je že nekaj časa priklenjena na invalidski voziček in le poredkoma se prikaže na sonce. Noge so ji odpovedale in roke ji včasih samovoljno zadrhtijo, da jih le s težavo umiri. To so pač znaki starosti, kar pa ni nič čudnega, saj se Malka nagiba že k devetdesetim. Je pa zato duševno popolnoma čila in imena ter dogodki izpred mnogih let so še vedno živi v njenem spominu, čeprav
zvonikoma so zgradili leta 1768. Po zapisih, ki jih jih je 6. oktobra 1941 opravil župnik Avsec iz Lesc, hranijo jih v arhivu nadškofijskega ordinariata v Ljubljani, je bila cerkev dolga 35,2 m in v ladji široka 10,5 m. Imela je sedem oltarjev - glavnega, baročnega, sv. Mohorja in Fortunata iz leta 1768, ter šest stranskih. Na vsaki strani sta bili še nadstropni zakristiji, razgibano fasado pa sta zaključevala dva zvonika z baročnima strehama. Med dragoceno cerkveno opremo je vsekakor šteti velike orgle iz leta 1883, štiri bronaste zvonove in baročne oltarje, zlasti glavnega z Metzin-gerjevo sliko farnih zavetnikov.
Med drugo svetovno vojno je bila Suha krajina bojno polje mnogih vojska. Ugibanje in sodbo o tem, kdo je kriv, da je prišlo prav tu do tako velikih pretresov in razhajanj, ki so imela za celotno pokrajino tragične posledice, prepustimo drugim. Posledice pa so očitne: napol izpraznjene vasi, marsikje zaraščeni pašniki in polja ter ostarelo prebivalstvo. Tudi Žužemberk, biser Suhe krajine, je plačal velik davek. Porušenih ali požganih je bilo precej stanovanjskih hiš, grad in šola. Prizaneseno ni bilo niti griču nad njim. Vse tri stavbe na njem so bile v ruševinaji: farna cerkev, kulturni dom in župnišče. Župnišče je bilo požgano že na božični večer leta 1943, v začetku maja naslednjega leta pa je ista usoda doletela tudi župno cerkev. Večina
ji je zibel stekla v začetku tega stoletja. Rodila se je leta 1905 v Kandiji, ki takrat še ni bila le privesek Novega mesta kot sedaj, ko je že skoraj popolnoma izgubila svojo identiteto, ampak je bila naselje s svojim življenjem in svojim ponosom. Kandjanarji so bili obrtniki, trgovci, gostilničarji in premožni kmetje, tako da njihov ponos ni bil iz trte izvit. In v Kandiji so sc znali zabavati! V gostilne pri Stemburju, Zurcu, Vindišerju in Sedlarju je rad zahajal tako meščan kot kmet in nemalokrat tam preživel lepe večere ob pitju in pogovorih. No, to je bil svet, namenjen predvsem moškim, a ko je Malka malo odrasla, sc je tudi sama začela zanimati za gostilne, zlasti za Sedlarjevo, kjer je bil pogosto ples, saj so dekline, kakršna je bila ona, hitro začele srbeti pete.
To so bili srečni dnevi, dnevi mladosti. In Novo mesto ter sosednja Kandija sta nudila čisto drugačno podobo, kot jo nudita danes. Precej manjša sta bila in kmetije so bile tako rekoč na pragu mesta. Malka sc je rodila Malenškovim. Sedem otrok je bilo pri hiši in ona je bila najmlajša. Vse je preživela. Malenškova kmetija je bila zelo bogata. Cel hrib, kjer danes stojijo hiše in bloki v naselju Majde Šilc, je bil njihov in Malka se še dobro spominja, da so imeli poleg njiv in travnikov na tem hribu tudi vinograde. Po pet konj in več krav so imeli v hlevu, pa dekle in hlapce j pri hiši, dostikrat pa še dninarje. Oče, Peter mu je bilo ime, je bil nagnjen h kupčiji. Naokoli se je vozil z ličnim "federvagnom",
; pozneje si je omislil celo kočijo, in kupčeval z lesom. Kupil je gozd in ga dal izsekati, les pa je prevažal tja, kjer je bil bolje plačan.
Vsi so morali prijeti za delo. Tudi Malka se je med prvo svetovno vojno naučila furati, ko so bili fantje na fronti. Očeta je pred fronto rešil župan in gostilničar Zurc, ki mu je izposloval potrebno potrdilo. Nič pa ga ni
opreme je zgorela, marsikak kos inventarja pa je bil odnešen tudi po vojni. Kot po čudežu je popolnoma nepoškodovan prestal požar lesen Marijin kip, ki je stal v ladji nasproti prižnice. Odnesli so ga v podružnično cerkev sv. Roka onkraj Krke, ki zdaj služi kot farna cerkev. Tam zdaj Marija čaka na vrnitev v novo farno cerkev.
Nobena stranka, gradimo vsi!
"Žužemberški župniki smo vse od vojne naprej še vedno v pregnanstvu,'’ pravi dekan France Povirk, ki je bil od škofijskega ordinariata poslan sem prav zato, da bi temu napravil konec. Kajti večino vojnih ran si je Žužemberk že zalizal, le tiste na griču se ni upal lotiti nihče. Od j 5. avguste, ko je prišel France Povirk za dekana v Žužemberk, pa se je že marsikaj spremenilo. Že prej je bilo v bližini ruševin organiziranih nekaj molitev za gradnjo. A dekan, ki je praktičen človek, je raje sklical sestanek tistih, ki bi bili pripravljeni pomagati pri delu, in bil je presenečen, saj jih je na pogovor prišlo kar sedemdeset. Ko pa se je tistega vlažnega decembrskega dne, ko je že zgodaj zjutraj zanesel Marijo med ruševine, ob devetih dopoldne vračal na hrib, je bil vendarle v negotovosti. Si bodo ljudje zares upali? Delovno obleko je imel s seboj: če bo treba, bo pa sam prijel za delo, je bil odločen. A ko se je pripeljal do vrha, skoraj ni imel kje parkirati avtomobil, toliko vozil in ljudi je bilo tam.
Previdno so se lotili dela. Odstranjevali so drevje in grmovje. Kar štirideset motornih žag je zapelo. Ženske so prinesle pijačo in malico, postregle so s kavo in pecivom in delo je teklo kot namazano. Vejevje so skurili, potem pa se lotili nanevarnejšega posla: odstranjevanja nevarnih kamnov z visokih sten in ruševin, Nobene nesreče ni bilo in kmalu so pričeli odvažati nasuti material iz notranjosti cerkvene ladje. Na prizorišče so stopili tudi težji gradbeni stroji in traktorji s prikolicami. Nasuti material so odvažali v bližnjo grapo, še uporabne kamne in opeko pa očistili in shranili. Še nekaj takih akcij je bilo treba ponoviti in okolica cerkve ter njena notranjost sta bili očiščeni. V cerkvi so našli kupe brona, ostanek zvonov, ki so se v silnem požaru stalili, pa nekaj posodja in nemških vojaških stekleničk za poživila ter drobce granat. Odkrili so tudi staro grobnico z ostanki kosti. Zdaj je za pričetek zidave novega župnišča in dozidavo cerkve vse nared.
"V Novem mestu smo vložili vse potrebne listine za lokacijsko dokumentacijo. Upamo, da bodo formalnosti rešene še spomladi in bomo maja že pričeli z delom. Gradnjo bo na licitaciji dobil najboljši ponudnik," pravi dekan in pri tem ne skriva, da bi mu bilo prav, če bi bil to novomeški Pionir. Vendar ima tudi pri gradnji cerkva prednost ekonomika.
Stroški gradnje dodo veliki, okoli 3 milijone nemških mark, zato bo napredovanje odvisno
moglo več rešiti, ko je ob neki veliki kupčiji, v katero je vložil skoraj vse premoženje, naletel na goljufa. Neki ljubljanski trgovec naj bi mu iz Zagreba prinesel denar od te kupčije, a jo je podlež pobrisal v Italijo in o denarju ni bilo ne duha ne sluha. Očeta je udarec tako potrl, da se ni več postavil na noge. Legel je, izgubil voljo in veselje do vsega in umrl, še ne petdeset let star. Kmetijo so strli dolgovi, brat, ki naj bi jo prevzel, pa se je odpravil v Kanado, da bi jo rešil bremen. Malki je bilo tedaj šestnajst let in konec je bilo njenega otroštva.
Pri šestnajstih letih sc je Malka tudi zaljubila. Srce ji je osvojil France Teropšič iz Ragovega, ki je leto zatem postal njen mož. Tako je prišla na Ragovo, na kmetijo, ki jo je prigaral možev oče Tone Teropšič s pridnim
od tega, kako hitro se bo denar stekal. Dekan ne računa namreč samo na sredstva, ki jih bodo zbirali farani, kakih tri tisoč jih je, temveč na pomoč iz vse Slovenije pa tudi od številnih naših rojakov po svetu in se za to pomoč toplo priporoča. Pri tem zlasti poudarja, da je to cerkev dolenjske sprave, ki bi jo morali graditi vsi skupaj, tako kot smo jo vsi skupaj rušili. Še zlasti pa odločno nasprotuje temu, da bi sc v gradnjo cerkve vmešavala politika, čeprav so bile tudi take težnje. "Sem povojno dete. Geslo mojega očeta je bilo 'Domovino ljubite, boga ne pozabite’. Nimam nobenih predsodkov proti
Malka Teropšič z Ragovega
Nekaj ostankov, ki so jili krajani našli med ruševinami: cerkvena posoda, zvonček in stekleničke z nemškim napisom Augsburger Lebensessenz.
komur koli, odločno pa sem proti, da bi cerkev gradila kaka stranka. Cc je to cerkev dolenjske sprave, jo bomo složno gradili vsi. Bodimo bratje med seboj in pozabimo že enkrat medsebojne razprtije, kajti vsi smo otroci nebeškega očeta!"
Cerkev, ki bo slonela na presenetljivo trdnih še ohranjenih ostankih starih zidov, bo imela zunanjo podobo stare, pa tudi notranjščina naj bi sc, kolikor je možno, približala svoji prednici. Zato dekan sprejema vse ohranjene dokumente, zlasti slike, ki kažejo, kakšna je bila cerkev nekoč. Načrte za obnovo pripravlja arhitekt Franc Kvaternik. Resda bo cerkev v glavnem zgrajena na novo, a bo po arhitektovi zamisli v materialu, steklu in kamnu, še poznim rodovom kazala sledove svojih ran. V spomin in opomin.
TONE JAKŠE
delom v ameriških rudnikih. Kar trikrat sc je podal čez lužo, da je zbral dovolj denarja zanjo. France in Malka sta bila priden par. Od jutra do večera sta delala na kmetiji in v njunem gnezdu je zraslo sedem otrok. Ti so poskrbeli za dvanajst vnukov, vnuki še za dvaindvajset pravnukov in tudi prvi prapravnuček je menda že na poti.
Na kmetiji sta morala zakonca krepko prijeti za delo. Zlasti ob ponedeljkih in petkih, ko so bili v mestu tržni dnevi. Malka je vstajala ob štirih zjutraj in doma vse odpravila, da je bila ob šestih že na tržnici. Ni pa bila samo dobra vrtnarica in prodajalka, bila je tudi odločna ženska, ki se je zavedala, koliko je njeno delo vredno. "S tistim, kar sem zaslužila, sem vedno razpolagala sama," pravi še danes odločno in ponosno. In tudi obljubo je vedno držala. Eno pa vendarle prelomila. Ko je bil mož, ki je bil šest let starejši od nje, na smrtni postelji, ji je rekel: "No, čez šest let pridi pa za mano." "Seveda," mu je odgovorila, saj je tisti trenutek bolj mislila na bolnika kot pa na to, da o zakonih življenja in smrti človek pač ne odloča sam.Teh dodatnih let, ki jih preživlja v krogu vnukove družine, pa Malki ni žal. "Lepo mi je, skrbijo zame, pa še delati mi ni treba," pravi hudomušno, predno jo odpeljejo v njeno sobo za krušno peč, od koder preko televizije še vedno zavzeto spremlja vse, kar se po svetu dogaja.
Ko sc z Ragovega skozi Kandijo vračam v mesto, se oziram po blokovskem naselju in si skušam predstavljati, kako je bilo takrat, ko je tu še stala cvetoča Malenškova kmetija.
Zaman. Le asfalt in beton sta povsod, kamor sežejo oči. Za trenutek se mi še zazdi, kot da slišim zvoke starih melodij. Prihajajo mar iz Sedlarjeve gostilne? A mestni hrup hitro preglasi to tenko slutnjo.
TONE JAKŠE
1 2 priloga dolenjskega lista
NAGRADA V ŠENTJERNEJ IN LESKOVEC
Žreb je izmed reševalcev 2. nagradne križanke izbral MILENO CEKUTA iz Šentjerneja in SABINO BRANKOVIČ iz Leskovca pri Krškem. Cekutovi je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Frankovičeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo.
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 8. februarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 4. Ovojnico brez poštne znamke lahko osebno oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo, kjer ima uredništvo svoje prostore.
REŠITEV 2. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 2. nagradne križanke sc, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: MOPS, POZA, ARON, TROT, LAS, SAARA, ATEST, DAR, IGO GRUDEN, N, BAR, KANAPE, SARI, KARO, RU, TRASA, ANT, TER, ACS, KONJ, SADE, RIT, MATEMATIK, ISO, ASA, DNINA.
prgišče misli
Edini način, da se izognemo napaki, je ta, da jo odkrijemo, in edini način, da jo odkrijemo, je svoboda vprašanj.
R. OPPENHEIMER
Vse, kar je na ta ali drugačen način prispevalo k razvoju človeške družbe, se pokaže v svoji rodovitnosti v nekem drugem zgodovinskem trenutku.
J. RAJHMAN
Neverjetno, kako lahkotni in naivni se nam zdijo časi, ki smo jih že pospravili v spomine, v primerjavi z resnobno posvečenostjo trenutka, v katerem živimo.
C. ZLOBEC
NAGRADNA KRIŽANKA 4
					DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST	ZNANA AMER. PEVKA (TINA)	SEDEŽ BOGOV	HRV. KNJIŽEVNIK (VJEKO-ŠLAV)	KEM. SIMBOL ZA SREBRO	JAVOROV GOZD	' ■>/ JO§ERČIDIR	SREDIŠČE MOLDAVIJE	SODOBNI SL UMET. ZGODOVINAR IN KRITIK (LUC)	VRSTA SIRA
	8 m	‘čMjjlfr		m Ryk:	MESTO NA MADŽARSKEM OB TISI (VINO)						NAZIV			
					NAŠ SMUČARSKI SKAKALEC (PRIMOŽ)						starogr. PEVEC VERDIJEVA OPERA			
	/a, F »er _ HBirai				HLOD KRAJ PRI DOMŽALAH				STSLOV. BOGINJA POMLADI LUKA V NEKD. SZ					
					>									
					>							ŠEVARNA- DZE EDVARD NOŽNICA		
DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST		SREDNJE- VEŠKA BOŽJA SODBA	GERM. , MITOLOŠKI OREL	O			ZLATNIK	RJAV KONJ						
			MEDVEDEK VREČAR					URŠKA PESEM						
EVR. SLADKO- VODNA ROPARSKA RIBA						PODROČJE PRESTOL- NICA AZERBAJ- DŽANA							OKRAS	MUNSKI ŽLEB
PLEME					TVOREC BUDIZMA					SORTA KROMPIR- JA				
POKLON					SREDOZ. OKRASNI GRM						LETOVIŠČE PRI OPATIJI			
					OKR. ZA NUMERO						POVRŠIN. MERA			
IME PEVKE PINTERIČ								SLANO PECIVO						
GRAFIČNO OBUKOVA- NJE BESEDILA IN SUK								JAPONSKI BORILNI ŠPORT						
zanimivosti iz sveta

Meteorit nad severnim Jadranskim morjem je noč za nekaj trenutkov spremenil v svetel dan. Nebesni spektakel je morda kriv tudi za požar in smrt dveh ljudi. Kaj so meteoriti in kolikšna je možnost, da njihov padec povzroči večjo škodo?
Prejšnji torek nekaj čez eno po polnoči seje nebo nad Istro in severno Italijo razsvetlilo, kot bi bil dan. Zaslišalo sc je bobnenje in pok, potem je skrivnostna luč nenadno, kot je prišla, ugasnila. Pojav so opazili mnogi v severni Italiji, Istri in jugozahodni Sloveniji, videli pa so ga tudi na Bavarskem in Madžarskem vsi tisti, ki so bili ob tej uri še budni in so se nahajali zunaj. Telefoni na policiji so zazvonili, a takrat razburjenim ljudem ni znal nihče pojasniti, kaj se je dogodilo. Kot je običaj ob takih dogodkih, so sc hitro začele širiti najraznovrstnejše govorice: da je v ta predel zašla vojaška raketa, da je sem priletel del nosilne rakete za vtirjanjc satelitov, ni pa manjkalo tudi takih, ki so videli v nenadni svetlobi samo enega od zdaj že preštevilnih pojavljanj neznanih letečih predmetov. No, resnica je nekoliko bolj prozaična, zanimiva pa kljub temu.
Nočno nebo je razsvetlil meteorit, nebesno telo, ki je iz'vesolja priletelo v zemeljsko ozračje, sc zaradi trenja vžgalo in močno zasvetilo. Prof. Korado Korljevič, strokovnjak za mala nebesna telesa in član Mednarodnega zdrušenja za meteorje, v svoji izjavi za Republiko zatrjuje, da je temeljito preučil krivuljo bleska meteorita in ugotovil, da je nebesno telo vstopilo v ozračje kakih 100 kilometrov nad Reko in v obliki krivulje padalo proti Riminiju v smeri scvcrovzhod-jugozahod. Najbolj verjetno je, da je zgorelo kakih 40 kilometrov pred Riminiiem. Po moči sija in krivulji odbleska se da sklepati, da je bil meteorit težak od ene do sto ton. Podrobnejši podatki bodo znani nekoliko kasneje, ko bodo preučili filme s posnetki padajočega meteorita. Nebesni pojav so namreč posneli v šestih srednjeevropskih opazovalnih postajah.
Iz Istre so naslednji dan poročali, da se je v času padca meteorita oziroma meteorja nenadoma vžgala hiša bratov Ivana in Martina Dcllamar v vasi Kosinožiči blizu Poreča. Sosedje so zaslišali eksplozijo in hip nato je bila hiša vsa v ognju. Čez pol ure se je že sesula streha in prvo nadstropje, da so od hiše ostali le kamniti zidovi. V nenadnem požaru sta zgorela tudi oba brata. Kaj je povzročilo nenadni požar, uradno ni ugotovljeno, je pa možno, da je požar v Istri posledica meteoritskega padca. Nekateri menijo, da je precejšnja
verjetnost, da je delec meteorita zadel hišo nesrečnih bratov in jo v hipu spremenil v plamenico, drugi pa so prepričani, da je na hišo padel ves meteorit, ki pa naj bi ne bil težji od 30 do 50 kilogramov. Če je kaj od tega res, bodo pokazale raziskave pogorišča. V primeru padca bodo našli ostanke meteorita.
Kaj so meteoriti?
Meteoriti so pravzaprav manjši meteorji. Pravimo jim tudi zvezdni utrinki. Po obliki in velikosti so meteorji lahko zelo različni, od peščenega zrnca do več ton težkih nebesnih teles. Skozi intcrplanetar-ni prostor sc gibljejo z velikansko hitrostjo. Če na svoji poti zaidejo v ozračje našega planeta, zaradi silnega trenja in zračnega
upora svetlo zažarijo in nato ugasnejo. Mala nebesna telesa neslišno zgorijo že v zgornjih plasteh ozračja, večja pa narede nekaj več spektakla. Ob trenju z ozračjem svetlo žarijo, njihov padec pa lahko spremlja tudi šumenje ali celo bobnenje. Se v zraku ali ob udarcu ob zemeljsko površje eksplodirajo.
Na našem širšem območju je doslej največji meteor padel 16. maja 1751. leta pri Hraščinah v hrvaškem Zagorju. Težak je bil 40 kilogramov, hranijo pa ga v dunajskem naravoslovnem muzeju. Najtežji doslej znani meteor oziroma bolid, kot tudi pravijo velikim nebesnim telesom, ki padejo na zemljo, je tehtal okrog 60 ton, padel pa je pred tisočletji na tla sedanje Južne Afrike.
Večina meteorjev, ki so jih našli, je iz silikatov ali iz železa. Običajno zabeležijo padce meteorja vsakih štiri ali pet let, zvezdnih utrinkov pa je vsako noč dovolj. Največ je padcev v oceane in morja, saj je vodne površine največ, le poredko pride do meteorskega padca na naseljena območja. Takrat seveda lahko povzroči tudi škodo. V zadnjih treh stoletjih ni znan primer, ko bi bil zaradi
padca ubit človek. Doslej je vesoljski popotnik ubil le psa, enega človeka pa ranil. Nesrečna brata Dcllamar bosta morda prvi človeški žrtvi meteorja, če sc bo izkazalo, da je njuno hišo res zadel in vžgal meteorski drobec.
Tunguška skrivnost pojasnjena
Strah pred srečanji te vrste pa je v ljudeh kar precejšen. Predvsem izvira iz dejstva, da prihoda meteorja ni mogoče predvideti. Je pa seveda strah močno preveličan. Svoj čas se je govorilo o skupni obrambi Zemlje pred "streli iz vesolja". Poseben obrambni sistem naj bi preprečil padce večjih meteoritov na naseljena območja. A ker je pojav tako nepredvidljiv, bi bili taki nalogi težko kos, zato je zamisel propadla.
Te dni je prišla novica, ki je tudi povezana z meteorji. Strokovnjaki Nase so s pomočjo računalniškega modela razvozlali skrivnostno ekplozijo v Tunguski v Sibiriji, kjer je leta 1908 prišlo do strahovitega razdejanja. Analiza je pokazala, da ni šlo ne za črno luknjo ne za vesoljsko plovilo zunajzemeljske civilizacije, kot so špekulirale domišljijsko preveč razgrete glave, marveč za meteor, velik kakih 30 metrov. Ekplodiral je v zraku in povzročil razdejanje na površini s premerom več kilometrov.
Kar sc meteorjev tiče, torej lahko mirno spite.
MILAN MARKELJ
zdravnik razlaga
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
Prav ta bolečnost daje videz alarmantnosti, zato niti ni čudno, da pogosto vsi iščejo telesne vzroke, pri tem pa zanemarijo pogovor z bolnikom, ki bi razkril še druge znake depresije.
Motnje srca in ožilja se najpogosteje kažejo z bolečinami pri srcu, kar utegne biti vzrok za panične reakcije. Tudi motnje prebavnega trakta niso redke. Najpogosteje sc kažejo kot zaprtje, a lahko tudi menjavanje zaprtja in driske ali pa kot tiščanje v trebuhu. Ženske imajo tudi motnje menstruacijskega ciklusa, ki jih večinoma spremljajo bolečine. Pri dihanju občutijo tiščanje v prsih.
Žalosten izraz obraza, sključena in toga drža, upočasnjenost gibov in borna mimika so znaki, ki omogočajo diagnozo "na prvi pogled". Zelo dolgo je že znano, da sb ljudje v obdobju depresije precej manj odporni do raznih nalezljivih bolezni, močno pa se jim tedaj pojačajo tudi kronične bolezni. Najnovejše laboratorijske raziskave pritrjujejo, da v obdobju depresije precej oslabijo naravni varovalni (imunski) sistemi.
Depresivni ljudje se odmaknejo od dogajanj, a z raznimi ravnanji, vključno s poskusi samomora, opozarjajo nase in svojo stisko ter iščejo oporo v svojih bližnjih ah pa tolažbo v alkoholu in zdravilih.
Nesposobnost odločanja, oslabljena iniciativnost in zmanjšana aktivnost so bolj opazne pri tistih, ki so aktivneje udeleženi v raznih oblikah družbenega življenja. Med temi spremembami ima posebno vlogo zelo oslabljena sposobnost odločanja tudi v majhnih, vsakdanjih
zadevah in je pogosto vzrok za dodatne življenjske nevšečnosti. Beg v bolniški stalež, beg v smrt so posebne oblike socialnih odmikov. Spremembe v partnerskih odnosin, spremembe v družinskih dogajanjih, zapleti v službi in spremenjeni življenjski vzorci nastanejo zaradi prepletov raznih znakov depresij.
Vzroki depresij
Dandanes še ne poznamo dejanskega vzroka za nastanek katerekoli od oblik depresije. Običajno so posledica več različnih vzrokov. Študije so pokazale, da je pri depresijah, ki se izmenjujejo z maničnimi fazami, zelo pomembna genetska nastava. Sorazmerno hude oblike se pojavljajo izrazito družinsko kot posledica vzgoje. Pri depresivnih reakcijah so vsekakor pomembnejša dogajanja in obremenitve v vsakdanjem okolju pa tudi človekova osebnostna naravnanost za depresivno dogajanje. So ljudje, ki se pogosteje odzivajo na življenjske obremenitve z depresijo kot pa drugi.
Med motnje, podobne depresijam, uvrščamo predvsem žalost. To je normalna čustvena reakcija, predvsem na kakršnokoli izgubo. Na splošno velja, da je žalost tem močnejša, čim pomembnejša je izguba, več ko smo izgub doživeli in bolj ko smo po osebnostnih značilnostih naravnani, da čustveno burno reagiramo. Žalost ima lahko navzven številne znake, kakršne imajo tudi depresije, vendar nam povsem razumska razlaga pomaga pojasniti, da gre za žalost in ne za depresijo. Obdobje žalosti tudi ni dolgo, razen če sc prelevi v depresijo. Žalosti ni možno zdraviti z zdravili, možno pa je omiliti nekatere spremljajoče znake: morebitno nespečnost, nemir in podobno.
Akutne depresivne krize so odziv na življenjske obremenitve in so preplet žalosti ter reagiranja v stiski. Nastanejo na hitro in se lahko kažejo prav alarmantno. V tej obliki trajajo le nekaj dni, kak teden ali dva. Možno jih je vsaj delno omiliti z zdravili.
praktični križ

Nežno perilo
Mnogim ženskam ni dovolj, da so lepa le tista oblačila, ki jih vsakdo vidi, ampak uživajo v lepem spodnjem perilu. Tudi modni krcatorji posvečajo perilu veliko pozornosti. To je sedaj že nekaj časa zares žensko, nežno, prefinjeno, romantično, kot ena sama čipka. Posebno popularni so še vedno čipkasti bodiji, ki so vsestransko uporabni, saj lahko imenitno nadomestijo bluzo. Vračajo sc tudi že malo pozabljene kombineže. Hlačke niso več le miniaturne krpice, ampak nemalokrat segajo vse do popka in tudi izrezi niso vedno le provokativno visoki. Med nedrčki je spet precej takih z opornico, ki je bila nekaj desetletij v glavnem pozabljena. Vse kose perila pa krasi fina čipka, seveda ne iz časov naših babic, ampak pretkana z nežnimi streteh tkaninami, ki dajejo primerno elastičnost in omogočajo sproščeno gibanje. Barve? Predvsem bela in črna, a tudi breskva in hordo za bodijc.
A
°R°
Madeži od apna
V prejšnji številki smo pisali, kako najbolj varno pobelite stopnišče. Pri beljenju pa so madeži tako rekoč obvezni, zato poglejmo, kako sc najlaže znebite tistih od apna. Navadno zadostuje že, če jih izperete z vročo vodo. Madeže na barvastem blagu omočite s kisom in izperete s čisto vodo. Apnene madeže na tleh na suho zdrgnete z grobo krpo in potem, če je potrebno, še z razredčenim kisom. Ne uporabljajte pa vode, ker sc madež, ko se posuši, pojavi vedno znova! Apnene madeže na steklu odstranite z razredčeno ocetno ali solno kislino.
Sirova torta
Potrebujemo: 1 kg skute, I margarino, 35 dag sladkorja, I vanilin sladkor, I žlico naribane limonine lupine, 6 jajc, 8 žlic pšeničnega zdroba, ščepec soli, maščobo in drobtine za model, 1 rumenjak za premaz, 2 žlici sladke smetane. Zmehčano margarino in sladkor penasto umešamo, dodamo tudi vanilin in limonino lupinico. Ubijemo jajca, ločimo rumenjaka od beljakov. Drugega za drugim zamešamo v maščobno zmes rumenjake. Nato primešamo dobro odcejeno skuto, zdrob in sok ene limone. Iz beljakov in nekaj zrn soli stepemo trd sneg. Previdno ga primešamo v skutno zmes. Namastimo tortni model in ga potresemo s skutno zmesjo. Rumenjak razmešamo s sladko smetano, namažemo po površini zmesi v modelu. Pečemo eno uro pri 175 stopinjah Celzija. Po 31) minutah pokrijemo torto s papirjem, da sc na vrhu ne zapeče preveč.
ml 2
Zračimo previdno
Če pade temperatura blizu ničle ali malo pod njo, pride do ozcbc rastlin, za tako nizko temperaturo pa so občutljive zlasti tropske rastline. Ozeba ravno tako kot prehlad zaustavi rast, obenem pa sc pojavi tudi okrnclost rastlinskih delov. V težjih primerih pride tiudi do vidnih ozeblin. Nežni vršički ali mladi listi postanejo osmojeni, kot bi jih pilili s kropom. Listi postanejo vodeni, steklasti in uveli. Od ozebc pa do popolnega zmrznjcnja so včasih dovolj že majhne temperaturne razlike. Čim bolj so rastline gnojene z dušikom, toliko prej bodo ozeble. Dušikova gnojila zmrzal pospešujejo, kalijeva in fosforna pa zmanjšujejo. Kaj sledi iz povedanega? Zlasti bodimo v tem času, ko so zunanja temperaturna nihanja zelo velika in sc temperature hitro približajo ničli, kljub temu da rastline potrebujejo svež zrak, s prezračevanjem previdni.
Ne dajmo ^^7 se prevarati
Po svoje je bila letošnja zima, vsaj do sedaj in le z nekaj izjemami, kar prijazna do voznikov, saj je sneg, kjer je zapadel, hitro pobralo, pa tudi hujših poledic do sedaj nismo imeli. A je pri vožnji kljub vsemu potrebna skrajna previdnost. Suha cesta kaj rada zapelje voznika k brezbrižnosti in pretiravanju, to pa je slabo, kajti suhi in mokri pasovi na estišču sc v teh vremenskih razmerah zelo hitro menjujejo, v nočni polovici dneva pa sc utegnejo mokri odseki kaj hitro spremeniti v ledeno past. Kljub suhemu cestišču pa na ovinkih na motoriste, kolesarje pa tudi avtomobiliste preži še ena past, to je pesek, ki je na asfaltnem cestišču ostal od posipavanja proti poledici. Ta lahko povzroči nenadejane in nevarne zdrse. Previdnost torej nikoli ni odveč. Pa še nekaj! Imate dovolj tekočine za čiščenje vetrobranskih stekel v posodici? Prepričajte sc! Na teh vlažnih cestiščih je boste veliko porabili.
priloga dolenjskega lista
KO JE BILA ZIMA ŠE ZIMA - Zime z obiljem snega za
sankanje in smučanje so že preteklost. Med obema vojnama je bilo v Posavju pozimi dovolj snega za najbolj priljubljeno zabavo, sankanje, mary pa se je uveljavilo smučanje. Smučanje je bilo pač dražje od sankanja, ki so si ga lahko privoščili na kovinski plošči, na šolski torbi ali v lesenem koritu. Na podeželju so izdelovali smuči vaški kolarji ali pa smučarji sami. Med brežiškimi kolarji je bil najbolj znan Janko Les, ki je izdeloval sanke in smuči. Leta 1940 je celo odprl prodajalno v Zagrebu. Marsikatere stare smuči, ki ležijo na podstrešjih brežiških hiš, so bile narejene v Lesovi delavnici. Na sliki: smučarka izpred vojne. (Pripravila: Ivana Počkar, etnologinja t Posavskega muzeja)
Teorija in praksa - Z besedo se na Dolenjskem mnoge čednosti tako čislajo in povzdigujejo, da malokje tako ali pa nikjer - v praksi pa je malo sledu jim (n.pr. pravičnost, veledušnost, odkritosrčnost, bogoslužnost, treznost, modro in premišljeno govorjenje etc.)
Da ima le denar - Dolencu je malik vsak ki ima oblast do njega in dosti denarja - če je še tak falot. Tudi gospoda poklanjajo se bogatim malopridnežem
Ve se, kaj ju druži - Če pijeta skupaj polič vina možki in ženska, oženjena ali neoženjena, se misli precej, da morata imeti med sabo kako ljubav in fuk
Zlati časi so bili n.pr. 1843 l. Vino točili po 1()X, vsaki teden šlo je gotovo 10 veder. Vse je pilo in se veselilo, teplo pa ne kakor zdaj - ljudje še niso bili tako hude jeze. Dekleta niso hodile še s fanti v krčmo. Ljubilo se je skrivaj in čisto, brez greha. Takrat so bili sploh še ljudje med sabo pravi prijatelji, nevošljivca ga ni bilo nikjer.
Delajo škodo - Pastirji delajo strašno škodo ljudem, živina pase se v tujem žitu, pastir pa trga četrt ure proč jagode ali lešnike ali išče ptičjih gnezd. Pastir, ki vidi v škodi tujo žival, ne bo šel zavračat je. V tem ni nič razločka med otroci in odraščenimi. Stare dekle še zaganjajo včasi same kravo na deteljo ali v žito, le da se brž naje, in da morejo potem z znankami kaj poblebetati, doma pa se pohvaliti s sito živino in ujeti kozarec vina.
X Agnes:
^ SfinoosG® jjistn
Bil je eden od petkov, ko začutimo olajšanje, saj pomenijo konec delovnega tedna. Ura je zvonila ob petih in petnajst. Ni mi sicer treba vstajati tako zgodaj - služba se mi začenja ob sedmih -vendar ker rada zjutraj v miru še kaj postorim, sem vstala. Ko sem se uredila, sem segrela mleko, iz pralnega stroja pobrala oprano perilo in ga obesila v kopalnici, potem sem še zalila rože. Hitro se je ura bližala šesti. Stopila sem v otroško sobo.
"Primož, zbudi sel' Stavek sem morala večkrat ponoviti, da je moj petletni nadobudnež odprl oči. Uredila sem še njega, in predno je spil mleko, je bilo že skoraj pol sedmih. Začela sem ga priganjati: "Daj, obuj si brž škornje! Primož, lepo te prosim, pohiti, zamudila bom avtobus!"
Ko sva bila obuta, oblečena, s kapo na glavi in šalom okoli vratu, se je spomnil: "Kje so moje rokavičke?"
Mrzlično sem jih iskala po policah in omaricah - ni jih bilo. "Verjetno si jih včeraj pozabil v vrtcu. Kar takole bova naredila," sem rekla in mu potegnila rokave bunde preko prstkov. Ze druge izgubljene rokavice ta mesec! sem si mislila. Odklenila sem vhodna vrata, tedaj pa: "Mami, na stranišče moram."
"Pa ne zdajle, Primož. Do vrtca boš menda zdržal," sem mu proseče prigovarjala.
"Ne, ne! ZdajleP
Ni mi preostalo drugega, kot da sem ga začela slačiti. Ko sem stala med vrati kopalnice, sem vse bolj dvomila, da bom ujela avtobus. Pa ravno danes, ko imam ob pol osmih sestanek. Skoraj vso pot do vrtca sva tekla, kolikor se je sploh dalo po novozapadlem snegu. Poslovila sva se
pri vratih in potem sem tekla še bolj,, a na avtobusni postaji ni bilo nikogar več. Vsa zadihana sem stala tam in upala, da mi bo kdo morda ustavil.
Tako ne bom prišla nikamor, sem si rekla. Dvanajst kilometrov do moje službe se mi je zdelo neznansko daleč. Odločila sem se, da se odpravim prek mosta in tam počakam šolski avtobus. Ta sicer ne ustavi pri tovarni, blizu bom pa le.
Hoja preko mosta je bila prav utrujajoča. Pri vsakem koraku se mi je noga globoko pogreznila v sneg. Bala sem se, da ne bom prišla pravočasno, zato sem hitela, lovila ravnotežje in se opotekala med sunki vetra.
Bilo je pet minut čez osmo, ko sem prišla do vhoda v upravno zgradbo. Vratar mi je komajda odzdravil; vedela sem, kaj si misli: "Te ženske z uprave lahko pridejo, kadar se jim zljubi..."
V pisarni sem se pogledala v ogledalo. V obraz sem bila vsa rdeča, lasje so bili razmršeni. Ko sem po torbici iskala glavnik, sem našla Primoževe rokavičke. Ko je vstopila sodelavka, sem zvedela še drugo dobro novico: šef je zbolel, sestanek je odpadeL Sesedla sem se na stol, da si oddahnem. Še dobro, da je petek!
Marjetka:
LM\9 Ga KoDadlSma
V
"Ta presneta mladina ničvredna!" Kolikokrat sem že slišala tako in podobno zgražanje nad današnjo mladino. Mislim /m, da mladim delamo krivico, ko jih mečemo kar v en koš.
Čakala sem na avtobus. Veliko se nas je nabralo, "štirice" pa od nikoder. Pogledovala sem okoli in zagledala človeka, ki se je stiskal v kotu med dvema hišama in prosil vbogajme. Sedel je na praznem zaboju, v roki pa je držal prazen klobuk in proseče gledal mimoidoče. Ko se je premaknil, sem opazila tudi bergli in prazno hlačnico. Brez noge je bil. Molel je klobuk in nekaj dopovedoval mimoidočim. Tu in tam je kdo segel v žep
po drobiž.
Mimo sta pnšla dolgolasca. Čeprav smo se v Ljubljani že davno navadili na to modo, se je precej radovednih pogledov ozrlo vanju, saj sta bila tudi nenavadno oblečena. Nista se zmenila za radovedne poglede ne za opazke. Eden od njiju je opazil berača. Pocukal je drugega za rokav. In tokrat ni zacingljal drobiž, dva bankovca sta se znašla v klobuku starega moža, ki je najprej debelo pogledal, potem pa se je presenečen zahvaljeval dolgolascema, ki sta že odhajala.
Kdo ve, kaj si je v tem trenutku mislil o tej današnji mladini?
Kocbekov dnevnik 1947
Edvard Kocbek je nedvomna ena od velikih slovenskih kulturnili in političnih osebnosti, ki je pustila trajne in globoke sledove v naši polpretekli zgodovini. Dandanašnji sc glavna teža njegovega pomema vse bolj pomika od politične v literarno sfero, saj Kocbek kot politik ni več tako zelo aktualen oziroma uporabljiv v sedanji politiki, kot je bil še pred nekaj leti, kljub temu pa ostaja po svoji politični usodi in pomenu trajno zanimiv. To med drugim potrjujejo tudi njegovi dnevniki, ki jih je že precej izšlo v knjižnih izdajah. Dnevnike iz partizanov je za tisk pripravil še Kocbek sam, to sta Tovarišija in Listina, nato so sledile izdaje po Kocbekovi smrti, in sicer Dnevnik 195M952 pri Globusu ter nato načrtno izdajanje dnevnikov pri Cankarjevi založbi, ki je doslej izdala štiri knjige za leta od 1945 do 1947. Slednja je izšla te dni.
Kocbek je svoje dnevniške zapiske pisal z veliko doslednostjo, le poredko je izpustil dan ali več dni, kar pomeni tudi, da jih je pisal ažurno in ni dejstev ne beležil in ne interpretiral za nazaj v luči morebitnih novih spoznanj, ampak sproti. Dnevniški zapiski imajo nekako trojen značaj, so dokumentarični, pri-čevanjsko reflektivni in osebno intimni. Vse tri plasti sc prepletajo in dopolnjujejo, zato jih najbrž res ni mogoče izdati okrnjene oziroma poseči vanje in kaj črtati. Za razliko od avtorsko pripravljenih izdaj so sedanje popolnoma avtentične, nič ni izpuščenega. Mihael Glavan, ki je Dnevnik 1947 pripravil za tisk, se je odločil za tak način predstavitve, ker meni, da lahko prideta dokumentaričnost in pričcvalnost do izraza le v celoti in neokrnjenosti dnevnikov.
V Dnevniku 1947 odmevajo dogodki, kot so sprejem ustave in aretacije, ki so vodile h kasnejšim političnim procesom (Nagode, dahavd), povsem jasno je izražen dvom o pravilnosti poti, ki jo je ubirala nova oblast s svojo "rastočo vsediktaturo", utrjuje sc Kocbekova odločitev, da ostane sebi zvest tudi na račun konca politične kariere, hkrati ko seveda še vedno tvorno poskuša graditi drugačne elemente politike. Zanimiva so tudi trenja na kulturnem in duhovnem območju, kjer sc Kocbek ostro postavlja zoper Vidmarja in njemu podobne utemeljitelje "nove" kulture, medtem ko je Kocbekov pesimizem nad moralno
podobo ljudi vse hujši. Razrvanost časa in ljudi je čutiti tudi iz mnogih zabeležk in iskrenih mnenj o znanih slovenskih politikih in intelektualcih.
Kocbekovi dnevniki morda res nimajo več prvenstveno političnega značaja oziroma nas v njih ne priteguje več toliko njihova politična plat kot to, da nam omogočajo slediti Kocbekovi osebnosti v dinamičnem stiku z aktualnimi problemi časa in z vprašanji osebnega značaja, so pa še vedno svojevrsten dokument časa in razmer na Slovenskem, ki bi mu le stežka našli podobnega, in vsekakor vredni branja.
MILAN MARKELJ
Pol stoletja pozneje
Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije je poslalo na trg knjigo Lada Ambrožiča-Novljana POL STOLETJA POZNEJE, ki bo nedvomno zbudila največ zanimanja med Dolenjci in Belokranjci, saj so sc dogodki, ki jih opisuje, dogajali pred pol stoletja na dolenjskih tleh.
V knjigi je avtor, ki velja za naj-plodovitcjšega zgodovinopisca NOB, popisal svoje otroštvo, doraščanjc in zatem učiteljska leta, ko je učiteljeva! po revnih dolenjskih krajih. Opisana so tako toplo, da spominjajo na najlepše Prežihove spise. Zaradi naprednega delovanja ga je oblast pogosto premeščala z ženo vred v odročne kraje. Tako je Ambrožič dodobra spoznal dolenjske kmete, zlasti siromašnejše. V knjigi sc pred nami zvrstc in zažive številni dolenjski in belokranjski kraji in ljudje, v njej začutimo takratni socialni utrip prebivalstva. Ljudski učitelj Ambrožič, tesno povezan s svojimi Dolenjci, je takoj po okupaciji začel delovati v Osvobodilni fronti. Avtor v zapisih o svojem delu v OF in NOB zelo kritično, a pošteno niza in analizira razne slabosti osvobodilnega gibanja. Analitična je zlasti ocena kolaboracije, katere sodobni zagovorniki so NOB prekrstili v državljansko vojno, krivdo zanjo pa naprtili partizanom. Voditelji OF in KP so avtoiju že leta 1941 zaupali vodilne vloge v novomeškem okrožju, nato so se zvrstile razne visoke in odgovorne vojaške funkcije v partizanski vojski. Ob komandantu Stanetu in njegovem namestniku Avšiču je Ambrožič postal tretji general slovenske narodnoosvobodilne vojske. Novembra leta 1944 je bil ob smrtno ranjenem komandantu Stanetu hudo ranjen tudi Ambrožič. Konec vojnc_ je dočakal v bojih za osvoboditev Štajerske in Koroške.
Knjiga je zanimivo branje in marsikdo je ne bo mogel odložiti, dokler je ne bo prebral do konca.
VINKO BLATNIK
600 let od nastanka jc Novo mesto raslo skladno, zadnja desetletja pa je "podivjalo" in zmeda na vseh področjih je velika. Da bi vsaj na področju uličnih imen, njihovem oštevilčenju in poimenovanju napravili red, je pred časom na predlog novomeške Geodetske uprave posebna skupina začela z raziskovalno nalogo "Projekt ureditve ulic v Novem mestu", katere izvajalec jc Dolenjski muzej, nosilec naloge kustos muzeja Ludvik Tončič, pri njeni izdelavi pa sodelujejo še drugi strokovnjaki, od zgodovinarjev do geodeta in slavista. Naloga ima, v grobem povedano, dva dela: zgodovinskega in projektnega. V prvem bodo prikazali zgodovino novomeških ulic, cest, trgov, v drugem pa pripravili dolgoročni koncept poimenovanj, predlagali nova imena in rešitve, pripravili predlog za označevanje sosesk, ulic in še kaj. Dela torej več kot dovolj.
Da se bodo "ptujci" znašli Prvo uradno poimenovanje novomeških ulic so opravili komaj pred 100 leti, leta 1892. Tega leta se je namreč začela gradnja dolenjske železnice in mestni očetje so pričakovali, da bo v njihovo mesto pripeljala tudi več "ptujcev", ki pa se spričo pomešanih hišnih številk v mestu ne bi znašli, zato je bilo treba poimenovati ulice. Seveda je to poimenovanje zadevalo samo mesto, današnje staro mestno jedro, ki v tistem času skorajda še ni segalo čez nekdanje srednjeveško mestno obzidje. Vendar so ljudje že prej poimenovali mestne ulice. Najstarejša poimenovanja novomeških ulic in trgov nam jc ohranil starograjski učenjak in nadaljevalec Valvasoijevcga dela F. A. pl. Breckcrfeld. Tako se jc 1790 današnjemu Glavnemu trgu reklo Na plač, mesto je potem imelo Svilarsko ulico, že takrat Ljubljansko cesto, današnja Cesta komandanta Staneta se jc pred 200 leti imenovala Gasa od goreineh vrateh na plač, današnji Strmi poti so takrat rekli Mačkina gasa in to ime sc je med starimi Novomeščani ohranilo vse do danes. Stari Novomeščani še danes sedanjemu Prešernovemu trgu rečejo Florijanov trg, v Breckerfel-dovem času pa - Per svetimu Florianu. In to staro, nikoli izginulo in nikoli pozabljeno ime naj bi ta del našega mesta
Ulice in ceste, trgi in parki so sestavni del zgodovine mesta, njihova imena pa tudi preimenovanja razkrivajo del mestne zgodovine. Novo mesto, staro več kot 600 let, ima tudi na tem področju bogato, predvsem pa zanimivo zgodovino. Doslej ima publikacijo o zgodovini uličnih imen le Ljubljana, kaže pa, da ji bo prvo sledilo naše mesto in bo tako potrdilo Valvasorjevo trditev, da je Novo mesto za Ljubljano najimenitnejše mesto na Kranjskem.
Novomeški Glavni trg je svoje prvo uradno ime Veliki trg dobil leta 1892, poprej pa so ga imenovali Na plač. Fotograjija je iz leta 1895.
po novem snet dobil. Za znameniti in nadvse slikoviti Breg je Breckcrfeld zapisal ime Na Breghi, ljudsko poimenovanje za del mesta pri frančiškanskem samostanu "pri frančiškajnarjih" pa Per Franzkainarih.
Tako jc ijjielo pred 200 leti ime le 16 novomeških ulic in trgov. Že takrat je prihajalo do zmešnjav s hišnimi številkami, saj pri numeraciji ni bilo nobenega predpisanega reda in kakor so hiše rasle, tako so sc vrstile številke. Zato so že leta 1807 na novo oštevilčili mestne hiše. Nova numeracija, piše prof. Janko Jarc v Seznamu novomeških trgov in ulic, ki ga je dodal svoji študiji "Novo mesto in njegova prostovoljna gasilska četa" leta 1936, pa se ni pričela pri rotovžu kot dotedanja, temveč pri okrajnem sodišču na Ljubljanski cesti. Te hišne številke so ostale v veljavi več kot 120 let, vse do leta 1930. Kot ugotavlja Judita Podgornik, jc leta 1906 "številko 1 nosila stavba c. kr. okrajnega sodišča na ljubljanski cesti, številčenje se konča s številko 275, ki jo jc imela hiša, ki je stala na Cesti na Ločno."
Pobudo za poimenovanje ulic jc konec leta 1891 dal član zastopstva mestne občine sodni svetnik Ivan Škerlj, tudi poročevalec "olepševalnega odseka". Prav na predlog tega odseka, v katerem je sodeloval tudi pisec Zgodovine Novega mesta prof. Ivan Vrhovec, so poimenovali 49 ulic, cest in trgov, in to samo s slovenskimi imeni. Glavni trg, v Brcckcrfeldovem času "Na plač", ki je v času francoskih Ilirskih provinc nosil ime po cesarju Napoleonu, je dobil naziv Veliki trg. Ohranili so med ljudmi živa in zgodovinsko utemeljena imena, nove ulice pa so imenovali po kaki značilni obrti, dejavnosti ali po kakem za mesto zaslužnem možu. Tako je mesto dobilo Šolsko ulico, Strojarsko pot, Poštno, Čitalniško, Tesarsko, Školino in Kastelčevo ulico, Društveni trg, Svetega Florijana trg pa Mali, Veliki in Novi drevored, Mej vrti, Kapiteljski marof, Na Loko in zadnjo s tega seznama - Stezo za vodo, današnje Župančičevo sprehajališče. Vendar ljudje niso kaj prida uporabljali teh imen, marveč največkrat le Rudolfovo in hišno številko. Še največ so uporabljali imena trgov.
1 4 priloga dolenjskega lista
/////////////A

Šport po meri odloka?
g Pravilneje bi bilo: Odlok po meri športa — Prižgali g v zeleno luč za ustanovitev Agencije za šport p
I:
!
ŠPORTNI KOMENTAR

X
Vsaj za vzorec vrhunske odbojke
Igralci Pionirja pokazali, da še znajo igrati vrhunsko odbojko — LIK Tilla v Ljub-________Ijani pometla s Krimom — Jutri derbi ženske lige
NOVO MESTO — S sprejetjem analize stanja in načrta razvoja športa v Novem mestu so občinski poslanci prejšnji teden prižgali tudi zeleno luč za ustanovitev javnega zavoda, ki naj bi poslej skrbel za gospodarjenje in vzdrževanje športnih objektov. Zdi se, da ta korak ni bil deležen potrebne pozornosti in zanimanja, čeprav gre, kot je nekdo dejal že na sestanku predsedstva Športne zveze Novo mesto, za potezo, s katero se odloča in piše jutrišnja usoda novomeškega športa.
uporabo dvorane, tenisarji za uporabo peščenih igrišč itd Ne oziraje se na to, da nekateri športni kolektivi za igrišča že leta bolj ali manj sami skrbijo, vlagajo vanje, jih opremljajo. V občinskem parlamentu sprejeta analiza stanja novomeškega športa je v predlogu kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov ob nekaj — roko na srce — zelo koristnih pobudah pozabila omeniti tudi kakšno alternativno možnost; nemara pojasniti, v čem so prednosti
ustanovitve agencije za šport pred denimo, možnostjo, da športne ob-Predvidena dejavnost bodoče agen- jekte dobijo v upravljanje in vzdrže-cija naj bilo izvajanje nacionalnega vanje športni klubi sami programa športa in vzdrževanje ob- Kakor koli že, odločitev je tako jektov ter gospodarjenje z njimi usodna, da bi kazalo pred sestavo Zlasti slednje utegne biti kamen dnevnega reda občinske skupščine s spotike, kajti ob ustanovitvi naj bi predvidenim sprejetjem odloka o agencija — bržkone bi tudi izraz ustanovitvi javnega zavoda pripravi-kazalo zamenjati s kakšnim prijaz- ti na to temo temeljito razpra vo med nejšim — upravljala s športno dvo- novomeškimi športniki Če drugače rano pod Marofom, športnim kom- ne, na izredni skupščini Športne pleksom v Portovaldu s stavbo, zveze Novo mesto. Da kasneje pač nogometnim igriščem, atletskimi ne bi prihajalo do očitkov in obtožb, napravami in teniškimi igrišči ter_s da hi se izognili sumničenj, kot jih je
športnim kompleksom na Loki To pa seveda pomeni da bi poslej morali nogometaši za uporabo igrišča plačevati najemnino enako kot atleti za uporabo tartana, odbojkarji za
že bilo slišati na zadnji seji občinskega parlamenta. Navsezadnje je prav, da o usodi športa odločajo predvsem športniki
B. BUDJA

\
Če drugega ne, so odbojkarji novomeškega Pionirja v sobotni tekmi dvanajstega kola I. državne lige proti ljubljanski Olimpiji le pokazali, da še znajo igrati vrhunsko odbojko. V prvih dveh nizih so povsem nadigrali sicer zelo dobro ekipo Ljubljančanov, bili so boljši v vseh prvinah odbojkarske igre.
V ženski ligi so največje spomladan- boj za tretje mesto. Sicer pa bo ena naj-sko presenečenje igralke kočevske LIK zanimivejših tekem letošnjega prven-
Tilie. Da serija imenitnih podvigov ni naključje, so Kočevke potrdile v soboto v Ljubljani. Kar s 3:0 so ugnale ekipo Krima, udeleženca finalnega pokalnega turnirja, in se tako Ljubljančankam oddolžile za jesenski poraz v Kočevju. Kočevke so igrale izvrstno, domači trener nikakor ni našel orožja proti njihovi raznovrstni igri, tudi številne menjave so bile brez haska. Premoč gostij najbolje ilustrira rezultat, saj so gostiteljice v treh setih zbrale vsega osemnajst točk. Z že osmo zmago so se odbojkarice LIK Tilie prebile tik pod vrh lestvice, s šestnajstimi točkami pa napovedujejo celo
S KEGLJAŠKIH stez
• Na kegljišču v Kanižarici jc bilo pred dnevi mladinsko območno prvenstvo novomeške kegljaške skupnosti v igri dvojic. Naslov prvakov sta osvojila člana črnomaljskega Rudatja Starešinič in Bojič, ki sta podrla 2942 kegljev. Sledijo:	Dvojmoč-Ljubcnko 2819,
Starcšinič-Brčina (vsi Rudar Črnomelj) 2676 itd. Prvouvrščcni dvojici sta si prikcgljali nastop na državnem prvenstvu.	(ng)
Dolenjski derbi brez zmagovalca
Razočaranje za Ribničane in uspeh za Dobovčane — Oprema v prvem polčasu enakovredna Belinki — Novomeščanke srečno do točke
Da v lokalnih derbijih pogled na lestvico kaj malo pomeni, je pokazal tudi sobotni obračun 13. kola v prvi državni rokometni ligi med vrstama K V M Ribnice in Italca Dobove. Ribničani so računali na zanesljivi točki, na koncu so se morali krepko potruditi za eno.
Dolenjski rokometni derbi je bil v mnogočem ponovitev jesenskega obračuna teh dveh ekip, ki se je prav tako končal z delitvijo točk. Le v prvih minutah so Ribničani povedli z 2:0, nakar so pobudo prevzeli Dobovčani in vodili vse do zadnjih minut. Ekipa Italcc je bila na pragu prvovrstnega presenečenja, druge zmage na letošnjem prvenstvu, toda gostiteljem je le uspelo izvleči se in izid izenačiti. Ne oziraje se na to, pa je bilo kakih 600 gledalcev v dvorani ribniškega športnega centra razočaranih in nejevoljnih nad igro domače ekipe, kajti na tekmi je bilo malo rokometnega. Konec koncev o tem najbolje govori tudi to, da so Dobovčani na kazenski klopi presedeli kar 24 minut, vendar gostitelji tega niso znali izkoristiti. Igralci Italce so z uspehom v Ribnici potrdili napovedi, da bo njihova spomladanska bera daleč nad jesensko, vprašanje pa
ZMAGA TUDI V ZADNJI TEKMI
NOVO MESTO - Na zadnji tekmi prvenstva območne državne košarkarske lige jc ekipa KK Novo mesto 92 premagala Vičane s 107:75 (44:32) in tako le še potrdila uvrstitev v play otf za uvrstitev v II. državno ligo. Koše so dosegli: Cerkovnik 20, Bajc 16, Kek 15, Plantan 14, Lalič II, Lenart 8, Čcrv 6, Strašek 6, Petrov 5, Vučkovič 4, Cujnik 2. Zaključni boj osmerice sc nadaljuje že 6. februarja, v višji tekmovalni razred pa vodita vsega dve mesti. V prvi tekmi sc bodo Novomcščani doma pomerili z. Vrhniko.
je, ali jim bo to zadostovalo za beg z zadnjega mesta, ki ga še zmeraj prepričljivo zasedajo. Na drugi strani pa ribniški rokometaši s takšno igro ne le da ne bodo izpolnili tihih želja po uvrstitvi na mesto, ki vodi v rokometno Evropo, pač pa jih čaka boj za mesta pri dnu lestvice.
V	najkvalitetnejši skupini ženske prve lige igralke kočevske Opreme niso mogle računati na kaj več kot na časten poraz proti ta čas najmočnejši slovenski ekipi, Belinki Olimpiji. Kočevke so izpolnile pričakovanja, v prvem polčasu so bile celo enakovreden nasprotnik, vodile s 4:3, bilo je še 6:6, nakar seje dvoboj odvijal po pričakovanjih. Ljubljančanke so na koncu prepričljivo zmagale, Kočevke pa potrdile, da so v dobri formi, s katero si lahko obetajo izpolnitev zastavljenega cilja: uvrstitev med prve štiri ekipe. Veliko bolj razburljivo je bilo na ljubljanskih Prulah, kjer sta sc v drugem kolu bele skupine I. ženske lige pomerili ekipi Primoža in Novega mesta. Vse je že kazalo na zanesljiv uspeh gostij, Novomeščanke so povedle
s 4:1 in vodile ves prvi polčas. Toda nadaljevanje je prineslo povsem drugačno sliko, pri izidu 20:20 so igralke Primoža v zadnji minuti dosegle zadetek in bile po enajstih sušnih kolih na pragu zmage, vendar je bila športna sreča naklonjena gostjam. Sicer pa je'delitev točk po prikazanem na igrišču še najpravič-nejša.
V	soboto pa se je pričel tudi spomladanski del drugoligaškega rokometnega prvenstva. Jesenski prvaki, ekipa Krškega, so morali na vroč teren k zad-
stva odigrana že jutri, ko so bosta v Kočevju pomerili ekipi LIK Tilie in celjskega Abes Trada. Kočevke so namreč tiste, ki so z zmagami nad Cimosom in HIT Casinom oblikovale vrh lestvice. Mnogi sedaj pričakujejo, da bo naslednja njihova žrtev tudi vrsta Celjank.
Toda vrhunske odbojke je bilo v soboto zvečer le za vzorec. Po gladko dobljenih prvih dveh nizih - drugega so Novomcščani dobili kars 15:1 —seje ponovila stara zgodba. Pionirjevci so popustili in trener Viktor Fedjušin, ki se je vrnil na krmilo novomeškega odboj-
ZBOROVANJE BREŽIŠKIH PLANINCEV
BREŽICE - Kar okoli dvesto brežiških planincev sc je minuli petek, 22. januarja, zbralo v Domu učencev na občnem zboru. Ob tej priložnosti so planinci opravili inventuro lanskega dela, najmarljivcjši so prejeli priznanja, obiskovalci planinske dole pa spričevala. Zbor jc bil tudi lepa priložnost za srečanje s člani sosednjih društev iz Zasavja, Posavja, Ljubljane in Hrvaške.
B. HROVATIČ
NAMIZNI TENIS ZA KULTURNI PRAZNIK
NOVO MESTO - Športno društvo Križe priredi v počastitev bližnjega kulturnega praznika turnir v namiznem tenisu. Tekmovanje bo v nedeljo, 7. februarja, od 8.30 dalje v športni dvorani pod Marofom, potekalo pa bo v konkurenci posameznikov in dvojic. Za prve je prijavnina 500, za pare pa 800 tolarjev. Vabljeni!
njeuvrščenemu Poletu, ki še ni izgubil vseh upov na beg z dna lestvice. Obračun je bil negotov in dramatičen, na koncu so vendarle slavili Krčani in tako prednost ped drugouvrščeno Veliko Nedeljo povišali že na tri točke.
Zdrknili na tretji klin
Z novim porazom so košarkarji Podbočja z drugega zdrknili na tretje mesto — Poraz Snežnika, zmaga ________________________Zadoma__________________________
Po sijajni uvodni seriji zaporednih zmag so si košarkarji Podbočja v nadaljevanju prvenstva rdeče skupine I. SKL privoščili že tretji poraz, po katerem so na lestvici z drugega zdrknili na tretje mesto. V Kranju jih je kar z 82:65 ugnala ekipa Kokra Lipje, čeprav po prvih minutah ni kazalo na takšen razplet.
Gostje so tekmo dobro pričeli, igrali so čvrsto v obrambi in učinkovito v napadu. V 9. minuti so vodili s 16:11, potem pa nerazumljivo popustili in Gorenjci so obrnili potek tekme. V tem obdobju so dosegli kar 29 točk, Pod-bočjani pa vsega 4, in tekma je bila bolj ali manj odločena. Niti zavzetejša igra v
ŠAHOVSKI KOTIČEK
•	Sredi minulega tedna jc bilo v prostorih osnovne šole v Šmarjcti občinsko šahovsko posamično tekmovanje za pionirje in pionirke. Tekmovanja sc je udeležilo 36 učencev in učenk iz sedmih novomeških osnovnih šol. Med fanti jc zmagal Marjan Kocjan (OŠ Mirna Peč) pred Avguštinom (Dolenjske Toplice), Rifljcm (Otočec), Barbom in Ambrožičem (oba Mirna Peč) Prcskarjem (Šmihel), Redkom (Mirna Peč) itd. V dekliški konkurenci jc naslov občinske prvakinje osvojila Tanja Šiško, druga je bila Ajdičeva, tretja Makšctova, četrta Bobnarjeva in peta Smrketova (vsi OŠ Mirna Peč). Mladi Mirnopcčani in Mirnopcčanke so tako dokazali, da njihov uspeh na ekipnem občinskem prvenstvu ni bil niti malo naključen.
•	Zmagovalec hitropoteznega šahovskega turnirja ŠK Milan Majcen iz Sevnice
za mesce januar jc Franc Dcrstvenšck, ki jc v konkurenci enajstih šahistov. zbral osem točk. Sledijo: Levičar 8, Kuzmič (Trbovlje) 7, Šibilja 7, Kranjec 6, Mirt 6 itd. V prihodnje bodo hitropotezni turnirji vsako tretjo nedeljo v mesecu s pričetkom ob 9. uri.	(jb)
•	ŠD Stari trg jc bilo v Semiču organizator hitropoteznega turnirja, na katerem jc nastopilo 14 igralcev. Zmagal jc N. Lcjlič, ki jc zbral 12 točk, sledijo pa: S. Lcjlič 10,5, Štubljar 10, U. Kobe in Bedič 9,5, V. Kobe 9 itd. Naslednji turnir bo 6. februarja v gostišču Štajdohar na Kvasici pri Dragatušu. (ob)
•	ŠK Brežice jc minule dni pripravil člansko hitropotezno prvenstvo Posavja
za leto 1993. Nastopilo je 21 šahistov iz Krškega, Sevnica in Brežic, tekmovanje pa jc potekalo v brežiškem hotelu Turist. Zmaga je pripadla mednarodnemu mojstru Zvonimiru Mcštroviču iz Krškega, ki je zbral 12 točk, sledijo pa: Kos (Krško) 10,5, Povše 10, Ixvičar (oba Sevnica) 9, Božič 8,5 Volčanšek (oba Krško) 7,5, Kranjec (Sevnica) 7,5, D.Urck 7, B. Urck (oba Brežice) 7 itd. V ekipnem seštevku je krepko zmagala ekipa Krškega z 38,5 točke, druga je bila Sevnica I (33,5), tretje Brežice (25), četrto Krško II (24,5) in peta Sevnica II (16 točk).	(jb)
•	V soboto, 30. januarja, bo v Mariboru letna konferenca Šahovske zveze Slovenije. Med drugim delom bodo delegati tudi razpravljali o sprejemu tekmovalnega koledarja za letošnje leto, v okviru katerega naj bi že prihodnji mesec na Dolenjskem potekali dve kvalitetni šahovski prireditvi: v Črnomlju bo 20. in 21. februarja drugo moštveno državno prvenstvo osnovnih šol v fantovski, čez teden dni pa še v dekliški konkurenci.
GRUDEN MED IZBRANCI
KOPER - Včeraj sc jc v Kopru pričela osemdnevna zimska šola Nogometne zveze Slovenije, v kateri sodeluje 50 kandidatov za mladinsko in kadetsko reprezentanco Slovcniju, ki ju letos čakajo kvalifikacijske tekme za nastop na evropskem prvenstvu. Med kandidati za igranje v mladinskem državnem dresu jc tudi Janez Gruden, član novomeškega Studia D.
PRIZNANJI GOLOBU IN BOJANIČU
ZREČE - Na nedavni slovcnosti so predstavniki Letalske zveze Slovenije letos pivič razglasili najboljše tekmovalce v posameznih kategorijah, hkrati pa so podelili najvišja letalska priznanja. Med štirimi dobitniki zlatih plaket Letalske zveze Slovenije sta bila tudi člana AK Novo mesto Jože Golob in Jože Bojanič.
drugem polčasu košarkaijem Podbočja ni pomagala, ekipa Kokre je bila tokrat premočan nasprotnik. Gostitelji so sredi drugega dela povedli kar s 26 točkami prednosti in niti dobra igra Vavpotiča ter Vege ni preprečila zanesljive zmage Kranjčanov. Visok poraz Podbočja vsekakor preseneča, upati je le, da ni znamenje nove krize v vrstah edinega dolenjskega košakarskega prvoligaša, ki ga že v soboto čaka novo naporno gostovanje. V Idriji bodo Podbočjani skušali dokazati, da serija zmag v uvodnih tekmah drugega dela prvenstva ni bila naključna.
Le še dve koli pa sta do konca drugoligaškega prvenstva. V zahodni skupini ni še prav nič odločenega, na vrhu sta izenačena Litija in Kraški zidar, medtem ko so Kočevci boj za tretje mesto bržkone že izgubili. V soboto so na domačem parketu klonili proti neposrednemu tekmecu, ekipi Didakte, zato pa so košarkarji črnomaljskega Zadoma dobili izredno pomemben dvoboj z dna lestvice. Zmaga nad Alpkomercem jih je bržkone rešila skrbi za obstanek v ligi.
RETELJ ČETRTI
ZALOG - NTK Vesna je minulo soboto v Zalogu organiziral tradicionalni, 14. spominski turnir A. Jakhla, na katerem jc nastopilo prek 200 mladih igralcev iz 22 klubov. Presenečenj ni manjkalo, kar nekaj nosilcev se je moralo posloviti od finalnih dvobojev, tudi Novomcščan Matjaž Retelj, ki sc jc moral med pionirji zadovoljiti s četrtim mestom; zmagal jc Smrekar (Vesna).
ZMA GA METLIŠKIH KEGLJA ČEV — Preteklo soboto so v Metliki razglasili rezultate prvega kegljaškega prvenstva med metliškimi krajevnimi skupnostmi. na katerem se je pomerilo 90 občanov brez kegljaških izkušenj. Glavni namen kegljaškega kluba Metlika, kije tekmovanje pripravil, je bil s tem dosežen, saj so želeli doseči predvsem množičnost in rekreativnost. Občani so vzeli tekmovanje zelo zares, nekateri so pripeljali s seboj celo navijače, zato so bili tudi rezultati nad pričakovanji Zmagala je ekipa KS Metlika, pred KS Rosal-nice in Drašiči. Pri posameznikih so bili najboljši Tine in Tone Slane ter Jože Jenič, vsi iz Rosalnic. Nagrado za fairplay je dobil Jani Kočevar (Božakovo), za najmanj praznih metov Branko Puškarič (Metlika) ter za največ praznih lučajev Jože Simec (Dobravice). Najmlajši tekmovalecje bil Jani Guštin iz Draši-čev, najstarejši pa Martin Bajuk (na fotografiji desno), ki mu vodja tekmo vanja Željko Goleš kol predstavniku zmagovalne metliške ekipe predaja pokal. (Foto: M.B.-J.)
karskega prvoligaša, je bil vse bolj v škripcih. Ljubljančani so namreč dobili tretji set in bili celo na pragu izenačenja. V četrtem nizu so namreč vodili že s 13:11, na srečo maloštevilnih gledalcev na tribunah pa so le zbrali dovolj moči in dosegli zapored štiri točke, ki so pomenile tudi končni uspeh. Najboljši igralec tekme je bil Ukrajinec Dolyja, medtem ko je za Urnauta slišati, da imajo v Pionirju z izpolnitvami njegovih zahtev kar precej težav.
GLIHA ZNOVA V ZELENEM DRESU
NOVO MESTO - Čeprav še niso urejene vse formalnosti, jc bržkone že moč z dokajšnjo zanesljivostjo zapisati, da bo Primož Gliha to pomlad znova zaigral v dresu novomeškega nogometnega prvoligaša Studia D. S takšno okrepitvijo so seveda tudi krepko porastle novomeške nogometne ambicije, cilj, uvrstitev v eno od evropskih pokalnih tekmovanj, jc z Gliho v konici napada povsem dosegljiv. Še posebej, ker naj bi v zelenem dresu ob Glihi spomladi zaigral tudi Prištinec Kolari, 23-letni igralec, ki se ga boljši poznavalci nogometa bržkone še spominjajo kot člana mladinske in olimpijske reprezentance Jugoslavije, v kateri so takrat igrali tudi Englaro, Židan, Novak in ostali.
MALI NOGOMET ZA »POKAL LIST«
LITIJA - V soboto in nedeljo, 6. in 7. februarja, bo v Litiji potekal tradicionalni malonogometni turnir za “Pokal list”, za katerega prijave in vplačila zbirajo do žrebanja, ki bo jutri ob 19. uri v športni dvorani v Litiji. Organizator sprejema prijave po telefonu in telefaksu (061) 882-916. Majboljšc ekipe bodo prejele denarne nagrade, sklad zanje pa znaša 40 odst. vplačil. Dodajmo še, da jc bila lanski zmagovalec turnirja ekipa Karmen bara.
REKREATIVNA LIGA V ODBOJKI
NOVO MESTO - Športna zveza Novo mesto jc organizatorica rekreativne lige v odbojki, ki bo potekala v športni dvorani pod Marofom. Prijavljene ekipe bodo razdeljene v kvalitetne skupine, tekmovanje pa bo potekalo po ligaškem sistemu. Pisne prijave je potrebno poslati do 2. februarja na naslov: Športna zveza Novo mesto, Novo mesto, poštni predal 30.
SPECIALCI SO TUDI DOBRI ŠPORTNIKI — Na posnetku je skupina pripadnikov specialne enote slovenske TO Moris iz Kočevske Reke, ki so se pred dnevi na lepo urejeni stezi za motokros v vasi Primože javnosti predstavili edinstveno zvrst — endurokros. Gre za neke vrste motokros, v katerem tekmovalci nastopajo v popolni vojaški opremi. Sicer pa so morisovci imenitni športniki tudi v drugih zvrsteh, prednost so dali rokometu, saj nameravajo v prihodnji tekmovalni sezoni nastopiti v eni od državnih lig. (Foto: M. G-č.)
odbojka
I. DRŽAVNA LIGA, moški, 12. KOLO: PIONIR OLIMPIJA 3:1
(9, 1,-7, 13)
PIONIR: Brulec, Petkovič, Smrke, Mestnik, Kaliberda, Dolyja, Babnik, Travižan, Goleš, Umaut, Černač. LESTVICA: 1. Salonit 24, 2. Kamnit Novi Graniti 20, 3. Pionir 18, 4. Olimpija 16, 5. Pomurje Vi-gros 14 itd.
Pari 13. kola: Pomurje Vigors Pionir, Olimpija—Salonit, Kamnik Novi Graniti—Šempeter itd.
I. DRŽAVNA LIGA, ženske, 12. KOLO: KRIM LIK TILIA 0:3 (-6, -6, -6)
LIK TILIA: Klun, Kotnik, Starc, Turk, Vidmar, Briški, Hočevar, Drobnič, Akrap.
LESTVICA: I. Abes Trade Celje 22,2. HIT Casino 20,3. Cimos 16, 4. LIK Tilia 16,5. Avtohit Bled 14 itd.
Pari prihodnjega kola: LIK Tilia Abes Trade, HIT Casino—Krim, Gornji Grad—Cimos itd.
rokomet
I.	DRŽAVNA LIGA, moški, 13. KOLO: KVM RIBNICA—ITAL-CO DOBOVA 17:17(7:9)
KVM RIBNICA: Kranjc, Pajnič 3, Kahriman, Šilc, Ilc 4. Tanko, Pušnik, P. Lesar 6, Mihelič 3, Škaper 1, Fajdiga, Gelze.
ITALCO: Marcola, Levec 2, Avsec, Glaser 6, Pavkovič 1, Kopinč, Voglar 3, Deržič 3, Žibert 1, Veče-rič 1, Kuhar L
LESTVICA: I. Pivovarna Laško 25, 2. Nova Oprema 19... 8.0mni-kom Rudar 11, 9. KVM Ribnica
II,	10. Drava 10, 11. Pomurka 6, 12. Italco Dobova 4.
Pari naslednjega kola: Pivovarna Laško- KVM Ribnica, Italco Dobova—Hubelj Ajdovščina, Andor Jadran—Drava itd.
I. DRŽAVNA LIGA, modra skupina, ženske, 2. KOLO: BELINKA OLIMPIJA OPREMA KO-
ČEVJE 27:15 (12:10)
OPREMA: Jesenko, m. Dragičevič 8, Lindič, Guštin, Vuk, L. Dragičevič, Klančar, Bejtovič 2, Kondžič 5, Vinčič, Jovičič.
LESTVICA: 1. Mlinotest 4, 2. Belinka Olimpija 4, 3. Krim Electa 2, 4. Oprema 2,5. Kranj 0,6. Burja 0. V naslednjem kolu igrajo: Oprema Kočevje Kranj, Krim Electa— Mlinotest, Burja Belinka Olim-pija.
L DRŽAVNA LIGA, bela skupina, 2. KOLO: PRIMOŽ—NOVO MESTO 21:21 (9:11)
NOVO MESTO: Novak, Popadič, Knafeljc, Klobučar, Derčar 7, Veselič 8, Bračič 2, Turk 2, Tomas 2, Dermaž.
LESTVICA: 1. Insem Branik 4, 2. Izola 4,3. Novo mesto 3,4. Primož
I,	5. Žalec 0, 6. Lir Velenje 0.
Pari prihodnjega kola: Novo mesto—Izolav Branik—Pfimož, Lir
VpIpbip_/a|pp
II.	SR L, moški vzhod, 10. KOLO: POLET—KRŠKO 22:24 (14:13) LESTVICA: 1. Krško 17 točk, 2. Velika Nedelja 14 itd.
košarka
I.	SKL, rdeča skupina, moški, 8. KOLO: KOKRA LIPJE PODBOČJE 82:65 (45:26) PODBOČJE: Vego 12, Lučev 6, Rozman 2, Krajcar 9, Leskovar 3, Bordelius 10, Krivokapič 4, Vavpotič 19.
LESTVICA: I. Savinjska Polzela 16, 2. Unilabor Marvoz Ježica 13, 3. Podbočje 13, 4. Kokra Lipje 12 itd.
V 9. kolu igrajo: Idrija—Podbočje, Savinjska Polzela Kokra Lipje, Unilabor Marvoz Ježica—ESO Elektra itd.
II.	SKL, moški, zahod, PREDZADNJE KOLO: SNEŽNIK KOČEVSKA REKA—DIDAKTA RADOVLJICA 93:100 (41:51), ŽADOM ČRNOMELJ—ALPKO-MERC TOLMIN 85:79 (41:43). LESTVICA: L Litija in Kraški Zidar po 32, Didakta 28, Snežnik in Elles po 26... Žadom 22 točk itd.
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Sporočila, izjave
ZAKAJ Z VLADNO KOALICIJO?
Konferenca SDP Slovenije je na včerajšnji seji s 117 glasovi za in 16 glasovi proti sprejela sporazum o vstopu Združene liste v vlado g. Janeza Drnovška in predlagala predsedstvom ostalih strank Združene liste, da ga prav tako sprejmejo. Med razlogi, ki so nas vodili k taki odločitvi, velja omeniti zlasti, da udeležba v vladi daje boljše jamstvo za uresničevanje volilnega programa in da doseženi sporazum jamči polno enakopravnost strank Združene liste v vladi. Ostati v opoziciji bi pomenilo prepustiti vlado desnici. Skupno z ostalimi strankami Združene liste smo sprejeli odgovornost za delovanje vlade zlasti na ključnih področjih, ki pomenijo tudi jedro naših zahtev: Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kulturo. Kljub temu da zaradi ločenih, četudi enakovrednih sporazumov ni prišlo do velike koalicije, s tem dajemo tudi svoj prispevek k ustalitvi in pomiritvi političnih odnosov in razmer v Republiki Sloveniji.
PETER BEKEŠ
Stavka v vrtcih
Napovedujemo jo v republiškem obsegu za 10., 11. in 12. februar
Spoštovani starši! Nerazumljiva in nesprejemljiva politika vlade ter javna diskriminacija predšolskega področja sta nas prisilila v neljubi a skrajni korak — stavko. Vsa prizadevanja, da bi problematiko rešili na kakršenkoli drugačen način, so ostala brezuspešna. Zato smo se v republiškem obsegu odločili za stavko 10., 11. in 12. februarja 1993, s katero zahtevamo:
•	enakopravno obravnavanje zaposlenih v vrtcih—zavodih pri poravnavi plač za leto 1992 v primerjavi z drugimi dejavnostmi, ki se financirajo iz proračunov, ter izplačilo razlike v enakih časovnih terminih, kolje to vlada sklenila za delavce in funkcionarje v upravnih državnih organih;
•	spoštovanje zakonov, sodnih odločitev ter sklenjenih kolektivnih in drugih pogodb ter institutov pravne države pri urejanju plač, ne pa dopuščanje divjih izplačil izjavnih sredstev za posamezne skupine delavcev (občine) ter javno diskriminacijo drugih (vrtci);
•	poračun premalo izplačanih sredstev najmanj v višini, kot so sijih izplačali zaposleni v občinskih upravah za vrtce.
V dneh stavke bodo vrata vseh vrtcev zaprta. Prosimo vas, da nas v naših prizadevanjih podprete in našo odločitev sprejmete z razumevanjem.
Sindikat VVO Novo mesto
ZAHVALA
B. Kramar iz Ljubljane je namesto cvetja na grob Martina Pavlina za novo porodnišnico v Novem mestu prispevela 3.(XK) SIT. Podjetje Vitahs iz Novega mesta je namesto cvetja na grob Martina Pavlina za novo porodnišnico Novo mesto prispevalo 5.000 SIT. Bas, d.o.o., Dol. Kamcncc, Novo mesto, je namesto cvetja na grob Martina Pavlina prispeval za nabavo dragih medicinskih inštrumentov v Splošni bolnišnici Novo mesto 10.000 SIT.
Bolnišnica se jim za prispevke toplo zahvaljuje.
Se obeta slovenska črna varianta?
Velika koalicija ne bo mogla dolgo živeti
V Sloveniji smo končno prišli do vlade, kije združila stranke v veliko koalicijo. Tako bo zagotovljena stabilnost v slovenskem političnem življenju v naslednjih štirih letih. Vprašanje stabilnosti pa lahko povezujemo z vprašanjem medsebojnega toleriranja med strankami in spoštovanja. Do tega pa bo po dosedanjih izkušnjah težko priti in vprašanje časa je, kdaj bo ta velika koalicija razpadla, predvsem zaradi prevelikih ideoloških nasprotij, ki vladajo v njej med strankami (npr. med SKD in Združeno listo).
Zaradi teh dejstev bo po mojem mnenju prišlo že pred potekom mandata do predčasnih volitev, ki bodo zaradi vse slabših življenjskih razmer pripeljale na oblast ekstremistične stranke, ker se bo vlada ukvarjala predvsem s sabo in bo opuščala reševanje gospodarskih problemov. Za sedaj bi bila najboljša desnosredinska ali levosredinska koalicija, potem bi vsaj lahko vedeli, kdo ima oblast v rokah. V sedanjem primeru pa se bo le še bolj nadaljevala agonija slovenske demokracije. Na slovenskem političnem življenju se bodo zopet pojavile pro-jugoslovansko usmerjene stranke in stranke, ki bodo črpale ideje za svoje programe iz preizkušenih totalitarnih sistemov; predvsem mislim tukaj izrazito levo prokomunistično usmerjene stranke in nastajajoče nacionalsocialistične stranke.
Zastavlja pa se tudi vprašanje, ali bodo Slovenci še naprej vztrajali pri parlamentarni demokraciji kljub njenim dosedanjim neuspehom ali bodo dali zopet podporo enostrankarskim levim ali desnim totalitarnim sistemom. Vprašnje je tudi, ali bo Slovenija krenila po poti Hrvaške, z monopolno stranko, katere cilj bo totalna nacionalna država.
SILVESTER ŠURLA
Črnomaljske smeti v Metliko
Zeleni Metlike zahtevamo, naj se to takoj neha
Trije tedni so minili, odkar črnomaljska Komunala dovaža smeli na deponijo v Metliki. Vsak dan novi in novi tovornjaki. Vse skupaj seje začelo na tiho, brez pompa in javnih razprav. Kot pravilno ugotavlja novinarka Dolenjskega lista, se je to zgodilo mimo občinske skupščine, saj se ta ni sestala že od novembra lani. In prav zanimivo bi bilo slišati poslance, kaj si mislijo o odpadkih sosedov tik pred nosom Metlike. O odpadkih, v katerih se lahko skriva tudi kaj hudo spornega.
Zeleni Metlike smo 20.1. letos razpravljali tudi o tem zelo perečem problemu. Pri tem se nam postavljajo naslednja vprašanja. Nanje pričakujemo javen odgovor od Komunale Metlika in izvršnega sveta občine Metlika.
1.	Kdo je odločil, da se Komunali Črnomelj dovoli dovažati smeti na deponijo v Metliko?
2.	Na podlagi katerega člena odloka o ravnanju z odpadki na območju občine Metlika je bilo izdano dovoljenje?
3.	Za koliko časa je bilo izdano dovoljenje?
4.	Kolikšna je tedenska količina odpadkov iz občine Črnomelj?
5.	Kakšna je sestava smeti iz Črnomlja?
• Ne hodi ven - v notranjem človeku prebiva resnica! (Sv. Avguštin)
6.	Ali so vmes tudi industrijski odpadki iz Belta in Iskre Semič?
7.	Od kod se je na metliški deponiji pojavil velik stroj za tlačenje odpadkov?
Zeleni Metlike zahtevamo, da se dovažanje odpadkov iz občine Črnomelj prekine takoj! Prepričani smo, da tako razmišlja tudi veliko občanov naše občine.
Zeleni Metlike ANTON BEZENŠEK
NA DRUSCAH POSODABLJAJO CESTO
TRŽIŠČE - V krajevni skupnosti Tržišče posodabljajo krajevne ceste po načelu, da do asfalta postorijo krajani zvečine sami. KS primakne običajno pesek in cevi za Odvod-njavanje. Letos bi radi posodobili tudi 2 km dolgi odsek Trščina -Laknice, v katerega so že vgradili okrog 4.000 kubikov peska in več kot 100 m cevi. Do 30.000 mark bi ljudje še zbrali za cesto, ki povezuje KS Tržišče s KS Mokronog. Ta je že tudi pripravila teren. Vaščani Dnišč pa so zelo zavzeti pri posodobitvi kilometra ceste. Na traso so navozili okrog 2.000 kubikov gramoza in vgradili 300 m cevi. Doslej so zbrali že 600.000 tolarjev, prispevek na gospodinjstvo pa znaša okrog 2.000 mark.
s
N
s s s * * N
s s s
* N * * * S
s s
■//////#//##/#/////######///#/////#/#####■
Divjad ogroža gozd in kmetijstvo
Vsako leto več škode zaradi divjadi v gozdu in na kmetijskih površinah — Vedno več obžrtih dreves — Gozdarji barvajo drevesa, da bi divjadi priskutili lubje
KOČEVJE — Na Kočevskem seje divjad razmnožila nad vse razumne meje. Tako trdijo zasebni kmetje, predstavniki družbenega kmetijstva in gozdarstva. O tem je bilo tudi na sejah občinske skupščine in njenih organov izrečenih že veliko kritičnih besed pa tudi delegatskih vprašanj, zahtev in pobud, pomagalo pa doslej ni nič.
Tudi sprehod po kmetijskih in gozdarskih površinah v bližnji okolici Kočevja pokaže, daje divjadi preveč. Delavci družbenega kmetijstva tako že kar ob gozdnih cestah napeljujejo žico in celo električne pastirje, da bi preprečili divjadi dostop na njihove njive. Gotovo pa to varstvo ni učinkovito, saj jelenjad, ki povzroča največ škode, lahko žico mimogrede preskoči.
Gozdarji so z žično ograjo ogradili vsako od nanovo posajenih listnatih dreves. Te ima namreč divjad najraje in vsako drevesce obžre in uniči, še predno lahko zraste. Objedeno je tudi lubje na smrekah. Drevo na obžrtem delu gnije in tako sta drevo in les uničena.
OBLJUBLJENA DEŽELA — Pred nemškim veleposlaništvom na Prešernovi cesti v Ljubljani se vsako jutro že vsaj uro pred uradnimi urami konuzlarnega oddelka, kjerpodelujejo vizume, zbere najmanj 30 državljanov iz bivše Jugoslavije, predvsem pa iz Bosne in Hercegovine ter Kosova. Bosanci oz. Muslimani bežijo pred grozotami vojne v svoji krvaveči deželi, Kosovarji pa se bojijo, da bodo kmalu »oni na vrsti«, kot jim grozijo Srbi, zato se oprimejo sleherne možnosti, ki pomeni odhod v »obljubljeno deželo«, kar zanje Nemčija vsekakor je, na vkljub raznim pogromom skrajnih desničarjev proti azilantom v tej evropski gospodarski velesili Na posnetku: čakajoči v meglenem jutru pretekli petek, ko se je živo srebro sukalo okoli ničle, nezaupljivo obračajo hrbte pred visoko ograjo. (Foto: P. Perc)
Gozdarji so v zadnjem letu napravili še tako imenovani kemjčni poizkus, kako bi zavarovali drevje. Debla smrek prebarvajo s fasadnimi barvami. To vnašanje kemije v gozd je vprašljivo, pa tudi ne pomaga povsem. To zimo je res manj objedenega drevja, ki je tako premazano, vendar se divjad tudi barve ne ustraši.
Lovci sicer lepo skrbijo za divjad in
Zakaj
tolikšna
podražitev
Odmev na pismo s tem na-slovom (DL 21. januarja)
Naročniki Dolenjskega lista iz Brežic in okolice smo ogorčeni nad pisanjem g. Leopolda Merharja. Človek se zgrozi, da gaje položnica DL za prvo trimesečje tako razkurila, da seje odločil za tako pisanje. Med ostalim piše: »Nam pa je vse slabše in ne vem, do kdaj bomo zdržali stroške, brez katerih se da preživeti, sem spada tudi naročnina na DL.«
Zviševanje svoje pokojnine v odstotkih usklajuje z naročnino Dolenjskega lista. Pri tem je pozabil povedati višino svoje pokojnine kot bivšega oficirja JA in.vse dodatke za udeležbo v NOV, da o drugih privilegijih sploh ne govorimo. Če prištejemo še pokojnino njegove žene, bivše vojaške zobozdravnice, lahko ugotovimo, da g. Merhar ni socialno ogrožena osebnost. Poleg tega ima v vasi Dobeno nad Čatežem svojo rezidenco. Gospodari z večjim številom čebel-nih družin, kar mu prinaša še dodaten zaslužek. Že več kot dvajset let v miru uživa lepo pokojnino, kljub temu da je razmeroma še mlad. Živi v ugodnem vojaškem stanovanju, ki mu brez otrok ne pripada in ga bo prav poceni odkupil.
Zgodba o oslu bi bila primerna /a davkoplačevalce, ki smo skoraj petdeset let plačevali za borce vseh stopenj, za JA in nerazvite. Mi, navadni zemljani, se preživljamo s 14.000 tolarji pokojnine na osebo, pa imamo tudi razne stroške, a se priljubljenemu Dolenjskemu listu ne mislimo odpovedati.
M. G.
Bizeljska cesta 30 Brežice
krmišča so vso zimo kar dobro založena s hrano. Kljub temu pa je škoda od divjadi vsako leto večja, saj je vedno več objedenih tudi dreves. Kmetijci in gozdarji sicer pravijo, daje lepo, če je veliko divjadi, vendar je škode preveč. Edina učinkovita zaščita pred njo je večji odstrel. Tega so redno izvajali grofje, nekdanji lastniki gozdov in kmetijskih površin. Tako so varovali svoje premoženje in pridelke podložnikov. Prav bi bilo, da bi tudi danes imelo varstvo ljudi prednost pred varstvom divjadi, pravijo kmetje in gozdarji. Oboji se namreč še posebno boje napovedanih krajinskih parkov na Kočevskem, saj menijo, da bo v njih divjad še bolj zavarovana in rezervirana za privilegirani sloj gospodov iz Ljubljane in od drugod. Divjad, ki jo bodo ti gostje odstrelili, pa se bo redila na zasebnih in družbenih kmetijskih in gozdarskih površinah, se pravi na račun kmetov in gozdarjpv.
JOŽE PRIMC
Odškodnina mobilizirancem v nemško vojsko
Prijave do 15. marca
Tudi Slovenci, mobilizirani v nemško vojsko med leti 1941-1945, spadajo med osebe, ki so med 2. svetovno vojno utrpele vojno škodo. Odškodnino v zvezi z mobilizacijo bodo uveljavljali po strokovnih podlagah in dokumentaciji, ki jo pripravlja posebna vladna medresorska komisija, ustanovljena oktobra 1992.
Da bi bila dokumentacija o teh mobilizirancih čim popolnejša, si preko svojih območnih društev močno prizadeva Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko. Društvo poziva vse še živeče mobilizirance v nemško vojsko, ki še niso včlanjeni v evidence, in vse svojec padlih, pogrešanih ali umrlih, da posredujejo osebne podatke v zvezi z mobilizacijo in mobiliziranci. Navedejo naj, kdaj, kam in po možnosti v katero vojaško enoto so bili mobilizirani, kdaj in kje so padli in kdaj so umrli drugače. Navedejo naj tudi, koga je umrli mobiliziranec zapustil, ali je bil edinec, ali je bilo iz iste družine več mobilizirancev. Živeči in neprijavljeni mobiliziranci naj poleg omenjenega navedejo po možnosti še podatke o tem, če so bili ranjeni, in o morebitni invalidnosti kot posledici ran. Sporočijo naj tudi, ali prejemajo delno oskrbnino iz Fulde.
Omenjeni poziv se nanaša na vsakega mobiliziranca v nemško vojsko, ne glede na njegove poznejše odločitve do konca vojne maja 1945. Prijave zbirajo območni odbori Društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941 —1945 in taki odbori delujejo tudi v Sevnici, Krškem in Brežicah. Poziv mobilizirancem velja do vključno 15. marca 1993, nanj pa se zainteresirani odzivajo prostovoljno. Vsak novi prijavljenec plača stroške v višini 500 tolarjev.
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING
—	tinančno-intormativni sistem
—	materialno poslovanje
—	veliko drugih računovodskih programov
ter
prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme
in
prodaja programskih paketov svetovnih proizvajalcev
(Podrobne informacije na telefon: (063) 27-217 fax: (063) 28-511 (Zlatko Gruber)
DOLENJSKI LIST
Vas četrtkov prijatelj
|J lllllllllllllllllllllllllllllllll lil lil lllllllllllllllllllllll lil llllllllllllllllllllllllllllll Milili IHIitlllllllllllll llllllll^
I >
»Gradil bom barako na črno«
< i
Rom Ciril Grm že prek 10 let prosi za stanovanje — Njegovo potrpljenje se bliža koncu
KOČEVJE — Za Rome radi rečemo, da že po svoji naravi lažje kot drugi prenašajo različne vremenske in druge tegobe in težave. Če tudi v resnici ne bi bilo tako, potem Ciril Grm iz Kočevja s svojo šestčlansko družino ne bi že več kot 10 let vztrajal v stanovanju na Ljubljanski 26. Stanovanje je sicer dovolj prostorno za veliko družino, vendar pa izredno vlažno, podi so gnili in stropi tako visoki, daje stanovanje pozimi skoraj nemogoče ogreti. Po desetih letih hoje od vrat do vrat, sit vedno istih izgovorov grozi, da bo stvari vzel v svoje roke in si na črno zgradil barako.
»Rad bi, da mi dajo stanovanje, primerno za bivanje, vendar pa pravijo, da mi ga v bloku ne morejo dati, ker smo Romi. Prosim jih, da mi dovolijo graditi hišo pri materini hiši na Trati, pa za zemljišče zahtevajo toliko, da tega ne zmorem,« pojasnjuje Ciril, ki je trenutno na čakanju, drugače pa že 17 let delavec kočevskega Lika. »Kot otrok sem živel pod šotorom, potem v
razbitem avtobusu in nato v baraki, kot kaže pa bom moral spet tako živeti,« pravi razočaran in prepričan, da nihče noče reševati težav Romov.
Na kočevski občini pojasnjujejo, daje v Kočevju prijavljenih okoli 300 Romov, ki žive v urejenih romskih naseljih ni( Marofu in v Željnah pa tudi v divjih naseljih pri Liku, na Trati, na prostoru nad kočevskim jezerom in za mestnim pokopališčem. »Za Rome smo storili, kar je bilo v naši moči. Grmu, ki je med nekaterimi drugimi odklonil tudi stanovanje v Željnah, pa preprosto ne moremo pomagati, saj denarja za te namene ni,« pojasnjuje predsednik kočevskega izvršnega sveta Alojz Petek in dodaja: »Pomagal bi mu lahko samo tako, da bi za rešitev njegovega stanovanjskega problema začel pri podjetjih in drugod zbirati denar. Čeprav mi je Grma žal, pa tega ne morem storiti, saj bi to potem lahko od mene zahtevali tudi vsi drugi Romi.«
M. LESKOVŠEK-SVETE
V mešetarjenju največ izgubil dr. Drnovšek
Slaba zamenjava za zunanjega ministra
Kakorkoli že, za časa Jugoslavije smo imeli zelo dobro košarkarsko reprezentanco. (Sam sem sicer o prilikah razobešal slovensko zastavo, in ne jugoslovanske). Tisto reprezentanco so »postavili« na noge tovariši: Aca Nikolič, Rankov Žeravica in (manj) Mirko Novosel. Še bolj pomembno je bilo, kako je bil sestavljen strokovni svet KZJ. Niso pod nujno iskali strokovnjake po republikah (le predsedniki so bili tudi takšni, kot je Vasil Tuporkovski) in sestavljali strokovni svet po ključu, kot je bilo v navadi pri državnem predsedstvu, pač pa so v njem sedeli in odločali strokovnjaki!
Pri vodenju naše države pa se igramo še vedno po nekem načelu: so pač (SKD) najmočnejša stranka, zato naj imajo zunanjega ministra. Ali ne bo ta človek predstavljal v tujini vse Slovence ali samo SKD? Če smo z volitvami izbrali predsednika republike med osmimi kandidati, predlagam, da izberemo na enak način tudi zunanjega ministra. Še ko je bil g. Lojze Peterle na položaju, je bilo dokazano, da je šel v Luksemburg iz treh razlogov: 30% kot predsednik SKD, 30% zasebno in 30% kot predstavnik naroda oz. vlade Slovenije. In kaj se bo sedaj spremenilo na boljše? Nič! Za časa njegovega predsednikovanja so osvetlili vse cerkve, sedaj pa je pričakovati, da bodo osvetlili tudi bližnje cerkvene zgradbe.
In kaj je napravil dr. Dimitrij Rupel? Od vseh ministrov je napravil največ, pa tudi ministrstvo samo zelo veliko. Če želi mojster kovač zaposliti izučenega kovača, bo zahteval: vsaj nekaj delovne dobe na omenjenih delih in danes tudi, ali zna še kaj drugega razen podkovati konja. In kaj za omenjena dela ima in zna g. Lojze Peterle? Dr. Dimitrij Rupel je profesor na fakulteti, o g. L. Peterletu pa ne vem, kje in kaj je delal. Prav je povedal dr. F. Bučar v Dnevniku 18. januarja, da je to navadna (slaba) trgovina z ministri. S takim mešetarjenjem z ministri bo izgubil dr. Drnovšek precej popularnosti.
Pa še enkrat: če stranka nima v svojih vrstah pravih ljudi, naj bi jih pač ne imela v vladi, vsaj na vodilnih mestih naj ne bi bili. Slabo je o tem odločil dr. Drnovšek in pohodil sam sebe.
Delavci ne bomo igrali košarke, le stali bomo ob robovih igrišč, saj nismo niti v »igri«, pa tudi denarja nimamo za sedišča na tribuni. Čudno, slabo in tragično.
LOJZE ŠR1BAR Leskovec, Trg borcev 3
rMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiim
Pohvale vredna vitaminizacija domačih živali
Akcija zavarovalnice
V januarju se pričenja akcija vi-taminizacije krav, ki je po izredni suši in posledičnem pomanjkanju kvalitetne krme še bistveno potreb-nejša kot ob normalnih pogojih prehrane. To akcijo omogoča zavarovalnica Tilia vsem zavarovancem krav brezplačno. Glede na to, da občina Novo mesto ni omogočila splošne preventivne vitaminizacije govejih plemenic, bo z razliko od drugih območij Dolenjske to živinorejski ukrep, ki bo privilegiral te zavarovance. Vitaminizacija bo potekala predvidoma do konca februarja, nato pa se bo v marcu nadaljevala še v drugih občinah Dolenjske. Tam, kjer je bila s pomočjo občinskih preventivnih skladov vitaminizacija že opravljena ali se opravlja, bo prišlo do časovnega zamika, ki ustreza dejanskim potrebam živali. Vsekakor pa bo izvedena pod istimi pogoji v letu 1993. Ze tako bi bilo potrebno vitaminizi-rati goveje plemenice v1 pozni jeseni in spomladi, vendar'je izvedba žal odvisna od razpoložljivih sredstev.
Kaže, da bodo lastniki zavarovanih krav zopet v prednosti, saj postaja vitaminizacija pri Tilii redni sestavni del splošne preventive zavarovanih krav. Učinki kontinuiranih akcij dodajanja vitaminov in mineralov v najbolj kritičnih obdobjih leta se zanesljivo pokažejo z manj deficitarnimi in presnovnimi obolenji, če pa nastopijo izredni pogoji »lačne« živinoreje, pa so to že ukrepi za ohranitev osnovnega zdravja proizvodnih živali. Zato je treba akcijo zavarovalnice in njeno razumevanje za širšo problematiko govedoreje samo pohvaliti.
mag. FRANC COLARIČ
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Plošča v spomin na enologa Žmavca
Pobuda, da bi posavskemu rojaku Andreju Žmavcu, šolniku in enologu, ob 120. obletnici rojstva prihodnje leto v rojstni vasi Vrhnje odkrili spominsko ploščo
v Savinjski dolini, Žalcu, Žusmu in Trebnjem. Leta 1896 je opravil uspo-sobljenostni izpit. Kot štipendist štajerske deželne vlade je v letih 1897— 1899 študiral na višjem enološkem in pomo-loškem zavodu v Klosterneuburgu in 1899— 1900 na Visoki kmetijski šoli na Dunaju. 1. januarja 1901 je prevzel upravo ljudske šole v Grižah, kjer je ustanovil eno izmed prvih kmetijskih nadaljevalnih (nedeljsko) šol, toda že 17. januarja istega leta je odšel za strokovnega učitelja na vinarsko in sadjarsko šolo v Bukovo pri Negotinu (tedaj v kraljevini Srbiji). Po uboju kralja Aleksandra Obrenoviča in njegove žene Drage Mašin je avstrijska vlada odpoklicala vse svoje državljane, med njimi tudi Žmavca. Vlada mu je tedaj podeli-,a štipendijo za nadaljevanje študija v Darmstadtu v Nemčiji, v Altenburgu na Madžarskem, Saint Claudu v Franciji in v Zurichu v Švici. Študij je s kratkimi presledki trajal dve leti (1903-1905). Po vrnitvi je bil Žmavc imenovan za potujočega učitelja za sadjarstvo, vinogradništvo pri deželnem odboru, nato potujoči učitelj za zadružništvo pri zvezi gospodarskih zadrug v Gradcu (1905—1908) in generalni inšpektor posestev kneza Metternicha (1908-1912), potem gaje dunajska vlada poslala v Žadar in imenovala za inšpektorja v dalmatinskem gospodarskem svetu (1912— 1914) ter za inšpektoija in šefa oddelka pri Osrednji zvezi gospodarskih zadrug na Dunaju.
Po vrnitvi v domovino je bil imenovan za inšpektorja pri Kmetijskem poverjeništvu Narodne vlade za Slovenijo v Ljubljani (1919—1920) in nato za ravnatelja Sadjarske in vinarske šole v Mariboru. Leta 1928 je bil upokojen. Ravnateljsko mesto je prevzel od dele-
gata deželne vlade in začasnega ravnatelja Jakoba Žnidariča, ki je vodil mariborsko šolo od 3. januarja 1919 do 23. septembra 1920.
Prej nemško šolo je Žmavc preo' ■ koval in jo napravil za vzoren šolski zavod. Pridobil je sodobnejša učila, aparate, orodje in gospodarske naprave. Posebno si je prizadeval za obnovo vinogradov, uvajanje kakovostnih vinskih sort, za nove sortimente sadnega drevja; boril seje proti samorodnicam, proti izkoriščanju vinogradnikov in viničarjev; pospeševal je združevanje v kmetijstvu in ustanavljanje vinarskih in sadjarskih zadrug ter hranilnic in posojilnic. Kot vinarski in sadjarski strokovnjak je bil priznan in cenjen doma in na tujem. Posebno zaslužen je za obdelavo in izpopolnitev slovenskega izrazoslovja iz vinogradniške, kletarske in sadjarske široke. Bilje med najprizadevnejši-mi ustanovitelji Vinarskega društva za Slovenijo v Mariboru ter tajnik društva in več let urednik glasila Naše gorice (1927—1930). Od leta 1899 je objavljal članke v Kmetovalcu, Slovenskem gospodarju, Novi dobi, (Celje), Dolenjskih novicah, Kmetskem listu in drugih strokovnih glasilih. Napisal je knjige: Kmečka posojilnica (Gradec 1907), Zwei Weinfragen (Gradec 1912), Grozdni sukač (1927), Das jugoslavische Weingesetz (Beograd 1931), Vinski zakon in kletarski vedež(1932). Pripravil je prvo slovensko Izvestje vinarske in sadjarske šole v Mariboru (1928); prevedel in priredil je knjigo Franca Zwei-Oerja (1859—1939) Vinarstvo (1925). V knjigah in člankih je obravnaval vinske sorte in bolezni trte, napake in bolezni vina ter rabo raznih sredstev v kmetijstvu.
Dr. FRANCE ADAMIČ
Kako ostaneš praznih rok
Ukraden avto in počasna zavarovalnica
Enologija je sorazmerno mlada stroka, ki seje razvila v zadnjih sto letih;je najžlahtnejši del klasičnega kletarstva ter tehnično dovršenega vinarstva in vinogradništva: tri stroke so med seboj organsko povezane v celoto. Zato so enologijo obravnavali v eni in isti osebi od trte do vrhunskih vin. Toda enologija je vrh spoznanj in znanstvenih dosežkov, ki so jih odkrivale generacije ter dvignili sodobniki. Eden izmed najpomembnejših začetnikov slovenske enologije je brez dvoma Andrej Žmavc, ki se je 50 let oglašal v strokovni publicistiki. Rodil seje v posavskem vinorodnem okolišu (Bizeljsko—Kapele) ter dovršil svoje poslanstvo v Mariboru.
Menim, da bi naj Društvo enologov SkrvuiijeskupajzDruštvomposavsko- dolenjskih vinogradnikov ob 120. obletnici rojstva v letu 1994 Žmavcu odkrilo spominsko znamenje — ploščo na rojstni hiši v vasi Vrhnje (Slogonsko) pri Kapelah ali na zgradbi osnovne šole v Kapelah ali na tedanji Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Društvi naj izvolita odbor in poiščeta pokrovitelja. Slovesnost odkritja naj se poveže z martinovanjem leta 1994.
Andrej Žmavc, potujoči učitelj, šolnik in enolog, seje rodil 27. novembra 1874 v vasi Vrhnje (Slogonsko pri Kapelah), umrl pa 30. marca 1950 v Mariboru. Po osnovni šoli v Kapelah je obiskoval nižjo gimnazijo in učiteljišče v Mariboru in Ljubljani, kjer je leta 1894 maturiral. Kot učitelj je služboval na šoli v Strmcu pri Vojniku. Šempetru
Kisam brez soli
Odmev na kmetijski nasvet »Polna luna zelju ni dovolj« (DL 17. dec. 92)
Različna so mnenja, kako kisati zelje,
30 let. Kislo zelje je na moji mizi vsak dan, a ne zato, ker bi bili revni, gre za nekaj drugega. Ko so me zdravniki že odpisali, sem začel uživati zdravo hrano in odtlej nisem več videl ambulante od znotraj. To v podporo zelju.
Zmotno je mnenje, da je treba zelje soliti. Dr. Vogel je v knjigi »Ljudski zdravnik« že pred pol stoletja zapisal, daje pol kilograma soli na 100 kg zelja preveč. Sam zelje naribam, mu dodam še drugo zelenjavo, kot je korenje, koleraba, čebula, paprika, repa, rdeča pesa, in to stresem v posodo za kisanje ter narahlo stisnem. Zalijem s primerno ogreto vodo, ki ni klorirana. Prekrijem s čistim prtom in obtežim z desko in kamnom, pozneje s plastično vrečo, v kateri je voda. Po potrebi dolivam vodo. Zelja ne kuham, zamešam ga v drugo vročo hrano ali pa samo prevrem. Solim ga šele na krožniku in takrat tudi zabelim.	Ivan Maršič
Ravenska pot 26, Škofljica
V začetku lanskega septembra sem si od prijatelja sposodil avtomobil, priča temu je g. Drago Pompe. Avto je bil ves čas zavarovan kasko brez odbitne franšize. Redno so bile plačane vse premije. Vse je bilo v redu, dokler se nisem odpravil v Brežice. Z dekletom sva se tam, nič hudega sluteč, odpravila v bližnji bile. Približno čez eno uro sva se vrnila na kraj, kjer sva parkirala avtomobil, a avta ni bilo več. Takoj sva poklicala policijo postaje Brežice. Ugotovili smo, da je avtomobil ukraden. Policija je zapisala v zapisnik, daje avto moj, kot jim je odgovorilo dekle, ko sem bil jaz v telefonski govorilnici. G. Tlakočar se zdaj sklicuje na to trditev v zapisniku in zaradi tega podatka v zapisniku štejejo polico za neveljavno. Vendar se sprašujem, kako naj bi bil avtomobil moj, ko pa to nikjer ne piše. Samo zmedena beseda ob dogodku je bila torej dovolj, da sicer pošteno plačano zavarovanje ni več veljavno.
V prvem mesecu po dogodku sem večkrat obiskal g. Tlakočarja, a mi je vedno odgovarjal, da ne more ničesar rešiti, ker še ni dobil zapisnika od policije. Na policijski postaji v Brežicah so mi rekli, da so zapisnik poslali že 25. novembra 1992. V Krškem so še vedno vse zanikali (oni so zapisnik dobili šele po novem letu. Tedaj, ko sta minila že dva meseca, je g. Tlakočar izjavil, da polica ni več pravnomočna in da naj se obrnem po nasvet h g. Nikoliču. Ta mi je dejal, da bodo vse rešili na pristojnem sodišču. V zvezi s sodiščem jaz nisem dobil ničesar, lastnik avtomobila tudi ne, kako bo torej rešeno?
Zakaj sploh plačujemo zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav PE Krško, saj če nekaj izgubiš, ostaneš praznih rok.
Plačila zavarovanj pa niso ravno majhna.
Karimani Skender
SLAVKO IN TROBENTA — Na fotografiji je Slavko Žagar iz Loica z italijansko vojaško trobento, ki jo je našel leta 1973 v neki kraški jami nad Padovim.
Trobenta TEXT 134
Uganka, čigava je
OSILNICA — Slavko Žagar iz Ložca v krajevni skupnosti Osilnica je zdaj lastnik stare trobente, ki je bila gotovo nekoč last italijanske vojske. Slavko jo je našel leta 1973 v neki jami nad Padovim. Tam so se med zadnjo svetovno vojno skrivali ljudje iz Padovega, ki so bežali pred Italijani in Nemci, ko so prihajali v te kraje med svojimi bojnimi pohodi.
Če bi trobenta znala govoriti, bi gotovo povedala veliko zanimivega. Zdaj lahko skupaj z njenim lastnikom le sklepamo, da so trobento, ki nosi oznako TEXT 134, povsem gotovo zaplenili partizani v enem izmed bojev z italijanskimi vojaki.
Zelo veijetnoje tudi, daje italijanski trobentač izgubil življenje. Trobenta je prišla v roke partizanom ali pa kakšnemu domačinu, ki se je skril v jamo, s sabo pa vzel trobento in jo prekril s kamenjem.
Leta 1973 pa je prišel v jamo Slavko. Opazil je, da izpod kamenja gleda cev. Mislil je, daje puška.
Kamenje sta mu pomagala odmetati še dva otroka. Kmalu so našli pod kamenjem nekaj streliva in namesto puške trobento. Na njej je bilo kar za okoli centimeter na debelo apnenca. Trobento je nato doma očistil in spoliral. Naučil se je tudi nekaj igrati nanjo, tako da zdaj včasih zatrobi na kakšni veselici.
J. PRIMC
Kadar cilji opravičujejo vsa sredstva
Ugovor Gospodarski zbornici Slovenije, ki je enostransko prekinila kolektivne pogodbe
Prek javnih medijev potekajo razprave o enostranskosti, smiselnosti, pravilnosti sklepov Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije(GZS), ki je decembra lani sklenil:
L Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo se odpove v celoti, s tem da odpoved začne učinkovati 1.3.1993.
2.	UO GZS predlaga odborom združenj in zavezuje člane UO teh združenj, da na enak način odpovedo panožne kolektivne pogodbe.
3.	Za čas od 1.1.1993 do 1.3.1993 GZS kot podpisnik Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo enostransko ne prizna veljavnosti 30. in 32. člena, ki sc nanaša na izhodiščne plače ter eska-lacijsko lestvico. Obenem UO zavzema stališče, da naj se upoštevajo izhodiščne plače, znižane za 20%, in eskalacijska lestvica, ki velja za Kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti.
4.	Enak pristop glede izhodiščnih plač in eskalacijske lestvice naj se v omenjenem obdobju uveljavi tudi pri panožnih kolektivnih pogodbah.
5.	UO predlaga sindikatom, da se pogajanja kar najhitreje nadaljujejo. Obenem pooblašča vodstvo GZS za nadaljnja pogajanja o spremembah in dopolnitvah Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Strokovne službe GZS se zadolžijo za izvedbo teh sklepov.
V obrazložitvi teh sklepov je UO GZS ugotovil, »da letošnja pogajanja (op.p.: pogajanja v letu 1992) o spremembi Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo kljub prizadevanjem še niso bila uspešna«.
Moj namen ni polemizirati z razprav-
ljala oz. GZS, opozoriti želim le na to, da ni dobro, če cilj opravičuje vsa sredstva.
Gre za dva postopka, ki sta opredeljena v Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, in sicer odpoved pogodbe (Veljavnost kolektivne pogodbe, točka D) in sklenitev, spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe (2. poglavje: Pravice in obveznosti strank in način reševanja sporov, 45. člen).
Vsaka izmed pogodbenih strank lahko kadarkoli predlaga spremembo oz. dopolnitev kolektivne pogodbe. To stori tako, da pošlje drugi stranki oz. strankam pogodbe v pisni obliki obrazloženo zahtevo. Postopek predvideva, da se morajo nasprotne stranke opredeliti o predlogu za spremembo oz. dopolnitev v 30 dneh. Če tega ne store, lahko predlagateljica začne postopek pred komisijo za pomirjanje. Če se stranke v postopku pomiijevanja sporazumejo, sporazum strank dopolnjuje kolektivno pogodbo, če pa je pomirjevanje neuspešno, predvideva kolektivna pogodba, da odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
Če so bila pogajanja pravočasno začeta, ni razloga, da se ne bi zaključila v okviru postopkov, ki jih predvideva Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo.
Pogodbo ponavadi odpove pogodbi zvesta stranka. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo pravi: »Če ob izteku časa, za katerega je sklenjena ta pogodba, nobena od pogodbenih strani ne odpove pogodbe, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove.« Stara kolektivna pogodba bi torej lahko veljala, hkrati pa bi se lahko začela pogajanja za
sklenitev nove. UO GZS seje po »neuspešnih pogajanjih« odločil, da bo »neuspešna pogajanja« nadaljeval ultimativno. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo pravi, da če stranka pogodbo odpove, se sklepa nova. Torej ne gre za nadaljevanje pogajanj, temveč ■ sklenitev nove kolektivne pogodbe.
Poleg te nedoslednosti sije UO GZS privoščil še nekatere, in sicer, daje enos-
• Posledice odpovedi kolektivne pogodbe so precej bolj usodne. Res je sicer, da so še vedno v veljavi panožne kolektivne pogodbe, vendar je nastala praznina pri urejanju nekaterih pravic delavcev iz delovnega razmerja. Že do sedaj, ko je kolektivna pogodba veljala, je bilo njeno izvajanje samovoljno, če pravil sploh ni več, je samo še samovolja. Takšno stanje je država na nek način celo vzpodbudila, namesto da bi ga takoj odpravila. Če bodo cilji opravičevali vsa sredstva, potem se je bati za pravno državo.
Iransko podaljšal po svojem odstopu tisti del Splošne kolektivne pogodbe, ki zanj ni sporna, do 1.3.1993, s 1.1.1993 pa je odpovedal izvajanje določb, ki govore o izhodiščni plači in eskalaciji. Tako, kot je opredeljeno v določbi Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, lahko stranka odpove pogodbo in začne pogajanja za novo ali pa je ne odpove. V splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo ni predvidena odpoved posameznih določb, temveč odpoved pogodbe, o posameznih določbah pa se lahko pogodbeni partneiji pogajajo.
Omenjena kolektivna pogodba tudi določa, da je potrebno začeti postopek za sklenitev nove pogodbe vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe.
Toliko o postopkih. Sindikati sicer lahko pristanejo na takšno igro, ki jo vodijo drugi, ali pa vstopijo v to igro povsem enakopravno in brez kakršnihkoli pritiskov.
Strinjam se s trditvijo, da so plače prevelik strošek za delodajalca. Ta strošek pa je sestavljen iz davkov in prispevkov in tistega, kar delavec dobi v roke. Konkurenčnost naših izdelkov ni v višini tistega, s čimer delavec ne more več preživeti, pač pa v obremenitvi plač. Razmere so takšne, da zahtevajo ločeno obravnavanje davkov in prispevkov in neto plač. Ža delavce ni pomembno, koliko DEM plače smo mu naračunali, zanj je pomembno samo, kakšna je kupna moč njegove plače, ali z njo lahko pokrije življenjske stroške ali ne. Podatki, ki so na razpolago, dajejo odgovor, ki ga ne bom ponavljal.
Ob tem ne gre zanemariti še neke malenkosti — plač nekaterih, ki so najeli same sebe in odgovarjajo sami sebi (dokler pač družbene lastnine ne bomo odpravili) in so zaradi plač, ki jih prejemajo, izgubili realna razmaja med plačami, ki jih dajejo, in stroški, ki naj bi jih pokrivale. Ti ljudje predstavljajo v zborničnem sistemu lastnike kapitala. O plačah teh in njihovi povezavi z doseženimi poslovnimi rezultati UO GZS ni razpravljal.
V pravni državi se cilji dosegajo s sredstvi, ki v pravni državi veljajo.
IGOR VIZJAK
Dr. Vjekoslav Frlan
Sedmega decembra lani je v Kostanjevici na Krki po nekajletni težki bolezni končal svojo življenjsko pot naš dolgoletni zdravnik dr. Vjekoslav Frlan. Bilje eden od tistih, ki so pripomogli k razvoju zdravstvene službe v Krškem. Spominjali se ga bomo kot enega od utemeljiteljev današnje zdravstvene službe, ki se kljub vsem dobrim namenom očitno ne bo obdržala.
Vjekoslav Frlan seje rodil 1907. leta na otoku Zlarinu mornarju in kmetici. Po osnovni šoli na Zlarinu seje šolal v gimnaziji v Splitu. Pozneje se je vpisal na veterinarsko fakulteto v Zagrebu, vendar je spričo pomanjkanja ni dokončal. Po tistem je študiral in doštudiral na zagrebški medicinski fakulteti. Po drugi svetovni vojni je delal kot vojaški zdravnik na letališču v Cerkljah. Upokojitev je kot zdravnik dočakal v Kostanjevici, kjer je pred tem delal dolga leta in kjer je bil našel tudi življenjsko spremljevalko. Kot splošni zdravnik je dr. Frlan opravljal v Kostanjevici delo družinskega zdravnika, skrbel je za paciente in bil na razpolago 24 ur na dan. Doživljal je razcvet madicinske dejavnosti in doživel nov zdravstveni dom, ki simbolizira mladostno zagnanost naših starejših kolegov. Ti so delali v prepričanju, da bo nekega dne zdravstvo dobrina vseh.
Dr. Vjekoslav Frlan je jesen življenja preživljal na svojem otoku — Kostanjevici, in to ob polni pozornosti in spoštovanju svojih someščanov, ki so mu pomagali, potem ko zaradi katarakte ni več videl. Veselje bil razvoja stroke in obiskov kolegov. Svojo 85—letnico je slavil v krogu sodelavcev.
Naj bo ta prispevek delček zahvale njegovih kolegov, sodelavcev in pacientov za njegovo delo in življenjski prispevek. V imenu kolektiva ZD Krško se
Kapelica za izpolnjeno zaobljubo
Zahvala za srečno vr-nitev iz Mauthausna
RUPE — Že skoraj 50 let je minilo od takrat, ko seje Anton Kraševec iz Jelš pri Otočcu zaobljubil, da bo nedaleč stran od rojstne vasi postavil kapelico z Marijo. Leta so tekla, zaobljuba pa gaje ves čas tiščala v srcu.
Na Rupah nad domačo vasjo, kjer imata s sinom vinograd in zidanico, je lani spomladi le pričela iz tal rasti zaobljubljena kapelica. Poleg sina sta Tonetu pomagala pri gradnji še zet Jože in Pakarjev Jože. Štirinajstega junija so vanjo postavili kipec Marije, župnik pa je kapelico blagoslovil. Za steklenimi okni lahko vsak mimoidoči prebere spo-
ročilo: Zaobljuba v čast in zahvalo Materi božji 5. maja 1945 za srečno vrnitev iz taborišča Mauthausen.
Anton Kraševec je bil med drugo svetovno vojno borec II. bataljona Gubčeve brigade. V začetku nemške okupacije so ga pri Brulčevem mlinu v Gotni vasi ujeli belogardisti. Tepli in mučili so ga, vendar ni izdal. Da je ostal živ, se lahko zahvali le Nemcema, ki sta prav tedaj prišla mimo, ko je bila v Tonetove prsi že obrnjena cev mitraljeza. Odpeljali so ga v novomeške zapore, zatem se je znašel še v ljubljanskem zaporu in v Begunjah, od koder so ga odpeljali v Mauthausen. V trinajstih mesecih življenja v taborišču je izgubil polovico svoje teže in ob vsem trpljenju, ki ga je tam doživljal, si skoraj ni upal misliti, da bo še kdaj videl domačo vas. Molil je in se zaobljubil Mariji, da bo ob srečni vrnitvi domov za njeno uslišanje postavil kapelico. Sedaj, ko kapelica stoji, je pomirjen in vesel.
J. PAVLIN
zahvaljujemo dr. Frlanu za opravljeno delo. Člani kolektiva ga bomo ohranili v spominu kot dobrega, natančnega in vestnega zdravnika in bomo nadaljevali njegovo delo.
dr. Rudolf Ladika, direktor ZD Krško
Mirko Darovec
V lepem, sončnem, toda zimskem času, ko je narava pripravljena na zimski počitek, je odšel tiho in neopazno, kot bi po truda polnem dnevu legel k zaslužnemu počitku, dobri mož in oče Mirko Darovec. Rodil se je 13. marca 1933. leta v Megleniku pri Trebnjem na majhni kmetiji med šestimi otroki. Že v zgodnji mladosti je moral služiti kruh pri kmetih. Pozneje seje zaposlil pri železnici. V tej je našel smisel življenja in ji v celoti posvetil vso delovno dobo. Toda delo na železnici je bilo tudi utrudljivo. Že naporna vožnja z vlakom v Ljubljano in nočno delo sta počasi načenjala njegovo zdravje. Z družino so si zgradili lasten dom, za katerega je bilo potrebnega veliko garanja. V življenju je doživel kar nekaj nesreč, ki so mu pustile posledice na zdravju. Toda z veliko vero v življenje je bojeval boj z zahrbtno boleznijo. Veskozi je bil do ljudi prijazen in je bil pripravljen pomagati. Ko je umrl, gaje na pokopališče v Trebnjem pospremilo veliko ljudi.
R. MAJER
Jože Vovk
V sredo, 20. januarja, smo se prebivalci krajevne skupnosti Radoviča poslovili od Jožeta Vovka, ki je tragično preminil v 54. letu starosti. Med vojno je izgubil očeta, tako da se je moral že kot deček postaviti na lastne noge. V življenju je moral vedno trdo delati, a bil je pošten. Krajani se ga bomo spominjali po tem, daje malo govoril ter se izkazoval z delom v krajevni skupnosti, gasilskem društvu, pri gradnji gasilskega doma, skratka povsod tam, kjer je delo prostovoljno in brez plačila. Le njemu se lahko krajani zahvalimo, daje končana agromelioracija ter da smo se znebili nadležnega kamenja z naših podgorjanskih polj. Domači so z njim izgubili svojo zvezdo vodnico, nam krajanom pa bo Jop kot vzornik ostal v srcih za vse čase. Ohranili ga bomo v spominu kot pridnega in poštenega človeka.
KS RADOVIČA
Gospodinjska šola
Zimsko izobraževanje
NOVO MESTO Novomeški oddelek Kmetijskega zavoda Ljubljana bo pripravil v okviru zimskega izobraževanja za dekleta in ženske na Dolenjskem in v Posavju vrsto predavanj in tečajev. Predavala bo Helena Mrzlikar, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti. Zavod bo pripravil v Dobličah pri Črnomlju 5. februarja ob 18.30. uri predavanje o zamrzovanju mesa in mesnih jedi. O tej temi bodo govorili tudi v Črnomlju 9. februarja ob enakem času. Desetega februarja bodo v Brežjcah, 11. v Trebnjem, 17. februarja v Žužemberku in 5. marca v Adlešičih, vsakič ob 17. uri, spregovorili o varčevanju in higienei v gospodinjstvu. Dvanajstega februarja bo v Šentjerneju ob 16. uri, 26. februarja na Blanci ob 18. uri in 2. marca v Šmar-čnem pri Sevnici ob istem času predavanje o pripravi mize za različne priložnosti. Zavod bo predstavil nove smernice v prehranjevanju, in sicer v Krškem 15. februaija ob 9. uri. Kako pripraviti bio kruh, bodo povedali 18. februarja ob 16. uri v Metliki, kako s prehrano do zdravja, naj bi zvedele udeleženke na predavanju 24. februarja ob 16. uri v Novem mestu. Devetega marca bo v Krškem, 10. v Šmarjeti in 16. marca v Mirni Peči, vsakič ob 16. uri, Mrzlikarjcva spregovorila o pripravi različnih vrst solat.
Mesto bo dobilo nov kulturni hram
Bivši doni JLA bo ponovno odprt jeseni - Ena polovica bo namenjena amaterski kulturni, druga polovica pa informativni dejavnosti - Tudi razstavni prostor
NOVO MESTO - Nekdanji novomeški dom JLA je l>il potem, ko so ga vojaki jugovojske v precej žalostnem stanju zapustili, vseskozi prazen in zato tudi tarča večkratnih vlomov, v katerih so zlikovci vandalsko uničili še tisto malo inventarja in naprav, kar je za vojaki ostalo. Pobude, da bi s stavbo vendarle nekaj storili, saj je zares greh pustiti jo na takem kraju neizkoriščeno, pa so doslej vedno naletele na formalne ovire.
Po zakonu jc namreč postala lastnica nekdanjega premoženja jugoarmade slovenska država, z njim pa naj bi upravljalo obrambno ministrstvo. Pri novomeškem domu pa jc zadeva bolj zapletena, saj jc vanj vlagala tudi občina in jc torej njegov zakoniti solastnik. Čeprav velikost solastniških deležev uradno še ni določena, sta partnerja le sklenila dogovor o obnovi. Načrti so že v izdelavi, prva faza, sc pravi zaščita pred nadaljnjim propadanjem, pa jc tudi že opravljena, razen na strehi, ki je zaradi petnajstletnega nemarnega gospodarjenja tudi v zelo žalostnem stanju.
Končno jc bilo vendarle doseženo tudi soglasje o lem, v kakšne namene naj bi sc v dom bodoče uporabljal, in v skladu s tem je novomeški izvršni svet določil uporabnike. To pa omogoča tudi izdelavo konkretnih obnovitvenih načrtov in skorajšen pričetek obnove. Za investicijske priprave, vključno z izdelavo projekta, jc sredstva občina že zagotovila, za začasnega upravitelja do konca investicije pa je pooblastila podjetje Zarja.
Direktor Zarje Stojan Horvat si po občinskem sklepu takole predstavlja nadaljnjo funkcijo doma:
CNNEnJT
Prodaja novih in rabljenih vozil, komisijska prodaja
• krediti • leasing* dobava takoj
PRODAJA VOZIL ZNAMKE: FIAT, OPEL, RENAULT in CITROEN
tel. fax: (068) 23-90? Del. čas: 8.—12., 15.—17. ure
"Celotni desni del objekta bo pripadal kulturni sferi, sc pravi listi, za katero jc bil prvotno namenjen, levi del pa naj bi bil namenjen informacijski dejavnosti. Studio D naj bi kot nosilec zbral še druge interesente, dopisništva časopisov in drugih medijev, da bi prišli pod isto streho. To bi občanom močno poenostavilo stike z mediji, omogočilo pa bi tudi določeno stopnjo koordinacije. V sklopu tega dela bi bil tudi večji snemalni studio, v kletnih protorih pa je predvidena še gostinska dejavnost. Na javni razpis je bil za vselitev v stavbo odziv zelo velik, vendar smo morali zaradi omejenosti prostora in vrste dejavnosti mnoge interesente zavrniti.1'
Za nas jc seveda najbolj pomeb-no, da bo nekdanji dom JLA spet oživel in da bo postal neke vrste novo novomeško kulturno središče. V desnem delu, ki bo namenjen predvsem neprofitni kulturni dejavnosti, bo namreč na razpolago dvorana z odrom in drugimi pomožnimi prostori, to pa bo omogočalo gledališke, glasbene in plesne nastope pa tudi vaje in hranjenje instrumen-
tov in drugih rekvizitov, kar amaterski dejavnosti in šolam v Novem mestu sedaj tako primanjkuje; koristno pa bo moč uporabiti tudi veliko avlo pri vhodu, saj jc primerna za umetniške in komercialne razstave. Razveseljivo je tudi to, da bo novi kulturni cvcnter zaživel že letos, po predvidevanjih oktobra ali novembra.
T. JAKŠE
500
LET
'TZr KOLEGIATN EGA A
rV/\PITLJ/\
V NOVEM MESTU
, $	* • .

%
jMSi
m:

%\
A
Wm

..
%

i== zavarovalnica triglavdd
poslovna enota Novo mesto
PREDSUVNlStVOl
GORNJA RADGONA'
: PREOSUVNIŠTVO
RADIJI
PO$lOVNA fNOIA
MARMOR
mhdsiavniStvoi
uutomirI
POSIOVNA fNOIA
UOVIHJ GRADIČ
POSIOVNA fNOIA I
jiumcf'
|P= PRfDSIAVNlSrvO
SIOVTNSKA HSTRlCA
DSTAVNlSTVO
|== OtMOČKA INOIa'«'	'“»“K«
PRfDSTAVNlStv'l.Cy fMARJt
r ip= PRfosiAVNiSrvo I
i
15= PREDSTAVNIŠTVO	}
HRASTNIK	V.
PRfD5lAVNi$IVO
PREDSTAVNIŠTVO
«ti NJI
SIAVNlSlVO
PRtDsiAvNiSrvoipr
MonRjfiiiP
PRID$TAVNlSlVO|25
predstavništvo 1auc
KAMNIK
OiMOČNA fNOlAlj TRROVUIV
- PRHISIAVNIŠTVCISS:
: PRfDSIAVNlšr
1 TOiMIM
TAVNtSTVOl IIJA LOKA’
POSIOVNA fNOIA I
DOMŽAL! 1
ORMOČNA fNOIA
UMU ANA
I PRfDSIAVNIŠIVO UTUA
PREDSlAVNlSTVO
IDRIJA |-
PREDSTAVNlSTVO
PRfDSIAVNIŠIVO
GROSUPLJE
PRfDSIAVNIŠIVO DOt LOGATEC
PRED5TAVNIŠIV0|
IRfŽKf'
PREDSTAVNIŠTVO P TRIiNJI
13= POSIOVNA fl
novo Mine
PREDSlAVNlSlVOl
AJOOVŠČINA'
PREDSTAVNIŠTVO
CERKNICA
ORMOČNA INOTA
PRED5IAVNIŠTVO
SUHICA
PREDSIAVNIŠTVO
ttŽAMA
predstavni:
PREDSTAVNIŠTVO
ILIRSKA IBTRICA
IAVNIŠTVqSS
nočfvjref
IjSpOSlOVNA fNOIA Ab'KOPER J PREDSTAVNIŠTVO
hou r\
PREDSIAVNIŠTVOl
ČRNOMRJ'
Zagrebška 2, 68000 Novo mesto
ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. — ima med slovenskimi zavarovalnicami najbolj razvejano poslovno mrežo.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. — je v letu 1991 navzlic rojevanju novih zavarovalnic še povečala svoj tržni delež v slovenski zavarovalniški pogači.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. — po vzoru najboljših zavarovalniških ponudb v deželah Zahodne Evrope nenehno oblikuje nove vrste zavarovanj.
!
ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. — po številu sklenjenih zavarovalnih polic presega vse ostale zavarovalnice, kar !e povečuje in utrjuje varnost njenih zavarovancev.
Z/l V AROV A LNICA TRIGIA V- KER ŽIVLJENJE POTRESU.! E VARNOST
Knjiga tudi beguncem
Povečana izposoja
Študijska knjižnica Mirana Jarca je zadnje čase zelo aktivna. Močno jc povečala izposojo na študij-• skem oddelku, knjižničarka potujoče knjižnice pa skrbi za to, da tudi onemoglim in bolnim osebam pripelje knjige na dom. Ustanova sc vse bolj posveča tudi različnim ciljnim skupinam (mladim, ostarelim in odraslim, ki sc izobražujejo), začela pa jc delati tudi z begunci. Žc leta 1991 jc bibliotekarka Jadranka Zupančič izposojala knjige hrvaškim beguncem na Otočcu. Lani jc delo nadaljevala z begunci iz BiH. V sodelovanju s Centrom za socialno delo Novo mesto zdaj enkrat na teden obišče begunce v Domu za učence Majde Šilc ter v Pionirjevih barakah v Bršljinu. Zabeležila je 1111 obiskov in izposodila 3612 knjig.
Izbor knjig jc v hrvaškem jeziku, v njem pa so knjige za otroke, za šolajočo sc mladino in za odrasle. Po potrebi knjižnica z literaturo oskrbuje tudi učitelje begunskih otrok. Knjige si lahko izposojajo tudi učenci begunci, ki bivajo pri družinah, a so vključeni v osnovnošolski pouk. Teh otrok je zdaj 57. Bibliotekarka jc za begunske otroke, zlasti ob šole prostih dnevih, prirejala tudi ure pravljic. Pripovedovala jc 23 pravljic ter prebrala 33 pravljic ali krajših zgodb.
Skoraj vsi begunski otroci, od malčkov do šolarjev, v vseh centrih na novomeškem področju so bili deležni knjig in pravljic v svojem jeziku, knjige pa so bile dostopne tudi srednješolski mladini in tistim odraslim, ki so pokazali zanimanje zanjo. Knjižničarji so svoje delo opravljali z veseljem in zavestjo, da opravljajo delo, ki bo v mladih srcili zagotovo pustilo dragoceno sied, hkrati pa so dokazali, da jc sodobna knjižnica kos svoji nalogi in sposobna reagirati na nova dogajanja, izzive in potrebe v družbi.
J. ZUPANČIČ
Lastnino vračajo bolj počasi, kot so obljubili
Ni skladov za izplačeva-nje odškodnin
BREŽICE Obljubo o takojšnjih vrnitvah nacionaliziranih zemljišč so pri prvih volitvah prinesle precej glasov, zdi pa se, da jih bodo v bodoče še več vzele. Vsem, ki so verjeli in upali, se zdaj zdi, da denacionalizacija teče prepočasi. Poleg tega, daje vračanje stavb in zemljišč zapletena zadeva, je treba tudi upoštevati, da še ni ustanovljen odškodninski sklad niti sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.
V Brežicah so pred letom dni imenovali dve komisiji. Ena pomaga pristojnim upravnim organom v postopkih za vračanje kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, druga pa pri zahtevah za vračanje zasebnih gospodarskih podjetij, stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov, poslovnih stavb in stavbnih zemljišč. Do začetka jeseni je bilo vloženih skupno 179 zahtevkov, največ (108) za kmetijska zemljišča in gozdove. Poleg tega je vloženih 31 zahtevkov za vrnitev stanovanja, 23 za poslovne prostore, 11 za stavbna zemljišča, 2 za podjetja in 4 za nepremičnine kulturne, zgodovinske, umetniške ali naravne vrednosti.
Zakon nalaga, da se odločbe o denacionalizaciji izdajo v roku enega leta od dneva, ko je bila vložena popolna zahteva. Do sredine oktobra so v brežiški občini izdali 19 odločb o denacionalizaciji. Vrnili so 8 ha gozdov, 7,8 ha kmetijskih zemljišč, 19 stavbnih zemljišč in 3 poslovne prostore. V zadnjem času so zelo aktualne zahteve za vrnitev zemljišč na območju letališča Cerklje ob Krki, 40 razlaščencev se je tu povezalo tudi v društvo, saj so njihove zahteve trenutno nerešljive. Ministrstvo /a obrambo je zavrnilo možnost vrnitve v naravi, kar za zemljišča, ki služijo za opravljanje dejavnosti državnega organa. lahko stori. Razlaščencem tako ostaja samo možnosi pridobitve odškodnine, so se bo oblikoval slovenski odškodninski sklad.
B. D.-O.
KAJ NAJ BO V ŠOU?
VEI.IKI TRN - Velikotrnčani iščejo odgovor na vprašanje, kako bi najbolje uporabili tukajšnjo prazno šolsko stavbo. Dosedanji načrti, po katerih naj hi del šolskih prostorov usposobili za obrt, so se izjalovili.
Vesele počitnice
Prireditve za šolarje
KRŠKO V času počitnie med 25. in 30. januarjem so pripravili v Krškem različne kulturne, zabavne in športnorekreacijske prireditve, na katerih so priskočili šolarjem na pomoč posamezni aktivisti in mentorji interesnih dejavnosti. Med počitnicami so odprli vse šole, organizirali so varstvootrok, ki jim je na voljo tudi prehrana. Na OS Jurija Dalmatina v Krškem in OS Leskovec so dali na voljo bazen. Med počitnicami so otroke povabili tudi v galerijo Opus. Danes bodo v OS Jurija Dalmatina v Krškem organizirali plesne dejavnosti za velike in male, jutri bo na vrsti likovno ustvarjanje za velike in male.
Za vesele počitnice otrok skrbi tudi Kulturni dom Krško s posebnim filmskim sporedom. Danes ob
17.	uri bo v kin u doma na sporedu ameriška romantična komedija Moja punca. Jutri in v nedeljo ob
18.	uri bodo tam predvajali ameriško risanko Lepotica in zver. Pred tem so ta teden v kinu že predvajali filma Sam doma in Kapitan kljuka.
NAŠ ŠPORTNI DAN
Na hitro smo sc odločili za zimski športni dan. Zmenili smo se, da bo v petek, 8. januarja. Prva skupina jc ostala v Artičah. Tam smo sc kepali, sankali in drsali. Nekateri Sromljam' so ostali na Sromljah in sc sankali. Nekateri smučarji in sankači so bili v Pečicah. Ena skupina je odšla na Kope. V Pečice in na Kope so nas pripeljali avtobusi. Snežna odeja jc bila debela, bila jc malo zaledenela. Prvič sem bila na vlečnici, zato sem padala. A kmalu sem sc naučila. Celo popoldne smo smučali. Nekateri učenci so tudi tekmovali.
LINA RAVBAR 4. a, novin. krožek Vrabčki OŠ Artiče
NAŠE OPRAVIČILO
Štirinajstega januarja smo v Dolenjskem listu 7. veseljem . prebrali naš prispevek Zelje učencev iz OŠ Šentjanž. Vendar je v naše veselje kanila grenka kaplja, saj so nas obdolžili, da v “članku” trdimo, da imamo v OŠ Šentjanž slabo malico. Tega nismo napisali, res pa jc eden od anketiranih sošolcev povedal, da si želi poieg vsega tudi boljšo malico. Kdo jc ta izbirčnež, v anketi nismo zapisali. Sicer pa smo zadovoljni z našo malico, saj imamo velikokrat na jedilniku hot-dog, jogurt, salamo, velike žemlje in seveda tudi pašteto, marmelado. Zato se s tem dopisom opravičujemo za izbirčnežev odgovor in upamo, da se malica zaradi tega ne bo spremenila.
Novinarski krožek OS Milana Majcna Šentjanž na Dol.
EtMU
SV A
NOVOLETNA ZABAVA
Učenci 1. do 8. razreda smo pripravili 24. decembra novoletno zabavo. Vsak oddelek jc prispeval svojo točko in tako so sc izkazali mladi glasbeniki, pevci, igralci in plesalci. Imeli smo tudi zabavno tekmovanje med a in b. Zmagovalci so sc posladkali s sladkimi bonboni, poraženci so se morali zadovoljiti z grenkimi. Na koncu nam je Matjaž veselo zaigral in nekaj najpogumnejših jc zaplesalo.
JANJA URBANČIČ v mladi novinar OŠ Dol. Toplice
PRVI NOVOLETNI DAN
Prvega dne v novem letu nas je presenetil sneg. Marsikomu je prekrižal račune. Kot vsako leto so tudi letos pogumni možje preizkusili kakšno “toploto” ima Krka na novoletni dan. Marsikomu se zdi čudno, vendar je res, da so ob 13. uri skočili s Straškega mostu v Krko. Ne vem, če jih je zeblo, mene bi zagotovo, saj me je zeblo žc, ko sem jih videla, da so v kopalkah. Po končanem opravilu so se okrepčali v gostilni. Mi smo ta podvig gledali od doma.
NATAŠA FIFOLD mlada novinarka OŠ Dol. Toplice
VESELIM SE URE
Uro imajo pri vsaki hiši. Ura nam kaže čas. Poznamo stenske, ročne, žepne in namizne ure. Tudi jaz imam svojo. Ima zvonček. Ta me zjutraj zbudi, da ne zamudim pouka. Moja ura jc budilka. Mamica mi je obljubila, da bom za rojstni dan dobila pravo ročno uro. Tega sc zelo veselim.
TINA KOLENC 2. r„ OŠ Krmelj
ŠPORTNI I)AN NA SNEGU
Učenci 5. do 8. razreda smo se 7. januarja zabavali na snegu. Razdelili smo se v pet skupin. Dobri smučarji so smučali na Gačah, ostali smučarski navdušenci so sc spuščali po bregu pred šolo. Drsalci so se pognali po ledenem drsališču, fantje so celo igrali hokej, dekleta so izvajala umetniške piruete pred zbranim občinstvom. Sankači so sc za šolo zaletavali in so zavijali mimo orehov. O groza, enega so skoraj podrli! Imeli smo se zelo dobro.
ROMANA in MAJA mladi novinarki OŠ Dol. Toplice
OD ZRNA DO KRUHA	lak naslov su dale svojemu naravoslovnemu dne-
vu gospodinjske skupine 8. razredov na OŠ Center v Novemjncstu. Učenci so pripravljali kruh za različne priložnosti. Zbrani predmeti, ki se uporabljajo ob setvi, žetvi, mlačvi ter shranjevanju in uporabi žita, so etnološko obarvali razstavo naravoslovnega dne. (Foto: Andrej Komelj, folokrožek OŠ Center)
TELEVIZIJSKI SPORED]
W^i7- ■ ■ ■	. .;.=^—-----4
iz Sečuana (16. Jel dok. oddaje) - 22.45 TV jutri - 22.5(1 Sova: V avtobusu (2. epizoda amer. naniz.); Kennv Rogers - Kockar (amer. nadalj., 3/3); Centcrpoint (angl. nadalj;, 1/4) • 1.40 Video strani
ČETRTEK, 28.1.
SLOVENIJA 1
8.35	- 23.05 TELETEKST
8.51) VIDEO STRANI
9.00	ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM
10.40	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.30	TEDENSKI IZBOR PREDSEDNIK, izvirna TV komedija
13.00	POROČILA
13.05	VIDEO STRANI
13.40	NAPRAVITE MI TO DEŽELO SPET NEMŠKO, ponovitev TV nadalj., 2/3
14.50	SOVA, ponovitev
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK I
17.15	OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.50	BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica
19.15	RISANKA
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	ŽARIŠČE
20.40	VEČNA MLADOST, italij. nadalj, 4/4
21.30	TEDNIK
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.43	POSLOVNA BORZA
22.53 TV JUTRI
22.55	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
10.15	Video strani - 10.25 Tedenski izbor: Finski arhipelag; 10.40 Slovenija • umetnostni vodnik: Tunjice (ponovitev); 10.50 Športna sreda (ponovitev) ■ 13.00 Poročila - 16.15 Obiski: NSK (ponovitev) • 17.25 Svet poroča (ponovitev) - 18.00 Videošpon - 18.45 Že veste? (svetovalno namenski program) • 19.17 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport • 20.05 Povečava: Slovenske zvezde -
21.05	Minuta za umor (slovenski film) - 22.35 Slike iz Sečuana (II. del dok. oddaje) - 22.40 TV jutri • 22.45 Sova: Dragi John (40. epizoda amer. naniz.); Zmenek (nemški film) - 0.50 Video strani
PETEK, 29.1.
SLOVENIJA 1
8.35	- 23.30 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM
10.05	TEDENSKI IZBOR VIDEOŠPON
URŠINE LJUBEZNI, kratki igrani film MINUTA ZA UMOR, slov. film
13.00	POROČILA
13.05	POSLOVNA BORZA, ponovitev
13.15	VIDEO STRANI
13.35	NAPRAVITE MI TO DEŽELO SPET NEMŠKO, ponovitev 3, zadnjega dela nadalj.
14.45	SOVA, ponovitev
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
16.55	EP VIDEO STRANI
17.1X1 DNEVNIK 1
17.15	OTROŠKI PROGRAM
17.15	SILAS, nemška nadalj, 7/12
17.45	PRVI USPEHI
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.50	BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica
19.15	RISANKA
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	FORUM
20.25	VRZI MAMO Z VIAKA, amer. film
22.00	DNEVNIK 3, VRF.ME, ŠPORT 22.28 'IV JUTRI
22.30	MOŠKI, ŽENSKA 23.3(1 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
11.00	Video strani - 11.10 Tedenski izbor: Zc veste?; 11.40 Gospodarska oddaja: R & R;
12.10	Večna mladost (italij. nadalj, 4/4) -13.00 Poročila - 17.30 Alpe-Donava-Jadran • 18.00 Tok tok (kontaktna oddaja za mladostnike) -
18.45	Znanje za znanje: AJčite sc z nami • 19.00 Euroritem (7. oddaja) • 19.22 TV nocoj ■ 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Alternativni program: Studio City - 22.10 Slike iz Sečuana (12. del dok. oddaje) - 22.20 TV jutri - 22.25 Sova: Popolna tujca (amer. naniz, 15/28); Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvaijalcev - Woody Allcn: Broadway Danny Rose (amer film) ■ 0.20 Video strani
SOBOTA, 30.1.
SLOVENIJA 1
9.25-1.10 TELETEKST
9.40	VIDEO STRANI
9.50	TEDENSKI IZBOR:
9 50 RADOVEDNI TAČEK
10.05	POVODNJAK IN MAKOV ŠKRAT, zadnji del lutkovne igrice
10.20	ZLATA RIBICA
10.45	TOK TOK
11.30	VRZI MAMO Z VLAKA, amer. film
13.00	POROČILA
13.05	TEDNIK, ponovitev
13.45	VIDEO STRANI
14.50	SOVA, ponovitev
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.1(1 SVET MORSKIH PSOV IN BARAKUDE, amer. poljudnoznan. oddaja
18.00	REGIONALNI PROGRAMI - LJUBLJANA
18.45	TV MERNIK
19.00	RISANKA
19.12 ŽREBANJE 3 x 3
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT,
20.05	UTRIP
20.25	KOMU GORI POD NOGAMI?
21 30 ŠAMPANJSKI CHARLIE, amer. nadalj, 1«
21.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.58 TV JUTRI
23.00	SOBOTNA NOČ
23.00	NOČNI VIDEOMEH 0.20 BARBARA STREISAND
1.00	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
8.50	Video strani 9.00 Tedenski izbor: Jakec in čarobna lučka (angl. risana serija, 16/26);
9.10	Denver, poslednji dinozaver (ponovitev amer. naniz, 13/20); 9.35 Zgodbe iz školjke (ponovitev); 10.30 Operne zgodbe (4. oddaja): Aida - 11.25 Športna sobota - 17.55 Moški, ženska (ponovitev) - 18.55 Dober tek!: Kuharski nasveti Paula Bocuseja (21/22) -19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport -
20.05	Churchill (angl. dok. serija, 4/4) - 21.00 Kvartet Tartini - 21.30 Poglej in zadeni - 22.30 Slike iz Sečuana (13. del dok. oddaje) • 22.40 TV jutri - 22.45 Sova: Znaki zodiaka -Škorpijon (nemška naniz, 8/12); Ncw Orleans (amer. film ČB) - 0.45 Video strani
NEDELJA, 31.1.
SLOVENIJA 1
8.00	- 23.10 TELETEKST
8.15	VIDEO STRANI
8.25	OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV, ponovitev ZLATI CEKIN, ponovitev 1. oddaje SILAS, ponovitev nemške nadalj, 7/12
10.40	DOBER TEKI, ponovitev 21. oddaje
11.00	OD KOLPE DO RABE - AFS FRANCE MAROLT, 3. oddaja
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	VIDEOMEH
13.00	POROČILA
13.05	KOMU GORI POD NOGAMI, ponovitev
14.55	SOVA, ponovitev
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	MORA, franc, film
18.35	MI SMO PA V SELAH DOMA, 1. oddaja
19.05	RISANKA 19.17 LOTO
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	ZRCALO TEDNA
20.25	NEDEUSKIH 60
21.30	MORSKE STEZE, angl. poljudnoznan.
rpripi d/š
22.05	DNEVNIK 3, VREME 22.28 TV JUTRI
22.30	ŠPORTNI PREGLED
23.00	VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
Opomba: 11.25 Kulm: skoki; 14.30 Melbourne: tenis; 16.55 hokej 7.15 Video strani - 7.25 Tedenski izbor: Poglej in zadeni; 8.25 Šampanjski Charlie (amer. nadalj. 1/4); 9.15 Alpe-Donava-Jadran; 9.45 Malagi, stari lovec na medvede (japonski film) - 11.25 Športna nedelja - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Ženska, ki nenehno govori (multimedijski spektakel) - 22.05 Slike iz Sečuana (14. del dok. oddaje) - 22.15 TV jutri - 22.20 Sova: Družina Addams (amer. naniz, ČB, 11/16); Kenny Rogers- - Kockar (amer. nadalj, 1/3) - 0.20 Video strani
PONEDELJEK, 1. II.
SLOVENIJA 1
8.35	- 23.25 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM
10.00	GOLDY - POSLEDNJA ZLATA MEDVEDKA, amer. film
11.30	NEDELJSKIH 60, ponovitev
12.30	VIDEOMEH, ponovitev 13.1X1 POROČILA
13.05	CHURCHILL, ponovitev angl. dok. serije, 4/4
14.55	FILMSKO POPOLDNE.
DRUŽINA ADDAMS, amer, naniz, 11/16
KENNY ROGERS - KOCKAR, amer. nadalj, 1/3
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA
17.15	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER (19/20)
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.50	PARI, TV igrica
19.15	RISANKA
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	SEDMA STEZA
20.30	TUJI SHOW: Ml PA VSI PLEŠEMO
21.30	DOSJE
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.43	TV JUTRI
22.45	GOSPODARSKA ODDAJA MADE IN SLOVENIA
23.15	VIDEO STRANI
TOREK, 2. II.
SLOVENIJA 1
8.15	- 22.55 TELETEKST
8.30	VIDEO STRANI
8.40	ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM
9.35	GOLDY - ZGODBA O ZLATI MEDVEDKI, amer. film
11.10	SVET MORSKIH PSOV IN BARAKUDE, ponovitev atner. poljudnoznan. oddaje
12.00	KOMUNIKACIJE PRIHODNOSTI
12.30	ZNANOST: DOTIK, 8. del
13.00	POROČILA
13.05	DOSJE, ponovitev
13.45	VIDEO STRANI
14.25	FILMSKO POPOLDNE:
14.25	KORAK ZA KORAKOM, amer. naniz, 9/13
14.50	KENNY ROGERS - KOCKAR, amer. nadalj, 2/3
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK I - SLOVENSKA KRONIKA
17.15	OTROŠKI PROGRAM ZALJUBLJENI ZMAJ, 1/3
KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.50	PARI, TV igrica
19.15	RISANKA
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.00	KOŠARKA OLIMPIJA : ZARAGOZA, prenos
21.40	MAČKE, angl. poljudnoznan. serija
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.43	POSLOVNA BORZA
22.53 TV JUTRI
22.55	OMIZJE
VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
10.05	Video strani - 10.10 Tedenski izbor: Univerzitetni razgledi; Sedma steza; Prinčeva smrt (port. drama); Tuji shovvi - 13.00 Poročila
-	16.00 Sobotna noč: Nočni videomeh; Barbara Streisand - 18.00 Sprehodi po stari Ljubljani (ponovitev, 1/9) - 18.30 Razmišljanje o kiparju -18.50 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo
-	19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Milena (TV nadalj, 2/4) - 21.00 Osmi dan - 22.00 Svet poroča - 22.35 Slike
SREDA, 3. II.
SLOVENIJA 1
8.35	- 22.45 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM ŠKRATEK IN MALA VILA, finski film
11.05	TEDENSKI IZBOR:
MILENA, TV nadalj. (2/4)
12.00	OSMI DAN, ponovitev
13.00	POROČILA
13.05	POSLOVNA BORZA, ponovitev
13.15	MORSKE STEZE, ponovitev, angl. poljudnoznan. serije, 4/5
13.45	VIDEO STRANI
14.05	FILMSKO POPOLDNE:
14.05	V AVTOBUSU, 2. epizoda angl. naniz.
14.30	KENNY ROGERS - KOCKAR, amer. nadalj, 3/3
16.00	CENTERPOINT, angl. nadalj, 1/4
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA
17.15	ZLATI CEKIN, 2. oddaja
18.10	H. Fallada: ANA BARBARA -
ZGODBA O CEKINU
18.50	PARI, TV igrica
19.15	RISANKA
19.22	TV NOCOJ
19 30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	ŽARIŠČE
20.35	FILM TEDNA
PRESTOPNIK, franc, film
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.43	TV JUTRI
22.45	OČI KRITIKE VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
10.55	Video strani - 11.05 Tedenski izbor: Da ne bi bolelo; Mačke (5/5); Portret slovenskega glasbenika: Primož Ramovž - 13.00 Poročila -
13.05	Video strani - 16.00 Omizje (ponovitev)
-	18.00 Beverly Hills, 90210 (ponovitev amer. naniz, 5/22) - 18.50 Turizem (svetovalno namenski program) - 19.05 Slovenija -umetnostni vodnik: Sladka gora (ponovitev) -
19.22	TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport
-	20.05 Športna sreda - 22.15 Glasbeni utrinek
-	22.30 TV jutri - 22.35 Sova: Buntz z Beverly Ilillsa (amer. naniz, 6/13); Centcrpoint (angl. nadalj, 2/4) - 23.55 Video strani
r
GLASBA JE

Najprej v zvezi z oddajo Glasba je življenje ena mila prošnja. Iščemo namreč najstarejši glasbeni inštrument na Slovenskem. Ker je znano, da je Dolenjska prava zakladnica starinskih dragocenosti in unikatov, kličemo na pomoč. Sporočite nam, če imate sami, vaš sosed, znanec ali sorodnik kakršnokoli starinsko muzikalijo, lahko narejeno tudi doma. Najstarejši glasbeni inštrument na Slovenskem bi namreč radi uvrstili v našo knjigo slovenskih glasbenih rekordov. Vaša sporočila pričakujemo na naslov: »Glasba je življenje p.p. 30, 61000 Ljubljana«.
Pripravljam nekaj imenitnih glasbenih zasliševanj. Rada bi ujela predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika, dogovarjam se s prvakom nacionalne stranke Zmagom Jelinčičem, a sta oba trenutno hudo zasedena. Pač pa mi je uspelo ujeti prvo Slovenko po inačici
Nedeljskega — televizijsko Mišo Molk. Bralcem Dolenjskega lista je gotovo ni treba posebej predstavljati, v moji oddaji pa boste v soboto na valovih Studia D zvedeli marsikaj novega o njej. Recimo, da v Rožni dolini gradi razkošno vilo z bazenom, kar je - mimogrede povedano novo tudi zanjo. Prav duhovito pa je Miša pokomentirala slovenski pregovor »Molk je zlato«.
Miša se bo predstavila tudi kot pevka, saj je skupaj z znanim osvajalcem Giannijem Rijavcem (»Dej, nehi no«) od Big bena posnela pesem Poljub, za katero je napisala tudi besedilo.
V oddajo Glasba je življenje smo začekli uvajati tudi glasbeni horoskop. Tokrat so na vrsti biki, in če slučajno še ne veste, so biki rojeni v znamenju glasbenega inštrumenta -violine.
Se lepo sliši, kajne, da so pri nas prve violine biki!
Vaša Simona
ROLETARS7VO • IZDELOVANJE ŽALUZIJ KOVINSKI PREDMETI
68000 NOVO MESTO • Žabja vas 47 • telefon: (068) 23-673
Se priporočamo!
SLOVENIJA 2
11.20	Video strani - 11.30 Tedenski izbor: Znanje za znanje: Učite se z nami; Od Kolpe do Rabe (3. oddaja); Euroritem (8. oddaja);
12.30	Športni pregled - 13.00 Poročila - 13.05 Video strani - 16.15 Utrip, Zrcalo tedna (ponovitve) -16.30 Dober dan, Koroška -17.00 Ljudje in zemlje (ponovitev) - 17.30 Obzorja duha (ponovitev) - 18.00 V službi rock n rolla
-	18.50 Univerzitetni razgledi (svetovalno namenski program) - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Komunikacije prihodnosti - 20.35 Žnanost: Dotik (8. oddaja)
-	21.00 Prinčeva smrt (portugalska drama) -
21.55	Slike iz Sečuana (15. del dok. oddaje)
-	22.05 TV jutri - 22.10 Sova: Korak za korakom (amer. naniz, 9/13); Kcnny Rogers
-	Kockar (amer. nadalj. 2/3) - 0.35 Video strani
fine*

podjetje za izgradnjo računalniško podprtih proizvodnih sistemov
7	<
) f
-	informacijski inženiring
-	računalniške storitve
-	strojna oprema
-	programska oprema v - grafično oblikovanje
Šempeter 2 la 63311 ŠEMPETER
\
Telefon : 063 - 701 - 226 Telefaks: 063 » 701 » 033
f	>
nm
|»U] TOSTE d.o.o. trejovska dejavnost na veliko in malo ter gostinske in ostale usluge 68000 Novo mesto. Srebrniče 1 telefon: (068) 21-604 fax:	21-611
NAGRADNO ŽREBANJE 22. 1. 1993 — REZULTATI
dobavitelj		št. kupona	nagrada
1.	BRAMAC Škocjan	296	500 kos Bramac
2.	ITPP Ribnica	365	1 kos cisterna
3.	IZOLIRKA Ljubljana	260	2 m3 stiropor
		494	18 kg ibitol
	LJUBEČNA Celje	356	vinotekar
4.		309	20 m2 ploščice klinker
5.	OPEKARNA-RUDNIK		
	Brežice	317	opeka silikat
6.	LESNA Slovenj Gradec	318	1 kos okno izolir
7.	KAMNOSEŠTVO Doltar	389	obloge parno - paket 10 m police
8. 9.	CHEMCOLOR Sevnica EUROŠPED Novo	346	30 I premaz za les
	mesto	198	mat. v vred. 12.000,00
10.	PCK Novo mesto	292, 229	
		195, 423, 201,500 kotliček .	
		344 ■	»friteza«
		234	betonski mešalec
		138	1 grt čopiči
		100	lak za parket

■ \
»KOPING, do.o.o.,
podjetje za proizvodnjo, vzdrževalno, trgovinsko in storitveno dejavnost Prvomajska 14 68290 SEVNICA
razpisuje prosta dela
direktorja
Pogoji za zasedbo prostih del so naslednji:
—	visoka, višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri
—	4 leta delovnih izkušenj na delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu.
Delovno razmerje in trajanje mandata bo urejeno s pogodbo. Prošnje z ustreznimi dokazili pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi oglasa na naslov:
»KOPING, d.o.o. Razpisna komisija Prvomajska 14 68290 SEVNICA«
V__________________________________________J
r
IVI -KZ "KRKA" P E
AtiROSERVIS
)•<)■) NA GORJANCE 8 NOVO MESTO
Ob sejmu dne 31.1.1993, ki bo na prostoru Agroservisa, organiziramo prodajo zaščitnih sredstev —■ škropiv s predavanjem o pravilni uporabi.
Na zalogi imamo tudi uvoženo žlindro.
Poleg tega organiziramo tudi licitacijo naslednjih poškodovanih vozil:
V
AUDI 80 1.6i, letnik 1991, izklicna cena 700.000,00 SIT R 4 GTL, letnik 1990, izklicna cena 150.000,00 SIT
KRAS
mesnopredelovalna industrija p.o.
Sežana, Mirka Pirca 4
vabi k sodelovanju
—	več komercialistov za delo na domačem ali tujem tržišču
Pričakujemo sposobne, samostojne, dinamične in prodorne sodelavce z ustreznimi znanji in izkušnjami, nudimo jim zanimivo delo, stimulativen zaslužek ter možnost izpopolnjevanja.
—	voznike s samostojno obrtjo ali podjetjem
Če imate lastno vozilo, ki je primerno za razvoz mesnih izdelkov in registrirano podjetje ali obrt s primerno dejavnostjo, in vas zanima prodaja na terenu, pričakujemo vašo prijavo. KRAS želi z vašo pomočjo zagotoviti čim kvalitetnejšo ponudbo oz. prodajo ter redno dobavo svojih izdelkov na tržišču, vam pa zagotavlja dober zaslužek.
—	mesarje in visoko kvalificirane mesarje za delo v proizvodnji mesnih izdelkov
Kandidatom, ki imajo dovolj sposobnosti, znanja in izkušenj nudimo možnost redne zaposlitve in samostojnega vodenja predelave. Poleg primernega dela lahko zagotovimo izbranemu kandidatu tudi stanovanje.
Če vas katero od naštetih del zanima, pošljite pisno ponudbo z navedbo dosedanjih zaposlitev, kratkim življenjepisom in drugimi za izbor pomembnimi podatki na naslov: KRAS, mesnopredelovalna industrija p.o. Sežana, Mirka Pirca 4, 66210 Sežana, v osmih dneh po objavi.
V_____________________________________________J
■\
PERUTNINA PTUJ
j&fe
vabi k sodelovanju ambicioznega, kreativnega in samostojnega komercialista za območje Dolenjske.
Pogoj: srednja ali višješolska izobrazba ustrezne smeri
Če vas zanima dinamično delo, pošljite vlogo na kadrovski oddelek Perutnine Ptuj, Potrčeva c. 10, z oznako »RAZPIS« do 29. januarja 1993.
SLOVENSKA Kl-IJIGA
objavlja prosto delovno mesto
OBMOČNI DIREKTOR
za vodenje zastopniške mreže za ekskluzivno prodajo po domovih za dolenjsko območje.
Pogoji:
—	aktivno znanje slovenskega jezika
—	najmanj srednja izobrazba
—	organizacijske sposobnosti
—	samoiniciativnost in samostojnost
—	izkušnje pri zastopniški prodaji po domovih
Prednost imajo kandidati, ki že vodijo skupino zastopnikov. Pisne ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite na naslov: Slovenska knjiga, Litijska 38, Ljubljana,z oznako »OBMOČNI V DIREKTOR«
ZBIRANJE PONUDB
ZARJA, stanovanjsko podjetje d.d. Novo mesto, Prešernov trg 8
zbira ponudbe interesentov za sodelovanje na področju stanovanjskega gospodarstva.
Za uspešno opravljanje del, ki se nanašajo predvsem na vodenje tehnične službe, opravljanje inženiring poslov ter drugih najzahtevnejših del s področja tehnične službe, pričakujemo od interesentov, da bodo izpolnjevali še naslednje pogoje:
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju gradbene operative
—	VII. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri z opravljenim strokovnim izpitom po zakonu o graditvi objektov
Interesenti naj pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjih del ter z navedbo izpolnjevanja ostalih pogojev pošljejo na naslov: ZARJA, d.d. Novo mesto, Prešernov trg 8.
Interesenti se lahko na informativni razgovor oglasijo tudi osebno.

JUGOTANIN
KEMIČNA INDUSTRIJA p.o. odkupuje les PRAVEGA KOSTANJA
Les odkupujemo direktno ali preko območnih gozdnih gospodarstev in kmetijskih zadrug. Odkupujemo tudi les, ki ga je napadel kostanjev rak, s posekom takih dreves boste postopoma obnovili svoj gozd V primeru direktne prodaje je netto cena za drva 1.900 SIT/prm, za dolžinski les pa 2.400 SITIm3. Davek in prevozne stroške plača tovarna. Les vam bomo plačali najkasneje v 30 dneh na vaš žiro račun. Vse druge informacije dobite po telefonu 0608/81-349 oziroma na Hermanovi 1 v Sevnici.
V____________________________J
AVTO HIŠA
hratm/ Cmrul<<w
BREŽICE
68250 Bfflžtce
falafon 0608 61 000 61-633 61 001 T«tefax 0608 61 634
d.o.o
RENAULT
1.	Najugodnejša prodaja vozil na kredit do 4 let. Takojšnja dobava.
2.	Razne ugodnosti brez plačila.
3.	V račun vzamemo vaše vozilo.
4.	Možnost deviznega vplačila.
5.	Vleka vozil — dostava vozila na dom.
6.	Komisijska prodaja vozil po vaših cenah.
7.	Vse vrste avtomehanskih, kleparskih In ličarskih popravil vozil Renault, VW, Audi po konkurenčnih cenah..
8.	Ročno pranje in vulkanizerska dela.
9.	Pri popravilih nad 10.000 SIT dajemo 5% popusta.
10.	Mešanje avtolakov lesonal.
Delovni čas od 7.30 do 16. ure.
Avtosalon do 18. ure.
.Or '■ orne.
Novost:
od 19. 12. 1992 dalje v Avto hiši - AVTOSEJEM
_________;_________________ 1 1 ' :_/ '-l;
^
INTEREUROPA
mednarodna špedicija, transport in pomorska agencija d.d. Koper Koper
Vojkovo nabrežje 32
objavlja na podlagi sklepa UO
PRODAJO ALI ODDAJO V NAJEM
101,13 m2 poslovnih prostorov v Krškem, Cankarjeva ul. št. 3a.
Poslovni prostori so locirani v pritličju poslovno stanovanjske zqradbe v ožjem središču mesta.
Za morebitna pojasnila v zvezi s tem pokličite na tel. št. 066-41 -313 ali 066-34-289, služba za investicije.
V času od 6. do 21. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Ivanka Nemanič 7. Božakovega - Matejo, Darja Zaplotnik s Sel pri Mirni -Blaža, Marija Lipoglavšck iz Dolenje vasi - Petra, Branka Božičnik s Senovega - Urško, Sonja Diehlbcrger iz Semiča - Jana, Tatjana Vrščaj iz Črnomlja - Žiga, Brigita Legan iz Žužemberka - Nino, Marjeta Krivec z Malega Kala - Tadeja, Esmija Muratovič iz Čudnega sela - Mateja, Veronika Kovačič s Hriba pri Orehku
-	Ur,ško, Fanika Mlakar iz Brezja -Tadeja, Kristina Novak iz Zabrdja -Katjo, Ružiča Djurašcvič iz. Berčič -Matjaža, Tatjana pijkovič iz Pristave
-	Tanjo, Tatjana Škafar iz Krškega -Miha, Mojca Nosan z Ratcža - Janjo, Alenka Gal iz Kočarijc - Valentino, Nada Jordan iz Dol. Starc vasi -Sebastijana, Danica Ivanšck iz Malin
-	Anjo, Silva Šarkezi iz Hrasta pri Vinici - Davida, Mojca Štravs iz Gradca - Nino, Danijela Bobnar iz Ivanje vasi - Urško, Stanka Žlogar z Radoviče - Moniko, Veronika Stariha iz Vel. Bučne vasi - Sonjo, Nada Šučur z Mirne - Emilijo, Milena Komljanec iz Zloga nj a - Blaža, Zdenka Matoh z Vrhpcči - Blaža, Verica Banič iz Koroške vasi - Jano, Branka Meglič iz Lukovka - Glorija, Irena Hočevar iz Dul - Saro, Branka Novak iz Krškega - Ambroža, Alenka Pustavrh iz. Leskovca - Jaka, Martina Luhar iz Žužemberka - Klaro, Tatjana Tršinar iz Tclčic - Tanjo, Ivanka Davidovič s Sel - Jeleno, Marija Novak iz Dragatuša - Aleša, Melita Kukat iz. Cerovca - Gregorja, Bojana Zupančič iz. Zapuž - Andraža, Renata Škufca iz Srebrnič - Aljaža, Irena Prosen z Luže - Žiga, Anica Krašovec iz Starc Bučke - Katjo, Medeja Zabukošck iz Stranske vasi - Klemena, Jožica Malnarič iz. Vavpče vtisi -Davida, Tanja Ccncr-Kircn s Trške (jote - Davida, Hermina Božičnik iz Koprivnice - Nino, Darija Tomažin iz. Korcnitkc - Tjašo, Jolanda Ržen iz. Tclčic - Matejo, Marjeta Švajger z, Vranovičcv - deklico, Viktorija Ran-gus iz. Šentjerneja - deklico, Majda Veselič iz. Vrhovcev - deklico, Manduša Dražctič iz. Črnomlja - deklico, Slavka Mrvar iz Dol. Zabukovja - deklico.
Iz Novega mesta: Irena Cirilski iz. Gotne vasi 28 - Ano, Vladimira Zore iz Sukljetovc ulice 18 - Nastjo, Elizabeta Smrke z. Belokranjske ceste 13 - Jerco, Ilonka Šarac, Slavka Gruma 56 - Aleksandro, Bojana Pleskovič, Pod Trško goro 76 - Uroša.
Čestitamo!
ZBOR IZSELJENCEV
Vemo, da so med drugo svetovno vojno Nemci izseljevali ljudi v Šlczijo. Izseljevali so jih tudi iz naših krajev. Veliko ljudi je v taboriščih umrlo, nekaj pa se jih je po štirih letih ujetništva vrnilo na svoje razrušene domove. V petek, 18. decembra, so sc izseljenci iz krajevne skupnosti Globoko in Pišcce sestali na manjšem zborovanju v Globokem. Pogovarjali so sc, kako bi dobili vojno odškodnino, ker so bili štiri leta v izgnanstvu. Upam, da jo bodo tudi dobili, saj si jo zaslužijo.
BRANKA STRGAR 7. r., OŠ Globoko
ALUMINIJ SANIA
Aluminij je material, o kakršnem lahko samo sanjate.
Morda zato ne opazite, da je svet okoli vas posejan z aluminijastimi predmeti.
Aluminij v kopalnici?
Z aluminijem se dan začne: tuba, iz katere iztiskate vsakodnevno zobno kremo, je iz aluminija. Tudi doza vašega dezodoranta je iz srebrno sive kovine, ki se da imenitno oblikovati.
Aluminij v vaši dnevni sobi?
Pohištvo, ki ga vedno radi gledamo. Pohištvo, ki je v obliki, barvi in materialu na nek način brezčasno. Pohištvo, ki se prilagaja spremenljivim pogojem okolja in s tem omogoča individualnost. Nosilne strukture takega pohištva so elegantne, lahkotne in izdelane iz aluminija.
Aluminij v kuhinji?
Aluminijasta embalaža je primerna za segrevanje jedi v mikrovalovni pečici. Ce aluminijasto posodo pokrijemo s pokrovom iz umetne mase, lahko jed tudi zlato rumeno zapečemo, kar doslej ni bilo mogoče.
Aluminij na ulici?
Ste si kupili čokoladno mleko? Aluminijasta embalaža je ohranila njegov izvirni vonj in okus.
Končno, aluminij na vas samih?
Zaradi svoje sive barvitosti je aluminij primeren tudi za nakit. Ker je lahek, se iz njega lahko izdelujejo velike oblike. Včasih se aluminij kombinira z bakrom ali srebrom. Tako nastajajo sijajni okraski za ovratnike, kravatne igle, okrasne priponke in prstani!
Tako sanja aluminij ...
Lahkota prihodnosti
SHDIOJIARRLTING
časopis slovenskih delavcev
DOBILI SMO NEGOTOV KOALICIJSKI ZVAREK
Po enolončnici, ki jo je skuhal Drnovšek, se levica bolj kot na stranke lahko zanese na sindikate. Le sindikati so namreč ostali razpoznaven konkurenčni partner izvršni oblasti.
Preberite na 3. strani
ZAPOSLOVANJE IN NEZAPOSLENOST NA SLOVENSKEM
Ne le z aktivno razvojno politiko, tudi z omejevanjem plač naj bi zmanjševali nezaposlenost?
O tem pišemo na 10. strani Na isti strani boste pod naslovom
TOLAR BOLJŠI OD MARKE, GOSPODARSTVO PA...
prebrali nekaj grozljivih številk: Brezposelnih je v Sloveniji že zdaj 130.000, grozi pa nova poplava iz izvira Koržetovih firm, tistih, ki jih je varoval moratorij na stečaje in sanacijskih programov mnogih drugih.
PUSTITE LJUDEM VSAJ DOSTOJANSTVO
Hermina N. ne more plačati premije za zdravstveno zavarovanje, boji se, ponižana je. Takšnih je še na tisoče. Vzeli so jim delo, varnost, upanje...
Jim bodo pustili dostojanstvo?
VLADA IMA ČAS DO 2. FEBRUARJA
Takrat se bodo v vzgojno izobraževalnih zavodih odločili za stavko, ki bo trajala od 10. do 12. februarja.
O tem na 2. strani v Sindikalnem zaupniku pa nekaj o odnosu ministra Slavka Gabra do sindikatov.
KOMPAS
Roška cesta 1 — avtobusna postaja Novo mesto, tel. 068/23-937, fax: 24-822
vam nudi:
—	izposojanje avtomobilov vseh tipov
—	odkup in prodajo tuje valute
—	v sodelovanju s turistično agencijo COME 2 US in ostalimi organiziramo počitnice tudi po vaši želji, posredujemo rezervacije hotelov po celem svetu, obiske sejmov in prodajo letalskih vozovnic.
0DSIH TUB< OB
PONEDELJKI"
BREZPLAČNI MALI OGLASI
SALOMONOV
OGLASNIK
NE ODLAŠAJTE VAŠE MALE OGLASE ODDAJTE ŽE DANES
NOVO MESTO Muzejska 3, tel.: 068/21 -409
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO
Ul. talcev 3/a, telefon 21-319, 21-640 Telefax: (068) 21-319
NUDI DRŽAVLJANOM REPUBLIKE SLOVENIJE V ŠOLSKEM LETU 1992/93 (LETNI SEMESTER)
naslednje izobraževalne programe in oblike:
-	osnovno šolo za odrasle in mladostnike od 5. do 8. razreda (brezplačno)
-	začetne in nadaljevalne tečaje tujih jezikov za odrasle (angleški, nemški, italijanski, ruski in drugi)
-	tečaje angleškega jezika za šolske otroke (organiziramo tudi individualne intštrukcije)
-	verificirane tečaje slovenskega jezika
-	tečaje šivanja in krojenja
-	seminarje za upravljalce centralnih ogrevalnih naprav
-	seminarje za vodenje poslovnih knjig
-	seminarje za vodilne delavce s področja strateškega managementa in marketinga
-	izvajamo tudi druge oblike Izobraževanja po želji naročnikov
-	oddajamo učne in druge prostore v dopoldanskem in popoldanskem času
-	posojamo učno tehnologijo in svetujemo glede uporabe.
Prijave za izobraževalne oblike sprejemamo do sredine februarja 1993 oziroma do popolnitve skupin.
Pokličite nas, radi se bomo odzvali z dodatnimi informacijami.
Cene rabljenih avtomobilov		
KRŠKO — Na avtosejmu v tem mestu so se v nedeljo, 24. januarja, cene za rabljene avtomobile gibale takole: letnik		
zastava 101, 128	85-90	1600 do 5600 DEM
yugo 45/55	88-89	3300 do 5000 DEM
R 4	83-90	2100 do 7000 DEM
126 P	81-89	700 do 3600 DEM
R 5 campus	92	13400 DEM
AX	88	8800 DEM
florida 1.4	89-91	7700 do 9000 DEM
kadett 1.6 D	85	10500 DEM
kadeti 1.6 B SED.	90	18500 DEM
BMW 318 i	81	8000 DEM
samara 1.3	88	5800 DEM
CBX 1.6 TRS	89	14900 DEM
mercedes 123 300 D	84	14000 DEM
honda 1.2	90	15500 DEM
ZARJA
stanovanjsko podjelje d.d. Novo mesto Prešernov trg 8, 68000 Novo mesto
ZBIRAMO INTERESENTE ZA NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV
I.	V NOVEM MESTU Detelova 4: pritličje 54,10 m2
namembnost: prodajalna glasbil, krznarstvo, menjalnica oz. slične mirne dejavnosti
ostali pogoji: pripravljenost sofinanciranja pri obnovi lokala Jerebova 18: pritličje, 103,30 m2
namembnost: pisarniška, servisna oz. slična mirna dejavnost, možnost preureditve prostorov za dva najemnika
II.	ZUNANJI KRAJI Otočec
Šentpeter 5:1. nadstropje, 56,90 m2 namembnost: pisarniška dejavnost oz. mirna storitvena dejavnost
Šmarjeta 34: pritličje, 28,30 m2 namembnost: pisarniška oz. mirna storitvena dejavnost Šmarjeta 49:1. nadstropje, 23,50 m2 namembnost: pisarniška oz. mirna storitvena dejavnost Koč. Poljane 26 pritličje, p. Dol. Toplice: I. nadstropje, 79,80 m2 namembnost: storitvena oz. druga mirna dejavnost
Od interesentov pričakujemo, da do 5.2.1993 oddajo pismene prijave z opisom dejavnosti in ustreznim potrdilom za opravlja-■ nje te dejavnosti.
Za vse informacije in ogled lokalov se oglasite na naslov:
Stanovanjsko podjetje ZARJA d.d. Novo mesto, Prešernov trg 8, Novo mesto, tel. št. 23-928, 23-940 in 22-071. ^_______________________________ZARJA, d.d.tNovo mesto
I
///////////////////////////////^^^
Ste pravkar ustanovili podjetje ali pa ga ustanavljate? Imate vpeljano dejavnost, s prodajo pa niste zadovoljni?
Želite predstaviti vašo dejavnost, a ne veste kako?
Marketing	pozna rešitve,
primerne za vašo dejavnost in vaš žep!
Za tisk vam pripravimo:
znak podjetja vizitke dopise
propagadna sporočila vseh vrst in poskrbimo za objave v časopisih, revijah, na radiu, TV, itd.
Z našo pomočjo je uspeh v vaših rokah!
DOLENJSKI LIST
marketing tel. (068) 23-610 fax: (068) 24-898 Pokličite nas, obiskali vas bomo!
i

CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE
Enota LJUDSKA UNIVERZA Trebnje, Kidričeva 2 telefon: 068/44-558 telefax: 068/44-183
VPISUJE
1.	V PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE:
—	ekonomski tehnik V. stopnja
—	upravni tehnik V. stopnja strojni tehnik V. stopnja (prilagojen dvoletni program)
—	tekstilec za poklic šivilja — krojač IV. stopnja
2.	V VIŠJO POSLOVNO ŠOLO “
, „	------------------Ekonomske fakultete
Ljubljana
i ? teas
5.	V TEČAJE:
—	za voznike viličarjev
—	za upravljalce težke gradbene mehanizacije
—	za upravljalce avto in mostnih dvigal
—	za priučeno strojno šiviljo
—	krojenja in šivanja
—	strojnega pletenja
—	strojepisja
—	kuhanja
—	skladiščnega poslovanja
6.	JEZIKOVNE TEČAJE:
nemščine
angleščine
ruščine
francoščine
italijanščine
7.	V TEČAJE RAČUNALNIŠTVA
Podrobne informacije o programih dobite po telefonu ali osebno na gornjem naslovu vsak dan od 8. do 16. ure.
AMZS, d.o.o.
objavlja prosto delovno mesto
avtonegovalca oz. montažerja gum
v Tehnični bazi AMZS na Otočcu, Grajska 5.
Pogoji za sprejem:
—	končana osnovna šola
—	odslužen vojaški rok
—	vozniški izpit B kat.
(zaželjen tudi C in E kat.)
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, za eno leto, s polnim delovnim časom. Nastop dela možen takoj oz. po dogovoru. Poskusno delo 1 mesec.
Pismene ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: TEHNIČNA BAZA AMZS Grajska 5
68222 OTOČEC ob Krki
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po poteku prijavnega roka.
:
:
:
:
•
:
:
\
m
8
8
SALON POHIŠTVA K^NC
na Regrških košenicah v Novem mestu
vam v industrijski prodajalni
tovarne oblazinjenega pohištva
iz Slovenj Gradca
VI NAM - Ml VAM
O P REMA
Šola osebne reintegracije organizira odprto
predavanje z naslovom Človek in njegova duša, ki bo 1 . . g
_	.	.	, —--------------------.lila,
Cesta herojev 1, Novo mesto, v petek, 5. feb., ob 18. uri.
Slušatelji se bodo po predavanju lahko vključili v tečaj GAMA, ki prebuja duhovno jedro v človeku
Vljudno vabljeni!
reintegracije
aslovom ČIovl_______	_________, ... _
govorilo o človekovem duhovnem jedru in o poti do nieg Predavanje bo potekalo v sejni sobi zavarovalnice Tilli
nudi:
sedežne garniture, vzmetnice, postelje in tudi posamezne elemente oblazinjenega pohištva,
po zelo ugodnih tovarniških cenah.
Nudimo vam tudi zavese po naročilu, vse vrste stolov, predsobe, klubske mizice in tekstilne izdelke za notranjo opremo in dekoracijo. Ekskluzivno vam edini na Dolenjskem nudimo ženske cekarje KIONDO — uvoz iz Kenije.
Pridite in prepričajte se, da smo najcenejši!
Obiščete nas lahko vsak dan med 9. in 19. uro, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Vse informacije lahko dobite tudi po telefonu na številki (068) 21-674.
SftMNNHI
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Oklešen Leopold
K Roku 77 Novo mesto tel. (068) 26-193 dtiovni čas: non stop
prevozi pokojnikov — tudi iz tujine prodaja pogrebnega materiala ureditev pokojnikov — tudi na domu urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki kompletne storitve pri pogrebih storitve v zvezi z upepelitvijo posredovanje vencev in cvetja izredno konkurenčne cene brezplačen prevoz do 20 km 10% popust ob takojšnjem plačilu biožnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke
V TFM TrnuII lfAQ 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — * I CIVI I CUllU VMO LHNIINH PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 28. januarja - Tomaž Petek, 29. januarja - Franček Sobota, 30. januarja - Tina Nedelja, 31. januarja - Ivan Ponedeljek, 1. februarja - Ignac Torek, 2. februarja - Ljuba Sreda, 3. februarja - Blaž
LUNINE MENE
31. januarja ob 00.20 - prvi krajec
kino
BREŽICE: 28.1. (ob 19.30) koncert. 29.1. (ob 20. uri) ter 30. in 31.1. (ob 18. in 20. uri) ameriška kriminalna drama Osumljena.
ČRNOMELJ: 28.1. (ob 11. uri) in 31.1. (ob 18. uri) ameriška komedija Sam doma. 29.1. (ob 19. uri) ameriški film Ocvrti zeleni paradižniki. 30.1. (ob 19. uri) in 31.1. (ob 20. uri) slovenska komedija To so gadje.
KRŠKO: 29. in 31.1. (ob 18. uri) ameriška risanka Lepotica in zver.
METLIKA: 29.1. (ob 16. uri) in 31.1. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Smrtonosno orožje. 29.1. (ob 20. uri) ameriška komedija Sam doma.
NOVO MESTO: 28.1. (ob 10. in 16. uri) ameriška komedija Princ odkriva Ameriko. 29.1. (ob 10. in 16. uri) ameriška komedija Air Amerika. 28. in 29.1. (ob 18. in 20. uri) ter 31.1. (ob 16., 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Spomini nevidnega človeka. 30.1. (ob 19. uri) koncert MPZ Revoz.
čestitke
ČESTITAMO NAŠEMU METLIČANU Mladenu Vachi za 51. rojstni dan. Metličani.	253
kmetijski stroji
FREZO GOLDONI, 14 KM, diesel, malo rabljeno, in vrtno kosilnico prodam. Milan Tramte, Dol. Kamence 84, Novo mesto.	272
TRAKTOR IMT 540, dobro ohranjen, prodam. ® (068)49-621, Polde.
293
ŽITNI KOMBAJN Klas Dominator 80, širina hedra 3.30 m in 4- vrstni adapter za koruzo prodam. Fabjan, Dol. Gradišče 9, Šentjernej, ® (068)42-967.	301
DVE NOVI traktorski prikolici (nosilnost 5 ton) in malo rabljen 16 -eolski gumi voz prodam. Starič, Vinja vas 43, Novo mesto.	303
TRAKTOR Ford, 55 KM, ohranjen, prodam ali menjam za GOLF D, letnik
1983-85. ® 47-744.	315
TRAKTOR TORPEDO Deutz, 75 06, dobro ohranjen, prodam. Jože Šink, Suha 38, Kranj, ® (064)43-008.	335
kupim
SMREKOVE HLODE z možnostjo poseka v gozdu kupim. ® 85-347. 343
motorna vozila
JUGO 45, letnik 1988, bel, prodam. ® 26-805.	252
GOLF DIESEL CL, letnik 1991, prodam. ® (068)43-848.	254
R 4 GTL, 12/84, odlično ohranjen, prodam za 3100 DEM. ® (068)21-398.
255
R 5, letnik 1978, dodatno opremljen, prodam za 2.800 DEM. ® (068)23-552.
256
R 4 GTL, letnik 1989, prodam. ® (0608)77-146.	260
Z 101, letnik 1988, registrirano do 11 /93, prodam za 3800 DEM. Darko Potokar, Vrčice, Semič.	262
126 P, letnik 1981, dobro ohranjen, prodam. Vilma Pirnar, Šentjakob 12, Šentjernej.	278
GOLF JXD, dobro ohranjen, prodam. Kaferle Roman, V Brezov log 27, Novo mesto, dopoldne.
FIAT 126 P, letnik 1984, prodam ali zamenjam za večje vozilo. ® (0608)61-879.	286
UGODNO PRODAM VW 1300, letnik 1976, registriran do 3/93. ® (0608)31-708.	294
OPEL KADET 1.3 E, letnik 1988, uvoz iz Nemčije, ter VW hrošč, letnik 1975, prodam. Fabjan, Gradišče 9, Šentjernej, W (068)42-967.	302
R 4 GTL, letnik 1985, prodam. ® 86-111, po 16. uri.	311
GOLF, letnik 1979, (po delih), in platišča z gumami za VW 1300 prodam. ® 49-374.	313
JUGO 45, letnik 1989, prodam. Novak, Črmošnjice pri Stopičah 10 a. Novo mesto.	317
R 4, letnik 1986, ohranjen, prodam. ® 27-841.	321
R 21 GTS, bogato serijsko opremljen, letnik 1987, prodam. ® 23-560.	323
GOLF D, letnik 1985, prodam. Gačnik, Boričevo 9, ® 27-301.	326
R 5 CAMPUS, letnik 10/90, petero vrat, rdeč, prodam. ® 41-080.	337
Z 128, letnik 1986, prodam. ® 44-167.	339
126 P, letnik 1987, registriran za celo leto, prodam. Marjan Cujnik, Groblje n.h., Šentjernej.	346
MERCEDES 200 D, letnik 1977, prodam. ® 40-148.	347
GOLF JX D, letnik 1989, prodam. ® 65-689.	351
R 4, letnik 1990, prodam. Informacije na » 42-047.	353
AUDI 80GLE, 110KM,letnik 1981, pet prestav, z veliko dodatne opreme, prodam. Cena 6.500 DEM. Ogled popoldne na naslovu: Predanič, Črnetova pot 12, Brežice.	357
GOLF CL, letnik 1986, prodam. Strugar, Ločka 7, Črnomelj, ® 51-549.
359
126 P, letnik 1987, registrirano do 4/93, garažirano, prodam. ® 25-632, po 17. uri.	362
Z 101, letnik 1988, prodam za 3900 DEM. ® 20-340.	364
JUGO 45,3/90, prodam. ® 76-166, zvečer.	368
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, registrirano do 15.11.1993, prodam. Kličite po 16. uri na ® 27-722!	372
JUGO KORAL 55, letnik 1988, rdeč, ugodno prodam. ® 22-907.	373
obvestila
VALILNICA NA SENOVEM obvešča stranke, da sprejema naročila za enodnevne piščance, bele težke in rjave nesnice. Naročite lahko osebno ali po telefonu (0608)79-375. Se priporočamo!
261
PODJETJE NAJAME SKLADIŠČNE PROSTORE CCA. 50 M2 S PRIPADAJOČO PISARNO CCA. 15 M2 V NOVEM MESTU.
NASLOV:
DIAMOND COMPANY D.O.O. CANKARJEVA 1 61000 LJUBLJANA
KOŽICE kokošjih želodcev (mlinčkov), očiščene in posušene, zdrobljene ali cele, za lajšanje težav pri ledvičnih in žolčnih kamnih, pošiljam po povzetju. Cena 700 SIT in poštnina. Milan Ovnik, Ocvirkova 45, 61231 Črnuče.	365
BUTIK (25 m2), popolnoma opremljen, v strogem centru Krškega, oddam v najem. Tel. (0608) 32-139, fax. (061) 106-759.
Opremljen poslovni prostor (30 m2), primeren za menjalnico, trgovino, itd., v centru Krškega, oddam v najem. Tel. (0608) 32-139, fax. (061) 106-759.
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Jožica Dorniž, Breda Dušlč-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 80 tolarjev; naročnina za 1. trimesečje 990 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 1.980 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Mali oglas do deset besed 900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 90 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Tele/oni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telefax 24-898.
Nenaročenih rokopisov in lotogralij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst.
Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Ljubljanska 27, NOVO MESTO (Javna skladišča)
—	prodaja vozil Fiat, VW, Renault, Opel, Ford
—	gotovinski odkupi rabljenih vozil
—	posredniška prodaja po vaši ceni
—	staro za novo, staro za staro
Ponudba meseca:
FIAT UNO 60 S od 14.200 DEM
VW POLO od 18.000 DEM VW GOLF III. od 24.400 DEM OPEL KADETT 1,4 LS od 20.900 DEM
RENAULT CLIO od 20.500 DEM
Vozila so na zalogi, cene so do registracije!
VRHUNSKE SATELITSKE ANTENE po najugodnejših cenah! Elus elektronika, ® (068)24-454.	264
Suzuki avtomobili servis in rezervni deli
Prodajamo vse modele SUZUKI SVVIFT, terenska vozila,
SUZUKI SAMURAI in VI-TARA,
na zalogi tudi SUZUKI MA-RUTI 800.
Možnost izbire barve!
»ULA« d.o.o.
Jurčičeva 17, Trebnje tel./fax. (068) 44-231
IZVAJAMO VSA pleskarska dela, še posebno pa z okolju prijaznim UM WALL-om - DEKIZOLOM, tekstilnim nanosom za notranjo dekoracijo. Karakteristike: toplotna in zvočna izolacija, ne-toksičnost dima, ekonomičnost. Naslov: COLOR SERViS, Drejčetova pot 9, Novo mesto. ® (068)21 -776.	291
TONSON d.o.o. izobraževanje
—	vpisuje v tečaje tujih jezikov
—	tečaje slovenskega jezika
—	tečaj oblikovanja keramike
Tečaji bodo potekali na OŠ Grm, Novo mesto.
Pohitite — nekateri tečaji se pričnejo že prihodnji teden. 10% popust pri tečajih tujih jezikov!
Inf. vsak dan razen nedelje na tel. (068) 85-882.
ČE ŽELITE DOBER ZASLUŽEK
in vam odgovarja delo na terenu, pokličite v četrtek in petek po 15. uri na ® 23-977!
370
TELSAT, D.O.O, CPB 13, Brestanica. UGODNO! Na zalogi več sistemov stereo satelitskih anten! ® (0608)70-465, od 9. do 16. ure.	298
FORESTAL d.o.o. Trgovina gradbenega materiala Jurna vas 5,
Novo mesto
Bogata izbira železnine in tehničnega blaga!
na zalogi: betonske
mreže 9/6	3.420,00	SIT
dimne tuljave 59,70 SIT modelarna
opeka	36,00	SIT
Delovni čas: od 8. do 17. ure, nedelja od 8. do 13. ure.
Se priporočamo!
INTERMARC
iMKJar ivovt	<»«
Trgovina im debelo in drobno tel-/f« 066-24-463 Zagrebška cesta 21 Novo mnto - Slovenija
Ugodna prodaja BCS kosilnic — možnost nakupa na kredit:
-	622 Diesel	6.920	DEM
-	622 B/P	6.200	DEM
-	602 Diesel	4.400	DEM
-	602 B	3.200	DEM
-	mini padana	2.700	DEM
-	603 B	3.800	DEM
rezervni deli in motorji ACME: AL 480	1.500 DEM
ALN330	1.100 DEM
Na zalogi imamo tudi: koruzo 16,50 SIT za kg in sadjarsko vinogradniško opremo proizvajalcev FELTO in ARS.
•••••••Ml
Zlatko Vidic
Bučna vas, tel.: 068/27-361 Novo mesto
ŽALUZIJE- ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662.	371
Kovinska galanterija Konček Franc
Izdelujemo opremo za trgovine in poslovne prostore kvalitetno in po konkurenčnih cenah.
Prepričajte se in nas pokličite po tel. (068) 65-278
MONTAŽA klasičnih in SAT anten. Antene Marko Gerden, d.o.o, Dobrnič, ® 44-129, zjutraj in zvečer.	375
Mirena d.o.o.
zaposli trgovskega potnika. Tel. (068) 86-150
VALILNICA HUMEK
Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, težke, rjave nesnice.
PONUDBA TEDNA:
3-tedenski beli piščanci po ugodni ceni.
Inf. po tel. (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto.
E MEDIC
servis-prodaja-najem fotokopirnih strojev kopiranje načrtov fotokopiranje do formata A0 fotokopiranje Na lazu 36 68000 Novo mesto tel/fax 25-835
Canon
SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV HLADILNIH NAPRAV
Robert Papež
Grajska 17 68340 Črnomelj tel.: (068) 52-343
VALILNICA KUHELJ, Šmarje 9, 68310 Šentjernej tel. (068) 42-524
Sprejemamo naročila za enodnevne bele in rjave piščance, enomesečne bele piščance in šesttedenske jarkice.
Se priporočamo!
AVTOSEJEM KRŠKO vsako nedeljo od 8. do 13. ure
Trgomoto d.o.o.
CKŽ 139, Krško Tel./fax. (0608) 22-442 Posredujemo pri prodaji novih in rabljenih vozil!
AGRO d.o.o.
Prodajalna SEJALEC
Cesta k. Staneta 3,
Novo mesto
Nudimo vam:
—	vsa vrtna semena — domača in uvožena iz Italije
—	BIOKOLEDAR - setveni
—	sobne kalilnike
—	semensko koruzo PIONEER
—	krmno peso
—	vse tipe motornih žag STIHL
—	motorne škropilnice STIHL, SUPRA
—	velika izbira trtnih in sadjarskih Škarij — 16 tipov
—	vsa zaščitna sredstva za varstvo rastlin
POSEBNA UGODNOST
motorne žage in nahrbtne kosilnice »ALPINA« 15% popust pri gotovinskem plačilu — možnost plačila na 5 čekov brez obresti
AVTOŠOLA DUAL EXPRES d.o.o.
Glavni trg 30 (nad slaščičarno), Novo mesto tel. (068) 24-413
vpisuje:
— v pospešeni in izmenski tečaj iz cestno prometnih predpisov za voznike motornih vozil »B« kategorije. Tečaj se bo pričel 10. februarja, dopoldan ob 10. uri, popoldan ob 15. uri,
vetličarna MARJETICA v kocjanu odslei poleq vencev, ikeban in sveč nudi tudi krste. Tel. (068) 76-474
FURLAN
izdelujemo ročne transformatorje za klasično in dvojno točkasto varjenje (punktira-nje). Tel. (061) 371-141, Črnuče.
TTlT3T trgovIna
Novo mesto, Bršljin 21, tel.: 068/27-197
UGODNO
RADIATORJI	stara cena
GORILCI	stara cena
CENTRALNE PEČI IN CISTERNE
PIPE Armal ali iz uvoza WC ŠKOLJKE popust 10% Za gotovinska plačila 5% popusta
V primeru montaže centralne kurjave ali vodovoda vam za material NI POTREBNO PLAČATI prometnega davka.
Iščemo zunanje sodelavce—zastopnike za prehrambeno podjetje LO-KASTAR d.o.o.
Pismene ponudbe na: LOKASTAR d.o.o. (pripis sindikat), Cesta v Gorico 33, 61000 Ljubljana.
IŠČEMO AKVIZITERJE ZA PRODAJO KNJIG PO SLOVENIJI.
ZAŽELENI ŠTUDENTJE, UPOKOJENCI IN VSI, KI IMAJO SMISEL ZA KOMUNIKACIJO.
MARKETING 013 ZTP, LJUBLJANA, LITIJSKA 51 Tel.: (061) 103-026,101-301 Fax: (061)301-335
zrno..
Gmajna 6, Raka • tel. (0608)75-541
vam v svoji trgovini na Raki nudi po ugodnih cenah:
NPK 15x15x15	940	SIT
NPK 8x26x26	1.250	SIT
KAN	740	SIT
UREA	795	SIT
gradbeni material:
arm. mreže 9/6	3.499	SIT
mod. opeka 33,50 SIT hrast, lamel
parket	1.085	SIT
Zasebna zobozdravstvena ordinacija

Šentrupert 124
Delovni čas: vsak dan od
8.30	do 12. in od 15. do
18.30
Naročila in informacije: tel. (068)40-071 47-641
Ali,
utihnil tvoj je mili glos, obstalo zlato je srce.
Le sledi ostale so povsod, od deta tvojih pridnih rok.
Tragično nas je v 54. letu starosti zapustil naš ljubi sin, mož, oče, brat, zet, svak, stric, bratranec in boter
JOŽE VOVK
z Radoviče 60
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, darovali vence, cvetje, sveče in ga tako množično spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom Bajukovim in Režkovim za nesebično pomoč, kolektivom Konfekcija BETI Metlika, KOLPA Metlika, REVOZ - adjustaža Novo mesto, MERCATOR KZ Metlika, £D Radoviča, GD Slamna vas, GD Rosalnice, GD Drašiči, GD Kašt, govorniku pred domačo hišo Jožetu Zlogarj u ter Jožetu Gosenci in Stanetu Bajuku za lepe besede slovesa pri odprtem grobu, pevkam, inštrumentalistu in gospodu župniku za lepo
opravljen obred.
Žalujoči: mama, žena Anica, sinova Zdravko in Dušan, sestri Marija in Ivanka z družinama,
tašča ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Rad si delal, rad živel, družino svojo rad imel.
Zdaj, ko te več med nami ni. vemo, koliko nam pomenil si.
preklici
FANI IN MIHA PAPEŽ, Potov Vrh 3, prepovedujeva ANTONIJI KLEMENČIČ in njenima sinovoma iz Pete-linjka vsak dostop in lasčenje najine parce-le št. 1004, 494/1,494/4. Če preklica ne bodo upoštevali, jih bova sodno preganjala.	269
FRANC JAKŠA, Kot 93, Semič, traj-no prepovedujem Ani Tomc hojo in pašo kokoši po moji zemlji.	280
Jože Perko, opozarjam krajane Otočca, bližnje in daljne okolice, da bom vsakega, ki bo o meni širil neresnice in laži, sodno pregajal.
posest
STAR VINOGRAD in nekaj travnika v Presladolu pri Brestanici ugodno prodam. Franc Sajovec, Rožno 9, 68280 Brestanica.	267
VINOGRAD s hramom, 25 a, v okolici Škocjana prodam ali menjam za osebni avto. ® 76-452.	273
NA LEPI LOKACIJI v Novem mestu prodam staro hišo z vso dokumentacijo za nadomestno gradnjo. Naslov v oglasnem oddelku.	275
STANOVANJSKO HIŠO z vrtom v Krškem, Strma pot 8, prodam. Cena po dogovoru. Lana Kalina, Zagreb, ® (041)314-450.	284
LERAN d.o.o
Novo mesto, Lebanova 24
POSREDUJEMO
pri nakupu in prodaji nepremičnin, ocenjujemo, svetujemo
S (068) 22-282 od 8. do 19. ure (061) 714-450 od 16. do 19. ure
HIŠO na Vranovičih pri Črnomlju, 12 x 10 m, zidana štala 17 x 7 m, skedenj 10 x 0 ut, voda, trifazna elektrika, telefon, ob glavni cesti Metlika -Črnomelj, primemo za obrt, prodam. «51-888.	300
VINOGRAD v Zagorici pri Mimi Prodam. «45-031, po 16. uri. 318 HIŠO na Dolenjskem prodamo. Hipoteka, d.o.o., Dalmatinova 4, Ljubljana.« (061)313-064.	322
HIŠO, 20 x 9 m, gostilna z dolgoletno tradicijo v Planini pri Sevnici, prodam.« (0608)32-422, popoldan.	331
BOROV GOZD, dve parceli, 53 a, prodam ali menjam za traktor s prikolico. ® 24-553.	333
VINOGRAD z zidanico prodam. ® (068)84-847.	340
VINOGRAD, 18 a, z zidanico blizu Sevnice na kranjski strani, prodam ali dam v najem. Vladimira Brodar, Knezova “*• 15, Ljubljana, « (061)557-110.
prodam
TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine prodam. « (061 )783-302.	258
KREM PERZIJSKO mucko z rodovnikom, staro štiri mesece, prodam. «
(068)	25-691.	259
TELICO frizijko prodam. « 84-711 ■
263
KOSTANJEVO KOLJE prodam. Gašperič, Biška vas 15, « 78-335. 268 KOSTANJEVO KOLJE prodam, o 73-023.
ŠIVALNA industrijska stroja za tekstil ,n usnje z obrezovanjem prodam.
(069)	56-010.	271
PETDELNO GARDEROBNO omaro prodam. « 21-145.	274
BREZŽIČNE TELEFONE, TV igrice, avtoradie, zvočnike, likalnike na paro, vse novo, poceni prodam. « (068)56-367.	289
OSEM MESECEV brejo kravo prodam. «76-416.	290
RABLJENO KUHINJO, štedilnik m hladilnik prodam. « 86-226.	295
KRAVO, brejo 7 mesecev, druga teli-tev, in žetveno napravo za BCS prodam. ® 73-297, Dragan, Šmaiješke Toplic^
KOSTANJEVE SOHE za vinograd prodam. ® 42-222.	304
STRUŽNICO, 1 m stružne dolžine, starejšo, zelo ohranjeno, ugodno prodam. ® (068)84-647.	3('5
OVCO z mladičem prodam. « 86-229.	306
DIATONIČNO HARMONIKO (cis, fis, h) Toffer, Mengeš, prodam. ® (068)42-710.	31,2
BREJO TELICO ali kravo simentalko prodam. ® 47-744.
KOMPRESOR za lakiranje avtomobilov, 2 glavi, 200 1, prodam. Ferdo Kovač, Tržišče 47 a, Tržišče.	316
KRAVOs tretjim teletom, prašiča, (70 kg) in betonske kozolčne stebre na 13 lat prodam. ® 78-086.
KVALITETNI SEMENSKI KROMPIR sorte dezire, lanski uvoz, prodam. Dostava na dom. Eržen, Zg. Bitnje 41, « (064)312-056.	332
MAŠKERADNE KOSTIME za otroke in uvožene dodatke prodam. Pošljem po pošti. ‘28’ (061)266-940, po 10. uri.	^36
DVE HARMONIKI, 120- basni, Atlantik 3 in 4 De luxe, prodam, a? 26-612.
338
DRVA prodam. ® 78-056.	341
HOBI STROJ za izdelovanje blokov in tlakovcev prodam. Informacije v nedeljo dopoldne na « 25-426.	342
HRASTOVE vinske sode, lOlet stare, prodam. ® (068)51-760.	344
KAMIN za ogrevanje štirih sob, peč za kopalnico na drva in elektriko, tridelno omaro, preprogo, staro eno leto, otroško mizo, stolček, nerjaveče pomivalno korito s polico, dvodelno raztegljivo bukovo mizo in 4 masivne stole, staro eno leto, vse poceni prodam paradi selitve. ® 65-754
345
DOBRO OHRANJEN pralni stroj Gorenje prodam, o 23-974.	349
NOVO SEDEŽNO garnituro prodam. Informacije na ® (068)85-039.
354
PRAŠIČE, 120 kg, hranjene z domačo hrano, prodam. ® (068)73-337.
356
BARVNI TELEVIZOR Iskra prodam. ® 23-053.	358
RAČUNALNIK AT 286/16, 1 MB -RAM, hercules, mono, 45 MB - HDD, poln programov, in motorno žago Stihi 051 prodam. Karel Lindič, Škovec 9, Tržišče.	360
GUMIJAST ČOLN MAESTRAL 19 S special in motor za Čoln Tomos 4 poceni prodam. (0608)61-800.	374
razno
MAŠKARADNE KOSTIME za
otroke lahko naročite po ® (061)448-475!	276
ENO LETO staro psičko z rodovnikom oddam dobremu poznavalcu psov. Vse informacije na ® (061)273-132.
KITAJSKO OLJE pomaga pri prehladu, astmi, bronhitisu, zobobolu, revmi itd. Cena 22 DEM. Pošljemo po povzetju. ® (062)302-247.	287
POPRAVLJAM vse vrste šivalnih strojev, pletilnih strojev in 'vse vrste gospodinjskih aparatov. ® 43-790.	319
SEMIŠ JAKNE - obroba kapuce lisica, cena 12.980 SIT, na dva čeka. Izdelujemo usnjeno konfekcijo po meri in opravljamo popravila. Bršljin 17, Novo mesto.	327
S KOMBIJEM opravljam manjše prevozne storitve. ® 20-557.	348
IMATE TEŽAVE z vašim osnovnošolcem? Potrebujete inštruktorja? Pokličite «23-616!	350
službo dobi
NUDIMO dober zaslužek sposobnim prodajalcem. * (064)51-332.	257
OKREPČEVALNICA Pri treh farah v Rosalnicah zaposli dekle za strežbo v lokalu. Informacije v lokalu ali na ® 60-045.	266
KOMERCIALISTA ALI KOMERCIALISTKO z vsaj peto stopnjo izobrazbe iščemo. ® (061)712-139.	279
SKUPNOST STANOVALCEV Ra-govsko naselje, Novo mesto, redno zaposli kurjača. Interesenti naj oddajo prošnje do 5.2.1993 na naslov: Ivan Smolič, Ragov-ska 12, Novo mesto.	282
POTNIKE za prodajo tekstila na terenu iščemo. Potreben osebni avto in prosti vikendi. Informacije na ® (068)85-325.
283
NUJNO potrebujem inštruktorja italijanščine. ® 25-916.	296
SODOBO OPREMLJENA gostilna na lepem prometnem kraju takoj zaposli kuharico in natakarico. Šifra: »VESTNA IN POŠTENA«	297
ZAPOSLIM DEKLE za delo v bistroju. Vse informacije dobite osebno v bistroju ALFA, Črnomelj.	308
TRGOVSKO PODJETJE z meša nim blagom Robert v Kočevju išče vsestransko samostojnega in dinamičnega trgovca ali trgovko. V prijavi na spodnji naslov priložite fotokopije o kvalifikaciji in izjavite odkrito pričakovani dohodek. J.A.R., Spichenstr. 9, Essen - 1, BRD.
SLOVENSKA KNJIGA, D.O.O vabi k sodelovanju pet popisovalcev -dostavljalcev za območje Dolenjske in Posavja. Zaželjena urejenost, komunikativnost in lasten prevoz. Pismene ponudbe pošljite na naslov: SLOVENSKA KNJIGA, d.o.o, Litijska 38, 61000 Ljubljana.
IŠČEM akviziterja za prodajo oblačil. ® (068) 85-392.
ZA PRIDNO in vestno delo vam nudim 1.500 DEM mesečno. Informacije v četrtek in petek po 15. uri na ® (0608)82-781, (0608)81 -979.	355
stanovanja
STANOVANJE, 73 m2, 1000 DEM/m2, vseljivo julija 1994, prodam. «23-312.	265
DVOSOBNO STANOVANJE, 65 m2, v Novem mestu prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	277
ENOSOBNO STANOVANJE, 32 m2, v Novem mestu na Zagrebški ulici prodam ali zamenjam za podobno v Ljubljani. ® (061)151-041, interna 99. 288 STANOV ANJE,48 m2, v Metliki menjam za enako v Novem mestu. Doplačilo po dogovoru, m (068)58-394.
292
DVOSOBNO STANOVANJE, komfortno, v Trebnjem ugodno prodam. ® 45-069.	307
TRISOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam. ® (061) 165-215, od ponedeljka do petka, Murgelj.	320.
TRISOBNO STANOVANJE, 76 m2, s centralnim ogrevanjem, v Brežicah, prodam. ® (0608)61-851, dopoldne, (0608)63-049, popoldne.	324
V	KRŠKEM ugodno prodam trisobno
in dvosobno stanovanjc. S (0608)33-702.	328
DVOSOBNO STANOVANJE, 71 m2, z vsemi priključki, v Krškem, Gubčeva 3, prodam. * (068)76-168.	330
STANOVANJE, 51 m2, v Trebnjem, prodam. ® (068)45-259.	334
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE na Ragovski v Novem mestu in novo hišo na Hrastu pri Metliki (disco Žir), prodam. ® (068)24-353 in (068)50-152.
V	NOVEM MESTU najamem sobo
ali stanovanje. Možnost predplačila, e 26-276.	363
DRUŽINA najame ogrevano stanovanje oz. hišo v Sevnici ali bližini. Predplačilo. ® (0608)82-262.	366
IŠČEM MANJŠE STANOVANJE
ali sobo z WC in kopalnico v Krškem ali okolici, lahko tudi v Brežicah ali Sevnici. Prosim, pokličite dopoldne na o 21-539.
367
ženitne ponudbe
SEM FANT, star 23 let, doma iz Novega mesta. Rad bi spoznal dekle ali mamico, staro do 30 let. Zaželjena je slika, ki jo na željo vrnem. Šifra: »RDEČA VRTNICA«.	281
SLOVENSKI ŠPORTNI ČASOPIS
EKIPA
VSAKO SREDO PRINAŠA OBILICO ZANIMIVEGA ŠPORTNEGA BRANJA
Prodajalna Mirna Peč, tel. (068) 78-026 in KOC GRABEN, tel. (068) 25-141
vam po ugodnih cenah nudi:
V
— umetna gnojila, semena, gradbeni material, kmetijsko mehanizacijo
—	armaturna mreža 9x6 kom.
—	semenska koruza '. TA 272 kg
—	lak za parket za 20 m2
—	okno 120x120 kom
—	stenske obloge smreka m2
—	gnojilo NPK 8x26x26
Se priporočamo!
3.218.80	SIT 346,40 SIT
2.427.80	SIT
5.797.80	SIT 630,00 SIT
1.385,00 SIT

®-------------------------—------------—— --------------
Sekretariat za gospodarstvo in finance občine Sevnica
razpisuje
prosto delovno mesto
referenta za kmetijstvo I - pomočnik predstojnika
Poleg pogojev, določenih v ZDR in v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	visokošolska izobrazba agronomske smeri,
-	3 leta delovnih izkušenj,
-	opravljen strokovni izpit,
-	poznavanje dela z računalnikom,
-	aktivno znanje slovenskega jezika.
Kandidati morajo vlogi priložiti programske osnove razvoja kmetijstva v občini Sevnica.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s 5-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov:
Sekretariat za gospodarstvo in finance občine Sevnica, Glavni tra 19/a, 68290 Sevnica.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa.
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustila naša žena, mama, stara mama, prababica in sestra
MARIJA
ERJAVEC
rojena Turk
Sela 3, Dolenjske Toplice
Vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in z nami sočustvovali, se iskreno zahvaljujemo. Iskrena hvala pevcem in gospodu župniku za opravljen obred.
lili	m	n	
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov
Priimek in ime: _______________________________________
Ulica in hišna št.: ______________
Poštna številka in kraj.: _____________________________
Št. osebne izkaznice: _________________________________
------------------------------------------------->C-
OBVESTILO
Podjetja in druge organizacije, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da so po sklepih Izvršnega sveta, sprejetih dne 3.12.1992 in 15.1.1993 (sklepa sta objavljena v Uradnem listu RS št. 5/93 z dne 22.1.1993),
JAVNO RAZGRNJENI:
-	osnutek grafičnih prikazov in odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskega dela dolgoročnega in družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1986-90-2000
-	osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Trebnje (planske celote 1, 3, 4, 5)
-	osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za Suho krajino
Osnutki bodo javno razgrnjeni v prostorih Zavoda za urbanistično načrtovanje Trebnje, Goliev trg 5, od 22.1. do 22.2.1993.
JAVNE OBRAVNAVE
zgoraj navedenih osnutkov bodo potekale po naslednjem razporedu:
-	v ponedeljek. 1. febr. 1993, ob 19. uri:
KS Trebnje, Stefan, Račje selo, Dol Nemška vas - v sejni sobi SO Trebnje
-	v torek, 2. febr. 1993, ob 19. uri:
KS Mirna - v prostorih TVD Partizan
-	v sredo, 3. febr. 1993, ob 19. uri:
KS Mokronog - v prostorih KS Mokronog
-	v četrtek, 4. febr. 1393, ob 19. uri:
KS Velika Loka in Sentlovrenc - v prostorih KS Velika Loka
-	v petek, 5. febr. 1993, ob 19. uri:
KS Čatež - v prostorih gasilnega doma
-	v nedeljo, 7. febr. 1993, ob 8. uri:
KS Dobrnič, Svetinje in Knežja vas - v Zadružnem domu
-	v torek, 9. febr. 1993, pb 19. uri:
KS Veliki Gaber in Sela-Sumberk - v prostorih OŠ Veliki Gaber
-	v sredo, 10. febr. 1993, ob 19. uri:
KS Šentrupert - v osnovni šoli Šentrupert
-	v četrtek, 11. febr. 1993, ob 19. uri:
KS Trebelno - v prostorih KS Trebelno
V času javne razgrnitve osnutkov lahko podate pripombe in predloge na kraju razgrnitve, na javnih obravnavah ali jih pošljete Zavodu za urbanistično načrtovanje Trebnje.
Udeležite se javnih obravnav, kjer vam bomo dali podrobnejše obrazložitve in pojasnila.
VLJUDNO VABLJENI!	ZAVOD ZA URBANISTIČNO
NAČRTOVANJE TREBNJE
V SPOMIN
Kako kruta je praznina, pekoča srčna bolečina!
Miru, pozabe v meni ni,
kar »7 hladnem grobu spavaš Ti.
29. januarja mineva leto, kar je prenehalo biti
srce
BORISU
VIDAUU
iz Hmeljčiča 11
Vsi njeni
Neutolažljiva žena Marija
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
RUDI
z Malega Slatnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem Pionir Toursa, še zlasti sodelavcem in kolektivu Novotehne za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in vsem, ki so pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pevcem, govornikoma ter gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
SLEJKOVEC
ZAHVALA
Nihče ne ve za bolečino, ki v naiih srcih zdaj leži, spomin pa nate Denis vedno bolj in bolj živi.
Komaj s tremi meseci nas je zapustil naš ljubljeni sinek in bratec
DENIS JURŠIČ
Dolenja Dobrava 8, Trebnje
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna hvala vaščanom ter podjetjema Trimo, Akripol in vsem, ki ste nam denarno pomagali. Zahvaljujemo se tudi kaplanu za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste našega sinka pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji jioti.
Žalujoči: mami Slavka, oči Jože, bratec Tomaž, sestrica Katja, botrček in botrica, stari mami in ostalo sorodstvo
Stane Gorenc
Med in mleko pomenita j blaginjo. Če so včasih hoteli povedati, da je nekje vsega dovolj, da je življenje lepo,
« bogato in lagodno, so rekli, da se tam cedita med in mleko. Ce pa bi danes povprašali pri-; delovalce mleka in čebelarje, kako živijo, ne bi ne eni ne : drugi povedali nič lejrega.
Slane Gorenc iz Šmarjeških i Toplic je eden večjih čebelarjev na Dolenjskem, pa se vendar s svojim delom, ki ga opravlja kot poklic, zadnje čase ne more pohvaliti. Saj ne, da ne bi imel s čebelami več veselja ali da bi ■] se bal dela. Ne, sploh ne, samo ■ pravega haska od tega dela ni !* več.
Stane, veseljak in muzikant, se je začel resno ukvarjati s čebelarstvom leta 1977. Oče, ki je imel ves čas kakih 50 do 60 panjev, je sina Staneta, gostinca 8 v Šmarjeških Toplicah, pregovoril, da je pustil službo in sta se skupaj vrgla v čebelarstvo. Stane je postal poklicni čebelar. Kmalu sla z očetom imela več kot 400 panjev. “Takrat so bili za čebelarje, zlasti tiste, ki si hoteli poslati veliki in živeti od ; čebel, izvrstne razmere," se spominja Stane. Dobili so ugodna posojila za nabavo panjev, za postavitev čebelnjakov, za nabavo čebeljih družin, za nakup prevoznih kamionov. j “Midva z očetom .sva tako imela kar dva kamiona za prevoz čebel na pašo. Bil sem velik Medexov kooperant, pravzaprav kar njihov delavec na domu. ” Od zgodnje pomladi do pozne jeseni je Stane svoje čebele vozil na razne jraše, največ na Hrvaško. “Na oljno repico smo vozili v Slavonijo, do Osijeka in Vukovara. To je. prva obilna paša, tam pa je z oljno repico posejanih tudi po
800 hektarjev polj. Potem je sledila akacijeva paša; akacijev in sploh svetel med imajo radi Italijani. Od tam smo šli na Lovinjsko Polje pri Novski pa v Kočevski Rog na hojo in v Gorski Kotar pa v Liko. To je bila sama intenzivna paša.”
Odkar se je začela vojna na Hrvaškem, je tega konec, pri nas v Sloveniji pa je intenzivne čebelje paše veliko manj. V prejšnjih letih je Gorenc natočil 10 do 15 ton medu na leto, sedaj je njegov pridelek več kot pol manjši. “Da ne govorim o tem, da so si prej čebele na zadnji paši nabrale zimsko zalogo, lani, ko je bila paša slaba, pa sem porabil 8 ton sladkorja.” Včasih so matični mleček odkupovali po 500 nemških mark kilogram, danes ga po 150, pa še gre težko v prodajo. “Medex ne odkupuje medu razen hojevega in akacijevega. Zaloge medu so velike, jugoslovanski trg je propadel, zunaj je meda dovolj, Slovenija pa je premajhno tržišče.
In tako je Gorenčev Stane začel sam prodajati svoj med. Vsak ponedeljek in petek je na novomeški tržnici, konec leta pa so se pri njegovi stojnici na novomeškem Glavnem trgu v tistem mrazu ljudje radi ustavljali in si privoščili požirek njegovega vročega medenega žganja. “Samo to ne gre skupaj: proizvodnja in prodaja. Jaz imam s s čebelami toliko dela, da se grem lahko prodajalca le pozimi. Sedaj res ne vidim prave perspektive. Vendar ne morem kar tako pustiti, v proizvodnjo medu sem vložil veliko denarja in dela. A nekateri čebelarstvo že opuščajo, jaz pa se še ne dam, stiskam zobe, vztrajam in upam, da bo bolje. Če bi nam država pomagala vsaj s tem, da bi bili oproščeni davkov na reproma-terial, kot je sladkor. Pa ne, po novem naj bi plačevali še dajatve od prodaje medu, česar ni bilo vse od Marije Terezije. ” “Še dobro,” pravi Gorenc, “da sem tudi muzikant in v teh hudih časih lahko poprimem še za harmoniko, da si prislužim kakšen tolar. ” Kot muzikant je bil Stane z ansamblom Jožeta Gotliba že dvakrat v Ameriki, a je videl, da se tudi lam ne cedita le med in mleko.
A. BARTEU
NAGRADE
SALOMONOVEGA
UGANKARJA
Prejšnji petek so v Ljubljani izžrebali reševalce največje slovenske nagradne križanke, ki je izšla v božično-novoletni številki Salomonovega ugankarja. Izžrebanih je bilo 115 nagrad, glavne nagrade pa so dobili: Franc Ambrožič iz. Dolenje vasi pri Ribnici (peč za centralno kurjavo Termotehnike Novo mesto), Ljubica Robnik (kamin novomeškega Pionirja), Igor Mlinar iz Črne (spalnico brežiške Tovarne pohištva) in Tomi Tomše iz Ljubljane (avto Tavria ljubljanskega Commercea). Reševalci z območja širše Dolenjske so bili izžrebani še za več drugih nagrad; tako sta šla najema mazde za teden dni v Krško in Ribnico, gior blazina v Kočevje, denarne nagrade v Novo mesto, Šentjernej, Sevnico in Senovo, El-min sesalec in sušilna havba v Novo mesto itd. Seznam vseh nagrajencev bo objavljen v 42. št. Salomonovega ugankarja.
ZIMSKI OBISK KRALJICE ROGA
NOVO MESTO - Od 23. do 30. januarja bo 70 članov Rodu gorjanskih tabornikov iz -Novega mesta spet na zimovanju z delnim vodniškim tečajem. Odšli so na Reso, kjer ; bosta v gostoljubno odstopljeni koči Gozdnega gospodarstva dve izmeni tabornikov, starih nad 10 let,
[ spoznavali skrivnosti zimske narave. Predhodnica je odšla na Reso že 22. januarja, da je segrela kočo. Čas mineva tabornikom v krajših pohodih v bližnjo okolico, do nekdanjega naselja Ribnik in Travnik, medtem ko bodo skupine starejših srednješolcev šle tudi proti Ponikvam, zapuščeni kočevarski vasi. Sredi preteklega tedna so ležale zaplate snega samo še v senčnih legah, sicer pa ga je tudi vrh Roga pobralo. Najvcčjc veselje bo za vse tiste tabornike, ki so tokrat prvič v tem delu Roga, ogled največje sriirckc, ki raste v smeri proti roški žagi. Ne pravijo ji zaman kraljica Roga, saj je zares veličastna. Obe skupini je pripeljal in odpeljal z Rese zanesljivi šofer Hans, stari prijatelj taborni-I kov.	Tg.
POČITNIŠKI PLES V DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE - V zdraviliški restavraciji bo v soboto, 30. januarja, še posebej veselo. Poleg že uveljavljenega hišnega ansambla Quick-Step, ki igra glasbo za vse okuse, bo nastopila tudi ljubljanska plesna skupina Škandal. Seveda bodo na voljo tudi vse dobrote topliške kuhinje. Posebej vabljeni vsi počitnikarji.
Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«!
Prvomajsko srečanje brezposelnih — Drogov nihče noče — Črnomaljski mlin melje sivo moko — Upokojenec pošije srajco, begunec jo zavrže_
Zimski večeri so dolgi, zato naši bralci prav radi pokličejo dežurnega novinarja. Največje takih, ki bi radi v časopisu opozorili na pomanjkljivosti, poleg njih pa je nenavadno mnogo še bralcev, ki bi samo radi z nekom poklepetali. So tudi taki, ki jemljejo dežurni telefon bolj zares.
Tak je Jože Kastelic iz Gotne vasi. Predlagal je, da bi našo rubriko peljali podobno kot radijci tisto znano »Kje pa vas čevelj žuli?«. Jožeta in druge prebivalce v okolici Revoza žulijo delčki laka, ki prifrfotajo iz lakirnice na dvorišča in parkirišča ter se lepijo po avtomobilih. Mi bomo zadevo predali kolegu, ki je poverjen za tovrstne stvari. Morda bo tokrat (o zadevi smo že večkrat brezuspešno pisali) izvrtal kakšno vzpodbudno besedo o tem, kdaj bo Revozova lakirnica postala bolj prijetna soseda.
Dušan Jerič iz Grma pri Trebnjem poziva vse brezposelne iz Slovenije, tiste, ki so na čakanju, študente, ki ne vedo, kje se bodo zaposlili, če se sploh bo-
Halo, tukaj j 1 Dolenjski list! j
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z braki. Vemo, da je težko pisati,^zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili morda koga pohvalili ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)23-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
do, predstavnike sindikatov vseh vrst in druge zainteresirane, naj pošljejo na njegovo ime mnenja, nasvete in predloge o tem, kako bi za 1. maj v Ljubljani organizirali srečanje. Zamišlja si družabno in kulturno srečanje, ki bi bilo hkrati protest, s katerim bi opozorili javnost na svojo usodo in na problem naraščajoče brezposelnosti. Predloge lahko pošljete na naslov Dušan Jerič, p.p. 57, Trebnje.
Telefonski klic iz Vinice nas je opomnil, da nismo več v Jugoslaviji in daje v Sloveniji ena sama Vinica. »Zaradi tega ni več prav nobene potrebe, da v mojem naslovu, kije nalepljen na naslovno stran Dolenjskega lista, še vedno pišete Vinica pri Črnomlju,« je opozoril. Žal ni tako, saj je Vinic v Sloveniji več. Ker Dolenjski list pošiljamo po vsej naši domovini, je točnost naslova seveda nujna.
Na telefonske in cestne nepravilnosti seje tokrat spravil bralec iz Dolenjskih Toplic (ime v uredništvu). Povedal je, da so telefonski kabli proti Beli Krajini že dolgo speljani po zemlji, drogov stare napeljave pa še vedno ni nihče pospravil. Predlaga, naj to opravijo lastniki »parcel sami. Imel je tudi smolo, daje ob cesti Straža — Dolenjske Toplice naletel na bankine s 15—centimetrskimi udrtinami in si uničil kolo in gumo. Moti ga, da po cesti od Gabra pri Semiču do Vavpče vasi poteka živahen tovorni promet, čeprav ga prometni znaki prepovedujejo. Iz kamnoloma v Brezovici redno vozijo tudi tovornjaki Cestnega podjetja. Tone Hrastar iz tega podjetja je povedal, da mora za kontrolo prometa poskrbeli policija, njihovi tovornjaki pa vozijo samo za potrebe vzdrževanja cest. Obljubil je tudi, da bodo njihovi delavci odpravili morebitne poškodbe.
Bralec Rogelj iz okolice Šentruperta priporoča našemu novinarju, naj kakšen dan stopi v grad Škrljevo in poslika še razpadajočo notranjost in stre-
disko glasba v četrtek, petek, soboto ob nedeljah evergreeni od 21. do 04. ure
Minister za obrambo Janez Janša je izbral ime in krstil prvi dolenjski balon
ho, ne le zunanji videz. Prepričan je, da je takšen grad sramota za kraj.
Bralka M. K. iz okolice Črnomlja bi vse, ki so poslušali direktorja novomeške pekarne na Studiu D, kako je hvalil kakovost moke iz črnomaljskega mlina, opozorila, naj mu ne verjamejo povsem. Sama je pred novim letom v istem mlinu dobila čisto sivo moko. Zdaj se sprašuje, ali morda ne prodajajo boljše moke pekarni, slabšo pa ostalim strankam.
Iz Črnomaljskega konca je poklical tudi jezni bralec K. V časopisih je prebral, da mečejo begunci bele srajce med smeti, da nočejo jesti rižote in krompirjeve solate ter da bodo njihovi učitelji stavkali, ker niso dovolj dobro oblečeni. »To gre pa že preko meje gostoljubnosti. Jaz sem upokojen in ne mečem stran srajc. Ko se mi ovratnik izrabi, mi ga žena obrne okoli in prišije nazaj! Nekdaj so na mitingih vpili, da smo dunajski hlapci, postali pa smo balkanski hlapci. Ob taki politiki ni čudno, da se oživlja nacionalizem,« je še pristavil.
B.D.-G.
BRŠLJIN — Milan Rotar in Gorazd Kosmina iz novomeškega zasebnega podjetja MG sta lastnika devetega slovenskega in prvega dolenjskega toplozračnega balona, ki gaje z imenom Gospodična minuli četrtek popoldan na poligonu vojašnice v Bršljinu krstil boter Janez Janša, obrambni minister Slovenije. Med tisoči obiskovalcev prireditve je bil tudi prvi človek slovenske vojske general Janez Slapar.
Krst prvega dolenjskega balona je bil tudi nekakšen praznik ljubiteljev letalstva, ki so zadnja leta živeli in delali le še v anonimnosti, z letalskim mitingom pa so želeli pokazati, da še obstajajo in da si želijo nekaj več pozornosti in družbene pomoči. Tudi novi balon je prvič poletel kot prvo plovilo novoustanovljene balonarske sekcije pri Aeroklubu Novo mesto. Prireditveni prostor so krasili štirje baloni slovenskih balonarskih sekcij, uradni del krsta pa so pričeli padalci iz Lesc. Nad vojašnico je priletel z motornim zmajem Požar iz Kočevja,
• Balon Gospodična, ki ga uradno vodijo pod imenom SL-OAl, je izdelek angleške tovarne Cameron, tip Viva 77. Ima 2200 m3 prostornine, v višino meri 25 metrov, obseg ima 56 metrov. V košari ima lahko tovor v skupni teži do 600 kilogramov. Zrak v kupoli segreva enojni gorilec na čisti propan. Opremljen je z dvema jeklenkama, ki zadostujeta za dve uri poleta z balonom.
domači motorni piloti iz Prečne pa so kar s turističnimi letali uprizorili napad na vojašnico. Minister Janša si je krst zamišljal drugače kot organizatoiji. Potem ko je povedal ime balona Gospodična, ki si ga je izmislil sam, je — čeprav to ni bilo vnaprej dogovorjeno — zlezel v košaro Gospodične, nestor slovenskih balonaijev Avi Šorn je dodal ogenj v kupolo in balon seje na krilih vetra pričel dvigovati. General Janez Slapar je prav tako nenapovedano zlezel v košaro drugega balona in odletel
RAZSTAVA O AMERIŠKIH LETALCIH
NOVO MESTO - Zanimiva razstava o reševanju zavezniških letalcev med NOB na Slovenskem se bo iz Ljubljane preselila v Novo mesto. Otvoritev bo v petek, 5. februarja, ob 18. uri v mali dvorani Dolenjskega muzeja. Avtorji razstave so Edi Selhaus, Janez Žcrovec in Matija Žgajnar, pripravil pa jo je Organizacijski odbor pri IO ZZB Slovenije v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine in letalsko svežo Slovenije. Glede na to, da je bilo precej ameriških letalcev rešenih tudi na Dolenjskem in da so se vračali preko letališč v Beli krajini, je pričakovati, da bo pritegnila posebno pozornost občanov in šol.
“RAZDVOJENOST”
KRŠKO - V tukajšnji prodajni galeriji Opus razstavlja slikarka Željka Vidmar iz Krškega. Na enomesečni razstavi, ki bo odprta do 15. februarja, Vidmarjeva predstavlja slike iz ciklusa Razdvojenost. Dela v Opusu so na ogled ob delavnikih od 9. do 18. ure.
KLIC V SILI
NOVO MESTO - Ta četrtek lx> med 18. in 20. uro na vaš klic pri telefonu 23-304 čakala socialna delavktt Ivanka Vene.
fttscotfha kostni Ifram
(fontjr tfrljpoljr
Delovni čas:
sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja
od 20.00 - 03.00
petek, 29. 1. 1993
ČUKI
za Janšo. Vojaško balonarsko srečanje seje končalo nekje pri Hmeljniku.
Milan Rotarje v svojem podjetju že dve leti sanjal o takšnem balonu. Sedaj sta z Gorazdom Kosmino pred tem, da opravita izpite za vodenje balonov. Potem bo Gospodično na nebu Dolenjske videti večkrat, saj se podjetje MG uk-
varja pretežno s turizmom, poleti z balonom nad dolino Krke pa bodo prav gotovo zanimivi tudi za turiste. Predvsem pa ga nameravata nameniti reklami, saj bo na veliki površini dovolj prostora za vsemogoča sporočila in oglašanja.
J. PAVLIN
JANŠA V KOŠARI — Za svoj prvi polet nad dolenjskim nebomje Gospodična v košaro dobila kar svojega botra ministra Janšo, krmilo je prevzel najbolj izkušen slovenski balonar Avi Šorn, levo na sliki pa sta lastnika prvega dolenjskega balona Milan Rotar in Gorazd Kosmina. (Foto: J. Pavlin)
IjlllllllllllllllllllllllllMIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUMIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllg
Ifai
IM3I
|j|ri7

3.000	SIT ZA PR A V!LEN ODGOVOR — Največ dopisnic z odgovori na zastavljeno vprašanje je priromalo iz Krškega in okolice, kar je razumljivo, saj smo prejšnji teden slikali kip Malije Gubca pred kulturnim domom v Krškem. Največ sreče pri žrebu je imela Anica Kosmač, Gubčeva 2, p. Sevnica, ki bo denarno nagrado prejela po pošti. Kupon z izpolnjenimi podatki prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto. Lahko pa kupon vržete tudi v naš poštni nabiralnik na Glavnem trgu 24. Za žrebanje bodo prišli v poštev vsi, ki bodo odgovore poslali do ponedeljka, 1. februarju
Kaj je na sliki? Moj naslov:....

= Kupone pošljite na dopisnici na naslov:
| Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto
fiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiniimiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui^

/\
dio
Lestvica nar Studia D in
>dno/.aba.vne glasbe Dolenjskega lista

[Iji7
l nr
»m
i % | Wff\
____I	0
IBNOTHHHMNMHBMHMcaMii.
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado BOGOMIRI RAVNIKAR iz Podbrežja. Nagrajenki čestitamo! Lestvica jc ta teden takšna:
1	(2) Kjer doma je veselje - ANS. BORISA RAZPOTNIKA
2	(4) To si ti - FANTJE Z VSEH VETROV 3(1) Veselje na vasi - BRATJE IZ OPLOTNICE
4	(3) Zimski dan - SLOVENSKI KVINTET
5	(7) Darilo vseh daril - ANS. JOŽETA SUMAHA
6	(5) Kam bova vandrala - ANS. TONIJA VERDERBERJA
7	(6) Naj zvone zvonovi - ANS. LOJZETA SLAKA
8	(-) Pri nas je glasba doma - HMELJARSKI INSTR. KVINTET
9	(-) Slovenski vojak - ANS. MIRO KLINC 10 (9) Pot domov - ZASAVCI
Predlog za prihodnji teden: Hudi časi - PTUJSKI INSTR. KVINTET
X
-	Ti Janez, praskupnost je morala biti dokaj zagrnjena reč.
-	To ni bilo za nas, Jože.
-	Vsi so razpolagali z vsem.
-	Traparija.
-	Repičani gledamo na te stvari drugače. Verjetno smo tudi na praskupnost.
-	Bo že držalo.
-Ali pa fevdalizem. Kar poglej!
-	Pravo nasprotje naši svobodni repiški duši. Mi Repičani smo individualisti.
-	Liter plačam za to. Res je. Cenimo svoj vrtiček, svojo solato.
-	Svojo družino. Svoje otroke.
-	Če sva kritična, tudi kapitalizem ni bil pisan na repiško
-v
Glasujem za:...................................................
O Moj naslov:	....................................................
..
Ul Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p 103, 68000 Novo mesto
eprnu CL1 VAT OLVAJlI jlld ivTj UKJIjmSaJ•
kožo.	-	Na smetišče zgodovine!
-	Izkoriščanje človeka po člo-	-	Tu imaš roko.
veku.	-	Besen sem kot pes.
-	Repičani tega nikoli nismo	-	A na komuniste?
trpeli, prenašali.	-	Ne, na tole zdaj.
-	Mi smo hrepeneli po tem, da	-	Pa ja ne na obnavljajoči se
bi bilo ravno obratno.	kapitalizem?
-	Pa je prišel socializem.	- Prav na to. Tile, ki zdaj
-	Komunisti so hoteli zadušiti vladajo, tile šele kradejo! Oprosti:
vsako zasebno podbudo.	privatizirajo.
-	Razglašali so teorijo enakih - Sprašujem se, kje bi bili
želodcev.	Repičani sploh zadovoljni in
-	Nikoli nisem mogel sprejeti srečni, blebetanja, da smo vsi enaki. - Na Luni.
-	Enakopravni že, kajne?	- Ne bodi smešen. Tam baje
-	No, ja. Morda pa tudi to ne. sploh ni možnosti za življenje.
-	Na debelo so ga srali.	- Morda pa prav zato.
-	Bil jc čas, da smo jih odpihnili.	TONI GAŠPERIČ