Stev. 70 V Trstu, t pihfc 10. tnwca IMfc Letnik XII Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Urednlitvo * Ulic* Sv. Frančiški /esiškega št 20, I. nadstr. — Vd dopisi na) te paliljtjo uredntltvii Usta. Nefunkiran* pismi se nt sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj ia odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konaorcij Usta .Cdicosf. — Tisk tiskarne .Edinoatl', vpisane zadruge« omejenim poroštvom v Trste, ulica Sv. PrasCUka Atiikega 9L M Telefon uredništva in opravo Kav. 11-57. Sar očni na znala: Za celo leto ...••••K 34.— i pol leti 12.* trt meaac«. •• >•• g " ca nede!)ako I ada)o aa calo M*....... U| za pof tata.......................2H Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 9 vinarjev, zastarele številke -90 10 vinarjev. Oglasi se računa/o na milimetre v širokostl ene kolone. Cene: Offasi trgovuev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst...... . K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......t ... • 1- Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjem Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edtnostf. Narobila ti reklamacije se pottljajo upravi lista. Plačuje se IzkJjuSnoll upravi .Edinosti'. — Plača in toli se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek so nahajata v ulioi Sv. FrančiSkt AsUkega ŠL 20l - Poštnoiaranllntčnf učua H 941.65? mM najnovejših dottdkov. Zapadno bojišče. — Nemške čete zavzele z naskokom vas in oklopno utrdbo Vaux In številne sosednje utrjene točke. Sicer na raznih točkah živahni obojestranski topovski bojt. Pri Maison de Charnpagne Francozi zopet osvojili zapadni del zgubljenega Jarka. Živahni letalski boji pri Verdunu. Tri sovražna letala sestreljena. Nad nemško trdnjavo Metz sestreljeno vodilno sovražno letalo. Ruska bojišča. — Na severni fronti brezuspešni ruski napadi 11a nemške pred-stražne postojanke. Na drugih frontah nobenih važnih dogodkov. Na balkanskih in turških bojiščih nič novega. Italijanska fronta. — Le v oddelku Col di Lane in pri gori sv. Mihela živahnejši topovski boji. sicer nikako bojno delov anje vsled slabega vremena. Razno. — Vojno stanje med Nemčijo in Portugalsko. Obojestranska poslanika odpoklicana._____ nemško uradno poročilo. BERLIN. 9. (Kot.) Veliki glavni stan, 9. marca 1916. Zapadno bojišče. — Na več Krsiih je doseglo obojestransko topovsko delovanje večjo živahnost. Francozi so zopet pridobili zapadni del jarka pri selu Maison de Charnpagne. v katerem so se vršili včeraj boji z ročnimi granatami. Zapadno Moze so zaposlene naše čete z očiščevanjem v Vranjem gozdu se nahaja jočih francoskih gnezd. Vzhodno reke sta poznanjska rezervna pešpolka št 6 in 19 pod vodstvom poveljnika devete rezervne divizije, generala pehote pl. Gu-retzky-Cornitza, v svrho skrajšanja zveze naše postojanke južno vasi Douaumont s črto v Woevru, zavzela v sijajnem nočnem napadu po temeljiti topovski pripravi vas in oklopno utrdbo Vaux poleg številnih sosednjih utrdb nasprotnika. — V velikem številu zračnih bojev v ozemlju \ erduna so ostali naši letalci zmagovalci. Zagotovo so bila sestreljena tri letala. Vsa naša letala so se vrnila, mnogi njihovi hrabri branitel)i ranjeni. Sovražne čete v krajih zapadno in južno Verduna so bile izdatno obrne tane z bombami. Vsled napada francoskega letalskega brodovja v trdnjavskem območju Metza ste biii dve civilni osebi ubiti in več privatnih hiš poškodovanih. V zračnem boju je bilo letalo brodovnega voditelja sestreljeno. Letalec je ujet, njegov spremljevalec mrtev. . Vzhodno bojišče. — Ruski napadi proti našim predstražnim postojankam niso imeli nikjer uspeha. Kakor se poroča naknadno, h eden naših zrakoplovov v noči na 8. t. m. napadel železniške naprave na progi v Mlnsk ln Sovražne črte v Miru. Balkansko bojišče. — Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Bitka pri Verđm BERN, 9. (Kor.) Pariški listi razpravljajo zopet o položaju pri Verdunu. »Temps« zadržuje svole mnenje. List smatra za nekako pomirjenje, da nudi ozemlje branilcem dovolj prirodnih kakor tudi umetnih sredstev za odpor. »Matin« vprašuje, ali ie napad le epizoda ali pričetek nadaljne-ga razširjenja napadne fronte. Inforr mation« naglasa, da nemški načrt, čeprav je bilo pričakovati nadaljevanja, še ni dospel "do popolnega razvoja. »Petit Journal- upa, da je francosko armadno vodstvo vedelo za zbiralna gibanja Nemcev in pričakuje od branilcev, da se bodo na-padalci razbili ob njihovem živem obzidju. j-Petit Parisicne imenuje uspešne naskoke pri Forgesu in pri koti 265 le neprijetno presenečenje in upa zagotovo, da bo zopet popravljeno. Dlplomntlčnl odnoScji med Portugalsko in Nemčijo pretrgani. BERLIN, 9. (Kot.) Wolffov urad poroča :Cesarski poslanik v Lizboni je dobil ukaz, da naj pri izročitvi obsežne izjave zahteva danes od portugalske vlade potne liste. Tukajšnjemu portugalskemu poslaniku so bili danes izročeni potni list!. BERLIN, 9. (Kor.) vNorddeutsche All-gemeine Zeitung« piše: Dne 23. februarja t. L je portugalska vlada zaplenila v portugalskih pristaniščih se nahajajoče nemške ladje. Neposredno po naznanitvi tega dogodka je dobil cesarski poslanik v Lizboni dr. Rosen ukaz, da naj protestira proti tem odredbam in zahteva preklic. Dotična nota je bila izročena portugalski vladi dne 27. februarja. Ne oziraje se na to dejstvo, je portugalska vlada v ofi-cijoznem časopisju razširjala vest, da o nemški rrrotestni noti sploh ni govora. Na seji zbornice je justičnl minister celo uradno zatajil noto. Popravek, ki ga je zahteval poslanik, je izostal. Sele dne 4. marca je prišel tukajšnji portugalski poslanik po naročilu svoje vlade v vnanj: urad. da izroči nota ki odklanja nemško zahtevo. Prepis te note je bil istega dne izročen cesarskemu poslaniku v Lizboni. Nato je dobil ta ukaz, da naj izroči portugalski vladi v naslednjem navedeno izjavo. Predaja izjave se izvrši danes v Lizboni. Prepis iste je bil izročen tukajšnjemu portugalskemu poslaniku. Nemška izjava se glasi: 2e od začetka vojne je portugalska vlada s protinevtral-nim postopanjem podpirala sovražnike nemške države. Angleškim četam je bil v štirih slučajih dovoljen prehod skozi Mo-zambique. Preskrbovali je nemških ladij s premogom je bilo prepovedano. Proti-nevtralna, daljša navzočnost angleških vojnih ladij v portugalskih pristaniščih je bila dovoljena in pripuščen Angležem otok Madeira kot brodovno oporišče. En-tenti so bili prodani topovi in vojni materijal vseh vrst in Angliji vrh tega en rušilec torpedovk. Nemški kabel je bil pretrgan. Arhiv cesarskega podkonzulata v Mossamedesu je bil zaplenjen. V Afriko so bile odposlane ekspedicije in označene očitno kot naperjene proti Nemčiji. Na meji nemške jugozapadne Afrike in Angole so bili nemški okrajni glavar dr. SchuJtze-Jena in dva oficirja in moštvo izvabljenl s povabilom v Naulilo, nakar so bili tamkaj 19. oktobra 1914 aretirani in potem, ko so se branili, deloma postreljeni. Ostali so bili z nasiljem ujeti. Sledile so retorzijske odredbe naših zaščitnih čet. Odrezana od Nemčije, je postopala zaščitna četa v domnevanju, povzročenem po portugalskem postopanju, da se nahaja Portugalska z nami v vojnem stanju. Portugalska je remonstrirala radi zadnjega postopanja, ne da bi omenila prvo, in na našo zahtevo, da naj preskrbi neoviran šifriran brzojaven promet z našimi kolonialnimi oblastmi v svrho pojasnitve stvarnega položaja, sploh ni odgovorila. Tekom vojne se je portugalski parlament, podpiran večalimanj od vladnega časopisja, jako surovo izražal o nemškem narodu. Na zborniški seji dne 23. novembra 1914 je izrekel voditelj stranke revolucijonistov v navzočnosti tujih diplomatov in portugalskih ministrov težke žaljivke proti Nemčiji, ne da bi proti temu protestiral zborniški predsednik ali kak minister. Cesarski poslanik jc na protest dobil odgovor, da se dotični pas-sus ne nahaja v sejnem poročilu. Mi smo proti temu dogodku odločno protestirali in izjavili portugalsko vlado odgovorno za vse posledice. Do remedure seveda ni prišlo. Cesarska vlada v očigled težavnemu položaju Portugalske kljub temu ni hotela izvajati resnejših posledic iz postopanja portugalske vlade. Dne 23. februarja je bila na podlagi nekega dekreta nenadoma odrejena zaplemba nemških ladij. Te so bile vojaško zasedene in moštvo odpravljeno s krova. Cesarska vlada ie proti temu flagrantnemu kršenju mednarodnega prava protestirala in zahtevala ]>reklic zaplembe ladij. Portugalska vlada je zahtevo odklonila in poizkušala nasilne odredbe utemeljevati s pravnimi izvajanji. Postavila se je na stališče, da naše vsled vojne pribegle ladje vsled pri-bežanja ne spadajo v člen 2 nemško-portugalske trgovinske itt plovbene pogodbe, ampak kakor druga v inozemstvu se nahajajoča lastnina v neomejeno suverenost in s tem pod neomejeno rekvizicijo Portugalske. Dalje je bila portugalska vlada mnenja, da se je držala v mejah tega člena, češ da rekvizicija ladij odgovarja nujni gospodarski potrebščini in je v zaplembenem odloku tudi določena odškodnina, ki se dožene pozneje. Ta izvajanja so prazna izbegavanja. Člen 2 se tiče nemške, v portugalskih pristaniščih se nahajajoče lastnine, tako da ni treba razpravljati o tem, ali je dozdevno pribe-žanje nemških ladij v portugalska pristanišča izpremenilo pravni položaj. Imenovani člen pa jc portugalska vlada prekršila v dvojni smeri: Prvič se pri rekviziciji ni držala pogodbenih mej, ker določa člen 2 zadovoljitev državne potrebščine, do-čim je zaplemba zadela razmeroma več ladij, kakor jih potrebuje Portugalska. Dalje napravlja člen 2 zaplembo ladij odvisno od dogovora z udeleženci glede odškodnine, dočim ni portugalska vlada izvršila nobenega poizkusa, da bi se sporazumela posredno in neposredno z nemškimi brodolastniki. Nastop vlade je torej težko kršenje pogodbe. Portugalska vlada je s tem nastopom jasno pokazala, da se smatra kot vazal Anglije in da podreja interese in želje Anglije vsem drugim obzirom. Izvršila je dalje zaplembo ladje v obliki, ki jo je treba smatrati kot nameravano izzivanje Nemčije. Nemška zastava je bila sneta z nemških ladij in raz-obešena portugalska zastava z bojnim znakom. Admiralska ladja je izstrelila sa-lut. Cesarska vlada se smatra prisiljenim, da izvaja vsled postopaala portugalske vlade potrebne posledice in se saatra od tega trenotka v vojnem stanju s portugalsko vlado. Zaplenitev nemških ladij na Portugalskem. LONDON, a (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Madrida z dne 3. t. m.: Vest, da je nemško moštvo ladje, k! jih je zaplenila portugalska vlada, nammvilo st- rabne, je !e deloma pravilna. 2t od 37 ladij je bilo namenoma poškodovanih; 161 jih je bilo napravljenih nerabnih, ker so bili vrženi strojni deli v Tajo in je treba za popravila tri mesece. iMritto-HBttl im WASHINGTON, 8. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Veleposlanik grof Bcrn-storff je izročil državnemu tajniku Lan-singu novo obsežno spomenico glede vprašanja podvodnikov, v kateri se pritožuje nad tem, da Anglija izkorišča stališče Amerike, da lahko naroči svojim oboroženim trgovskim ladjam, da naj napadajo podvodnike. Spomenica priznava, da ne vsebuje mednarodno laravo nobenih predpisov za vporabljanje podvodnikov in predlaga, da naj se vporabljajo podvodniki v smislu temeljev mednarodnega prava, veljavnihj>red vojno, ako bi upoštevala to tudi Anglija. BERLIN, 9. (Kor.) Wolffov urad poroča s pristojne strani: Potom Reuterje-vega urada razširjeno sporočilo o novi spomenici grofa Bernstorffa državnemu tajniku Lansingu glede vojne s podvodniki, najbrže ne bo soglašalo v vseh točkah, kakor običajno. Grof Bernstorff je izročil te dni ameriški vladi obsežno spomenico, ki vsebuje historičen pregled celega vprašanja podvodniške vojne in pregled pogajanj z ameriško vlado; vendar pa vsebuje spomenica nove predloge. Zasedene nemške kolonije. LONDON, 9. (Kor.) V spodnji zbornici je Bonar Law konstatiral, da je okupiranih 750.000 kvadratnih milj nemških kolonij in sicer: V jugozapadni Afriki okoli 322.450 kvad. milj, v Kamerunu 300.000, v Togu 33.700, na Samoi 660, v Upolu 340, na Kaiser Wilhelmslandu in na otokih v Tihem morju 70.000, na Bismarckovem otočju 22.640, na Karolinških, Palavskih, Marijanskih in Marschallskih otokih 1.000 in v Kiavčavu 200 kvadratnih milj. Male uradno poročilo. DUNAJ, 9. (Kot.) Uradno se objavlja: 9. marca 1916, opoldne. Rusko in jugovzhodno bojišče. — NIČ novega. Italijansko bojišče. — Na jugozapadni fronti je bojno delovanje še vedno vsled vremena močno ovirano. Le v oddelku Col di Lane ln pri gori sv. Mihela je prišlo včera] do živahnejših topovskih bojev. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. ^ PoreCllo Csftrae. DUNAJ, 9. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročijo Cador-iic 7. marca. Na vsej fronti so se vršile le živali ne akcije artiljerije in manjših oddelkov. Politična zmešnjava v ItaHjt ZUERICH, 8. (Kot.) Vsa poročila o parlamentarnih dogodkih na včerajšnji seji italijanske zbornice soglašajo v tem, da vlada med strankami kakor tudi v razmerju strank napram- ministrstvu velika zmešnjava. Število glasov protr vladnemu predlogu je razlagati tako, da je bilo navzočih le 13 socijalistov. Med ostalimi 12 poslanci, ki so glasovali proti vladnemu predlogu, so bili 4 reformisti, en republikanec in 3 klerikalci. Zdi se, da sta navzoča bivša ministra Boselli in Luzzatti mnogo pripomogla k pomirjen ju viharja, ker nista hotela do skrajnosti tirati Sa-landrinega prizadevanja za demisijo in se je mnogo poslancev odločilo* da kljub obsojanju vlade glasujejo zanjo. Časopisje intcrvencijonističnih skupin, n. pr. »Se-colo«, pravi, da so radikalci in reformisti iz patrijotičnih motivov glasovali za Sa-landro. Pač pa je postalo po današnji seji, tekom katere se ni nikdo navduševal za vlado, bolj kakor kdaj preje jasno, da podpira zbornica ministrstvo tako, kakor vrv obešenca. Da, ministrstvu je bila zadrgnjena danes z Oiolittijanci še druga vrv. Zalibog pa je pričela sedaj ta vrv zapletati tudi radikalce in reformiste in vse one, ki so bili v maju za intervencijo. Italijani v Albaniji. RIM, 8. (Kor.) Vrhovno armadno vodstvo je določilo za višjega poveljnika ekspedicijskega armadnega zbora v Albaniji kornega poveljnika generaliajtnanta Settiliiia Placentinija, Id je čiriovno višji kakor dosedanji poveljnik general Ber-tozzi. Agenzia Štefani pripominja k temu: Imenovanje tako visokega oficirja za višjega poveljnika in formiranje v Albaniji se nahajajočih čet v več divizij ie v zvezi z vojaškim pomenom, ki ga pripisuje Italija posesti Valone. Prevoz srbske armade na solunsko - ■ fronto. FRANKFURT, & (Kor.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Pariza t Kakor poroča »Le Journal« iz Krfa, odide prva brigada srbskih enot dne 15. marca s Krfa na Halkidiški polotok. Ostali del armade bo sledil brez presledka. Prestolonaslednik Aleksander h srbski mfalstrsM predsed- nik Pašić se bosta v Parizu pogajala s francoskim generalnim štabom glede vodstva akcij. Srbska armada pa ostane seveda v ozki zvezi z drugimi silami alii-rancev. Načelnik generalnega štaba Bojo-vič bo skupno z generalom Sarrailom določil mesto, ki naj ga imajo Srbi v Solunu. Francoski oficirji pripravljajo sedaj na-stanišča za Srbe na Halkidiškem polotoku. Provociranje Grške potom Sarraila. SOFIJA, 8. (Kor.) Oficijozni »Narodni Prava« poroča, da general Sarrail nadaljuje s provociranjem Grške in kršenjem njene suverenosti. Zasedenje strategično važnih točk prt Vodeni po četah entente je bilo izvršeno s pretvezo, da nameravajo baje nemške in bolgarske čete pričeti z ofenzivo na grškem ozemlju iz o-zemlja Bitolja. V Bolgarski smatrajo to novo izzivanje entente kot barbarsko dejanje proti majhni, a lojalni drŽavi. Črnogorska kraljeva rodbina v Bordeauxu. BORDEAUX, 8. (Kor.) Crnogorska kraljeva rodbina je prispela semkaj. S turških bojišč. CARIGRAD, 8. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Z raznih front ni dospelo nobeno poročilo o kaki bistveni izpre-membi položaja. _ Demisija Gallienija? BERN, 8. (Kor.) Semkaj prihajajo iz Francije izvirajoča poročila, da je vojni minister Gallieni zahteval svojo demisijo. »Petit Journal« namiguje na neko vrzel v cenzuri, ki je v zvezi z zadevo. Upa se, da so kot pretveza za odstop navedeni zdravstveni oziri._ Švicarski narodni svet. BERN, 9. (Kor.) Narodni svet je nadaljeval razpravo o nevtralitetni politiki zveznega sveta. Zvezni predsednik De-coppet, šef vojaškega oddelka, ki je najprej kritiziral razne dogodke v armadi in konstatiral, da je mnogo pretirano in napačno, je opravičeval stališče zveznega sveta v zadevi polkovnikov. Zvezni svet je upal, da reši stvar administrativnim potom, a jo je izročil potem, ko se je pričela pečati s stvarjo javnost, vrhovnemu vojnemu sodišču, da se doseže ponolna jasnost. Oficirja sta bila sedaj kljub velikim sposobnostim odpuščena iz generalnega štaba. Vlada se odkritosrčno trudi, da popravi zlo in je poslala armadi zagotovilo popolnega zaupanja. Zakonito revizijo glede stališča civilne oblasti nad vojaško oblastjo, smatra zvezni svet za nepotrebno, ker glede vporabljanja armade že tako nedvomno obstoja suprematija civilne oblasti. Končno je opominjal zvezni svet k edinosti med Franko-ltalijani in Nemci, da ostane delavna zmožnost Švice nepokvarjena. Nato je bila seja odgodena. Razmere na Španskem. CARTAGEMA, 7. (Kor.) 2.000 stavkajočih je hotelo napasti tukajšnjo tovarno, a so jim to preprečili orožniki in vojaki, ki so tvorili stražo. Pri spopadih je .bilo 5 stavkujočih ubitih in 11 stavkujočih-in 6 vojakov ranjenih. Hrvatski sabor. ZAGREB, 8. (Kor.) Pri razpravi o predlogi glede nekaterih, izprememb kon-kurznega zakona z ozirom na ustanovitev bančne centrale v Budimpešti, je posl. Akačič (Starčevičanec) izjavil imenom svoje stranke, da bi morali, hrvatski poslanci v Budimpešti. delati na to, da se ustanovi samostojna centrala za Hrvatsko. Poslanci Starčevičeve stranke so nato zapustili dvorano. Nato je bila predloga o izpremeinbi konkurznega zakona sprejeta v drugem in tretjem čitanju. Prihodnja seja se bo vršila jutri. Izpred Verdunu. Francosko uradno poročilo, izdano 7. t. m. ob 11 zvečer, se glasi: V Argonih so naši obrambni topovi v okolici Avo-courta sestrelili nemško letalo, ki je padlo v naše črte. Oba letalca, ki sta ranjena, smo ujeli. Zapadno Moze se nadaljuje srdito obstreljevanje z granatami težkega kalibra. Tekom dneva je sovražnik pomnožil svoja pehotna podjetja med Bettinscourtom in Mozo. Njegovi napadi so bili odbiti, izvzemši v odseku Vranjega gozda, kjer se je sovražnik mogel ustanoviti. Vzhodno Moze se je nadaljeval artiljerijski boj o okolišu har-daumontskega gozda. Nemci so vdrli v neki okop, iz katerega pa Jih Je zopet vrgel naš protinapad. V VVoevri je zasedel sovražnik vas Fresnes po kratkem boju, ki mu je povzročil znatne izgube. Omenili smo že včeraj, da je zavzetje vasi Forgesa na zapadnem bregu Moze po Nemcih velikega pomena za na-daljni razvoj bojev pred Verdunom. Tu so namreč Nemci porinili svoje črte tako daleč proti jugu, da se nahajajo sedaj skoraj v isti višini kot njihova fronta na vzhodnem brega reke. Tako se je znatno utrdila nemška fronta na zapadnem bregu reke in Nemcem bo mogoče tudi na tej strani, torej s severoza-pada, spraviti svojo težko artiljerijo bliže k zunanjemu verdunskemu trdnjav-skemu pasu. Vojaški sotrudnik graške *Tagesposte« je mnenja, da je ta nemški uspeh tem večjega pomena, ker je francosko armadno vodstvo vrglo pred Ver-dun gotovo vse razpoložljive čete in veliko množino artilerijskega materijala, a vzlic temu iri mogk> preprečiti nemškega uspeha. Sploh pa da dogodki pred Verdunom tako zelo vplivajo na ostalo francosko fronto, da se francosko armadno vodstvo nikjer ne loti večje akcije v razbremenitev Verduna, temveč uporablja vse razpoložljive moči edino le za obrambo te postojanke. V francoskem časopisju so se pričeli pojavljati glasovi, češ da Verdun ni bog-ve kako velikega pomena za splošni položaj na zapadni fronti, iz česar bi se morda dalo sklepati, da Francozi ne bi nameravali braniti te postojanke do skrajnosti, ali pa, da bi se francoska javnost na tak način polagoma hotela pripravljati na — padec Verduna. Bilo kakor bilo, toda znani publicist Gustave Hervč je v svojem listu »La Victorie« odločno nastopil proti vsem takim glasovom v članku, naslovljenem »Verdun za vsako ceno«. Mervć primerja to pisarjenje s podobnim časniškim namenom v mesecu avgustu leta 1914., ko je šlo za Pariz, in pravi: Verdun je danes simbolično ime. Izguba Verduna bi bila za nas najdaleko-sežnejša moralna katastrofa. Ne! Ne! Verdun je dano9 za nas ono, kar je bil tedaj Pariz. Nikakršno zavijanje nam ne more vliti vere, da bi bila izguba Verduna za nas podrejenega pomena. Kdor kaj takega v časopisju vbija v glavo našim voditeljem, zagreša zločin proti državi. Posreči pa ve naš generalni štab, da mora držati Verdun za vsako ceno. Naj torej preneha enkrat sugeriranje, ki se danza-dnem nahaja v časopisju, da sovražnik tudi drugje pride s strahovitimi napadi. Slep je, kdor ne vidi, da gre samo pri Verdunu, ne pa kje drugje, sedaj za u-sodo Francoske in Evrope. Popolnoma se strinjajo s temi Hervcje-vimi izvajanji tudi izvajanja angleškega lista »Manchester Guardiana«. vodilnega lista angleških liberalcev, ki piše o položaju pred Verdunom: Položaj Verduna je največjega pomena v francoskem o-brambnem načrtu. Će pade Verdun, je prodiranje zaveznikov okriljeno, preden se je sploh pričelo. Celo Če bi ne padel Verdun in če bi se njegova posadka Ie umeknila za črto, bi mogli Nemci ogrožati srce Francoske. Naravnost blazno bi bilo, če bi se nemški napadi razmotrivali drugače kot pa v skrajno resni luči. Mi bomo morali plačevati za te * nemške uspehe. Kar se tiče nas, dvomimo vedno boJj in bolj, ali bi bilo pametno, da bi ponovili poizkuse, ki smo Jih storili v zadnji jesenski ofenzivi. Jasneje pač ni mogoče povedati, da bi bila po padcu Verduna izključena franco-sko-angleška ofenziva na zapadnem bojišču, izključena celo tedaj, četudi bi ne padel Verdun, temveč bi se francoske obrambne čete umeknile za sedanjo trd-njavsko črto. Važnosti Verduna se torej v polni meri zaveda prav tako vsa resno misleča francoska, kakor tudi angleška Javnost, in najbolj pa gotovo francoski generalni štab. Včeraj smo imeli priliko, da smo primerno ocenili ona poročila, ki so govor rila o obrambi Verduna po neizvežbanih sedemnajstletnih mladičih in smo; označili take vesti za nesmiselne izmišljotine. Kako smo imeli prav, nam kaže vest, iz istega vira, holandskega preko Havra, ki pravi, da so bile najizbranejše francoske čete, ki so jih severno Verduna vrgli nemški naskakovalci. Razni polki, ki jim je bila poverjena obramba ozemlja pred Douauinontom, ter čete med Mozo in Mozelo so bile sestavljene večinoma iz severnih Francozov. Vztrajnost teh vojakov, ki se jih je veliko borilo ob Yserl, se zelo hvali. Štirje bretonski polki so bili uničeni v nemškem naskoku. Nadomestek tvore skoraj izključno pihardij-ske prvotne čete, ki so i>od vodstvom generala Petaina poizkušale predreti v znani lorettski bitski. — Tako so se torej v enem dnevu izpremenili sedemnajstletni fantiči v elitne čete francoske armade. In današnje poročilo je iz istega vira kot včerajšnje. Naše mnenje je pač, da bi bil Verdun že zdavnaj v nemških rokah, če bi ne bilo tudi na francoski strani dobrega, izkušenega vodstva ter vztrajnega, pogumnega ln hrabrega moštva. Vprašanje je le, ali ima Francoska toliko takega moštva, da bo mogla do konca vzdržati nemški naval. Kot nekak odgovor na to vprašanje naj bi zabeležili naslednji vesti, ki Izhajate obe iz švicarskih virov, morda resnični, morda pa tudi ne. švicarska brzojavna informacija namreč poroča iz A-ten 6. t. m., da ie bHo 15.000 moi na Krfu se nahajajoče srbske armade vkrcanih za Marsiljo ln da so na Krfu se nahajajoče srbske čete sploh namenjene za francosko fronta Drugo vest pa so prlob- % gfran j| »EDINOST* Štev. 70. V Trstu dne 10. marca, 1916 čile »Neue Ziiricher NachricJiten« iz italijanskega vira in ta vest pravi, da se Je pri obisku francoskega ministrskega predsednika v Rimu sklenilo, da mora Italija 250.000 mož svojih teritorijalnih čet — nekaka naša črna vojska — poslati na Francosko za službo za fronto. 50 bataljonov da je že odšlo. Tako je mo-goie Francoski, da lahko vse svoje čete pošlje na fronto. Odposlani bataljoni dobivajo svole denarne prejemke od italijanske vojne uprave. Njihovi znaki, stroka in polkovna številka so zakriti s črnim trakom. Uredništvo omenjenega curiške-ga lista pripominja k tej vesti, da jo je prejelo že zadnji ponedeljek, a je vkljub prvovrstnemu viru, iz katerega izhaja, ni upalo objaviti zaradi izredno važne vsebine, dokler se ni sedaj vsebina te vesti v polni meri potrdila s pristojne strani. Recimo, da obe te vesti odgovarjate resnici. Kak uspeh bi imeli za Francosko? — Ce Štejejo srbske čete na Krfu 150.000 mož, bi imeli Francozi, če bi vrgli na fronto tudi še onih svojih gotovo manjvrednih 250.000, ki se nahajajo za . ronto in jim jih tamkaj nadomeste Itali-ani, skupaj 400.000 mož, armada, ti bo gotovo izdala precej, če bi jilfl že sedaj pripravljena, da udari. Toda Srbov je baje vkrcanih doslej 15.000 in 50 italijanskih bataljonov tudi ne znaša več kot 50.000 mož, skupaj torej 75.000. In to je tudi šele na potu. Ali ne bo morda — Če je sploh stvar resnična — tudi ta francoska akcija toliko prepozna, kot bi bila prepozna akcija za nabave težke artiljerije, ki jo dobite Francoska in Angleška šele v dveh mesecih, kajti nekako v istem času bi mogla Francoska Šele v resnici razpolagati s srbskimi četami, ki so danes Še na Krfu, in onimi svojimi, ki naj bi jih nadomestili Italijani. Ce Francoska seoIuletje 1916). V nedeljo, 12. L m. se uprizori ob 4 pop. v Skednju v dvorani »Adrija« igra »Nežka z Bleda« in burka »Kralj Herod«. Čisti dobiček je namenjen za Rdeči križ in sklad za vdove in sirote padlih Junakov. Vstopnina 40 vinarjev; s sedeži vred 60 vinarjev. Mestna zastavljalnica. Danes od 9. dop. I o 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca novembra 1914. na bele listke, in sicer od Štev. 40.500 do štev. 42.000._ Poslano*) ZM jestolnUu in Ur. Na podlagi pooblastila pristojne oblasti se poživljajo zadružniki, da se danes in jutri do poldneva prija- vi v zadružni pisarni in predlože račune o sladkorju, nabavljenem v me-j secih decembru 1915 in januarju 1916 in to v namen, da dobe izkaznice za nabavo sladkorja od grosistov. TRST, 10. marca 1916. Predsednik: ___H. Robba. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. _MAIS OGLASI._ H&fffificffll mladenič, ki zna slovensko, nem* Uvlijdblifcllli ško in italijansko v govoru in pisavi t°r strojepisja, išče primerno službe. — Ponudbe pod „I. E.u na Ins. odd. Edicosti. 121 f^llfajS 1 se v sre^° °koli 8 uro Zjutraj po u^UfrJiaU cesti iz Rojana do nI. Caserma zlata verižica s starinskim medaljonora-sliko. — Pošteai najditelj je naprošen da odda v knjigarni Gorenjec, nI. Caserma IG. . - . . . 122 HfffiP je na cesti Ključ-Katinara dve konjski IftUUi odeji naj jih prinese finančni straži na Ka-tinari. Dobi se nagrada. Ili3 Ha debela samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gnn.bi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna re/.ila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnie hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke ,.Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicolo štov. 19. 82 nMftrfffi so ^ mladi bermirski psi. Ulica ižll piUJUj delTIstria 14. trgovina. 119 * |ff*ftwnIffl MlLHELi; NORSA, Trst, Corso ItflUiUnilUl št. 37. Kupuje, prodaja ter izmenjava zlato, srebro, platin in briljante po n«j vitjih cenah. 68 EflfrlAVffF Anton Jerkič poaluje zopet v svojem rUlUSiUI ateljeju v Trstn, Via delle Poste štev. 10. • Lokovska hranilnica in posojilnica v Lokvi reg. zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bode vrSil dne 19. marca 1916 ob 2 pop. v uradni sobi v Lokvi. DNEVNTRED : 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrdilo računov za leto 1915. 4. Čitanje revizorjevega poročila. 5. Nadomestna volitev nadzorstva. 6. Predlogi in nasveti. LOKEV, dne 10. marca 1916. NAČELSTVO. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu ndel ž- nce . i Umetni zobje : z In Brez tellDJtl, date Krone In ohroDHi i VILJEM TUSCHER ► konces. zobotetmlk : TRST, ol Coserma it 13,11. n, ! Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. Umetno-fotoarnHćnl ateli* Trst. ulica del Rivo št 42 (prilii^ T-i Izvršuje vsako fo to grafično delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasti« plošče za vsakovrst. spomenike. POSEBNOST: POVEČANJ« m VSAKS FOTOGRAFIJA tu Radi udobnosti gos p. naroČili-kov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po nagzmernejdih cenah.. Trst, al. del Rivo Stev. 42 Dr. HORVATU TRST« Via tarin&ia 39 S»««ijallSft u KOŽNE In SPOLNE BOLfcZN &IBKOST ln NERVO£NOS1 um BOLEZNI v NOGAH In SKLEP?« Spr«itma eti 10-1 pop« In 4-7 ob nedeljah od tO - _ | Brez posebnega obvestila^ t Tužnim srcem naznanjamo prijateljem, znancem in sorodnikom, daje umrl danes po dolgi in mučni bolezni nepozabni nam Anton Godina - Pa£6l j Pogreb se bo vršil v soboto, dne 11. t. m. ob 37, pop. iz hiše žalosti bkedfnj 437 na domače pokopališče. SKEDENJ, 9. marca 1916. Lucija roj. Sancinf soproga. — Marija por. Valentič, učiteljica, Karmela por. Godina, Gfzela, Herta, hčere. — Leander, učitelj (sedaj na bojišču), Stanko, s na. — Ciril Valentič, šolski voditelj), zet. — Silvester Godina-Kudrič (sedaj pri mornarici) zet. — Ksenči, Tuška, vnuk'nji. Velik prihod Španskih smokev (fig) v košarah, 200 žakljev čebule, dateljev v zabojih, mandeljne pinjolov, suhega grozdja „Sultanina", otupljenih orehov, belega in zelenega mila ter 100 zabojev čokolade. S. A. DESSILLA - Trst ulica Valdirlvo Stv. 13 In ulica Všenna 2tv. 4.