RAZGOVOR NA OBČINSKI KONFERENCI SZDL LJUBLJANA CENTER
Solidarnost z osvobodilnimi gibanji
Sredi naše-pozornosti je solidamost z narodi, ki se borijo za svojo svobodo in neodvisnost. To so narodi Zimbabveja, Namibije in Južno afriške republike, pod vodstvom najstarejše afriške osvobodilne orga-nizacije - Afriškega nacio-nalnega kongresa, narodi Palestine in Cila.
Lastna junaška borba za svobodo in neodvisnost vseh jugoslovanskih naro-dov in narodnosti nam pri-bližuje narodnoosvobodil-na gibanja drugih, zato iz leta v letu nadaljujemo z -zdaj že tradicionalnimi -oblikami solidarnosti.
Ugled, ki ga naša dežela uživa v svetovnem napre-dnem gibanju, nas obvezu-je, da ga še povečujemo. Utrdil se je z dejanji - re-snično in iskreno podporo Jugoslavije na zasedanjih Združenih narodov in dru-gih mednarodnih organiza-cij, saj Jugoslavija ni nikoli oklevala podpreti naro-dnoosvobodilni boj naro-dov, ki so ječali pod impe-rialističnim in koloniali-stičnim jarmom. Spomni-mo se Alžira, Vi etnama, Angole, Mozambika, Gvi-neje Bisao vpreteklosti, pa zdaj Namibije, Zimbabveja in Južno afriške republike, oziroma njenega afriškega nacionalnega kongresa, Palestine, pa Čila in dru-gih.
Kakor vsako leto doslej, bomo tudi letos s predava-nji, razstavami in priredi-tvami prikazovali boj naro-dov za svojo svobodo in neodvisnost - v šolah, ustanovah, delovnih orga-nizacijah in krajevnih skupnostih. Morda bomo letos dodali kaj novega -napisali pozdravna in spodbudna pisma borcem SWAPO, PLO ali pa ZA-NU in ANC - afriškega na-cionalnega kongresa, pa tudi odboru za osvobodi-tev Čila. Naj tudi na ta na-čin začutijo našo podporo njihovim pravičnim zahte-vam po svobodi in prizna-nju osnovnih človekovih pravic.
Te dni po vsem svetu sla-vijo obletnico deklaracije Združenih narodov o člo-vekovih pravicah, kije bila sprejeta 10. decembra 1948 v Združenih narodih, toda pravice mnogih so še zelo teptane. Prav tem velja na-ša prva misel.
V prodaji so solidarnost-ne voščilnice. Šest moti-vov z letošnje mednarodne razstave v Trebanjski gale-riji samorastnikov, posve-čene svobodi, miru in pri-jateljstvu med narodi vse-ga sveta, je bilo izbranih s strani posebne komisije KO za pomoč osvobodil-nim gibanjem in žrtvam imperialistične agresije. Kolikor več razglednic -solidarnostnih voščilnic gre vpromet, toliko več di-narjev bo zbranih za ambu-lanto, šolo ali vrtec, za zdravila, v eni od teh naj-bolj potrebnih dežel. Lah-ko se bo kupilo več hrane, obleke in še marsikaj dru-gega za borce, ki se borijo pod tako težkimi pogoji.
Morda bi katera od naših krajevnih skupnosti ali de-lovnih organizacijpovabila profesorja, ki je moral be-žati iz Čila z družino, maj-hnimi otroki in si izbral za svojo novo domovino našo deželo - morda bi jih pova-bili za Novo leto, da bi vsi skupaj začutili, da so v me-stu, ki je med narodnoo-svobodilno borbo tako de-lovalo, da je bila vključena v NOB, vsaka hiša, vsaka družina in pod najtežjim fašistično-nacističnim in belogardističnim terorjem varno skrbela za 100 otrok ilegalčkov (katerih starši so bili v ječah, v pariiza-nih...)- nikoli ni bil nihče izdan.
Naša občina se je vsako leto odzvala razglasu RK SZDL, tako bo tudi letos. V to akcijo se vključujejo naši ljudje v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, šolah... Svojo solidarnost z borci za svo-bodo in žrtvami imperiali-stične agresije bomo izrazi-li tudi s pozdravnimi pi-
SmL                  Mara Osolnik-Rupena