J usč Škofja Loka dz 0 MOZAIK 2008 VI7DI AfiqfAQ7 A?= 1 i U i ^ 120080260., 1 COBISS iz vsebine: Ministrica Mojca Kucler Dolinar v Domelu Nova priložnost za EC motorje Načrtovanje in pridobivanje kadrov Zavarovanje splošne odgovornosti podjetja Intervju: Francka Nastran KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA ŠKOFJA LOKA KAZALO Beseda urednika 2 Uvodnik 3 Najboljša inovacija velikih podjetij 4 Nova priložnost za EC motorje 5 Načrtovanje in pridobivanje kadrov 6 Zavarovanje v primeru nesreč pri delu 6 Intervju David Koblar 7 Ministrica na obisku 8 Parkiranje v Retečah 9 Intervju Francka Nastran 10 Moto Road Racing klub Medvode 11 Trubarjevo leto 12 Študij strojništva na Danskem 14 Smučarski klub Domel 15 Vtisi iz Amerike 16 Športne igre 18 Veleslalom Domel 2008 20 Razpis za počitniško letovanje 22 Križanka 23 BESEDA UREDNIKA Kopica pomembnih dogodkov, ki so se zvrstili prav v februarju, je zamaknila izdajo glasila v začetek marca. Tako poleg dogodkov, ki so zaznamovali februar, začenši s kulturnim praznikom, pustnim veseljačenjem in belo obarvanimi temami, v tokratni številki pišemo o obisku ministrice za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar. Štefan Bertoncelj Glavni urednik Svojo posebno pozornost je namenila prenosu znanja v proizvodno dejavnost prav zaradi razvojne naravnanosti podjetja Domel in učinkovitega črpanja razvojnih sredstev iz EU. Podprla je Domelova prizadevanja za ustanovitev razvojnega centra gorivnih celic v Železnikih, kar v svojem programu podpira tudi Evropska komisija. »Tematika alternativnih virov energije je zelo pomembna tudi za Slovenijo, kajti zavedati seje treba, da že uvažamo več kot dvajset odstotkov električne energije. In vsak nov alternativen in ekološko sprejemljivejši vir energije bo za našo prihodnost samo plus« je povedala Dolinarjeva. Tudi na svetovno znanem sejmu Domotehnica, kjer so se do nedavnega pojavljali vsi svetovni proizvajalci bele tehnike, so prepoznavne globalizacijske spremembe. Mnogih stalnih razstavljavcev ni bilo videti, opazna pa je bila Domelova stojnica v stilski preobleki, podrejeni novi celostni podobi, kije pozdravljala obiskovalce z razvojnimi novostmi in inovacijami.Tako smo tu prvič predstavili reluktančne sesalne enote in izdelke, ki so prejeli nagrade na slovenski prireditvi inovacij Hevreka. Več o dogajanjih in dogodkih povezanih z Domelom boste našli v tokratni prvi številki Mozaika, kije precej bolj zajetna, kot običajno glasilo. DOMBL Domel, proizvodnja elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki, d.d. Otoki 21,4228 Železniki, Slovenija, tel.: +386 4 51 17 100, fax: +386 4 51 17 106, info@domel.com; www.domel.com MOZAIK - brezplačno glasilo podjetja Domel d.d. naslov uredništva: Glasilo Mozaik - Domel, Otoki 21,4228 Železniki tel.: 04 51 17 192, fax: 04 51 17 193; e-maih stefan.bertoncelj@domel.si Uredniški odbor: glavni in odgovorni urednik: Stefan Bertoncelj; člani odbora: Tadeja Bergant, Anita Habjan, Danica jelene, Romana Lotrič, Andreja Kenda, Katarina Prezelj, Darinka Šekli; foto: Anita Habjan, Štefka Jeram, Katarina Prezelj, Blaž Benedik, Matej Žlebir, Luka Vodopivec, Tadeja Bergant, Jani Šolar, Vilma Stanonik, foto arhiv; grafično oblikovanje: Klemen Budna/GTO Košir; lektorica: Majda Tolar; tisk: Tiskarna GTO Košir; Leto 2008, Številka 1; Letnik 28; Izvodov: 1750 Stališča avtorjev ne odražajo nujno stališč uredništva. K vsebirjgi jA-liiiistnca.Mojca.KuUer Dolinar: v Domel«,s jNova,titiložnos!: žajEC motorje klačrtov^gje ib'Rddobiyanje kadrov hw-a.rovatiig-sgi0|oe odgovornosti fw.ocka> nosu au naslovnici’:Mnistrica na obisku UVODNIK 3 Poleg glavnega programa sesalnih enot krepimo zastavljene nove programe na področju avtomobilske industrije, EC ventilatorjev, komponent in puhal. V okviru podjetja Domel Energija pa smo bili v lanskem letu zelo aktivni na področju razvoja novih puhal za gorivne celice, raziskav delovanja gorivnih celic in tržnih aktivnostih v slovenskem prostoru. Razvoj komponent za gorivne celice, raziskave delovanja gorivnih celic in postavitev sistemov za neprekinjeno napajanje z vgrajeno gorivno celico so potekali v okviru raziskovalnih projektov na državni ravni, eden od njih pa je vključen v 6 evropski okvirni raziskovalni program. Jožica Rejec Predsednica uprave Letos bomo zaključili tri projekte iz tega področja, v teku pa so še štirje raziskovalni projekti. Zadnji med njimi bo zaključen v letu 2010. V okviru navedenih raziskovalnih projektov nam je uspelo vzpostaviti sodelovanje z vsemi slovenskimi raziskovalnimi inštitucijami, ki se ukvarjajo z raziskavami vodikovih tehnologij in komponent za gorivne celice. Na podlagi izkušenj iz raziskovalnih projektov in sodelovanja s proizvajalci gorivnih celic smo pripravili osnutek programa za Raziskovalni center vodikovih tehnologij. Za to ima največ zaslug mag. Matjaž Čemažar. Center bo v začetku nadaljeval s povezovalno vlogo v slovenskem prostoru, razširil delovanje z zunanjimi partnerji in deloval v okviru raziskovalnih projektov. Dne 11.2.2008 nas je obiskala ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo gospa Mojca Kucler Dolinar. Predstavili smo ji Domelov proizvodni program, programske načrte in idejni osnutek Raziskovalnega centra za vodikove tehnologije. Povedala je, da jo to zelo zanima in da imajo tudi na Ministrstvu za šolstvo, znanost in tehnologijo v programu organizacijo centra, kjer bi se v slovenskem prostoru usmerjale in spremljale dejavnosti na tem področju. Ministrica nas bo po pregledu našega osnutka povabila na pogovor in razlago o usmeritvah ministrstva in nadaljnjih korakih. Ideja o ustanovitvi Centra za vodikove tehnologije dokazuje, da se potrjujemo tudi v Domelovi vrednoti ambicioznost. Pogovarjali smo se tudi o visokem šolstvu. V Domelu pridobivamo strokovnjake s štipendiranjem in jih že v času študija vključimo v delo. Na ta način se bolje spoznamo, štipendisti delajo diplomska dela iz Domelovih tematik in po zaključku študija pričnejo že uvedeni v redno delo. V visokošolski sistem pa bi po naše mnenju morali uvesti še več skupinskega dela na praktičnih nalogah. Po ogledu urejene in visoko avtomatizirane proizvodnje ter razvojnih laboratorijev je ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo gospa Mojca Kucler Dolinar izrazila veliko zaupanje v Domel in naše načrte ter pripravljenost za pomoč pri uresničevanju naših načrtov. NAJBOLJŠA-------- INOVACIJA VELIKIH PODJETJIH Kompaktna sesalna enota in separatorza sesalnike za mokro sesanje Na osrednji slovenski prireditvi na področju inovacij, 2. Slovenskem forumu inovacij, je bilo predstavljenih 40 najboljših inovacij. Inovativen produkt, sesalna enota in separatorza sesalnike za vodno sesanje, je bil nagrajen kot najboljša inovacija velikih podjetij, podjetje Domel pa izbrano med 10 najinovativnejših slovenskih podjetij. Poraba energije in materialov, onesnaževanje okolice, učinkovitost, teža in drugi kriteriji postajajo ključni pri razvoju sesalnikov. Sesalne enote v dosedanji skeletni obliki niso dopuščali manipulacijskega prostora za pocenitve in izboljšave. Z inovativno konstrukcijsko rešitvijo, tehnološkimi inovacijami pri izdelavi sestavnih delov in z osvajanjem novih tehnologij smo dobili nov proizvod, ki predstavlja svetovno novost na področju sesalnih enot za mokro sesanje. Uspelo nam je združiti proizvodne procese in na enotni tehnologiji postaviti proizvodnjo za oba koncepta enot, kar tudi pripomore, daje uvedba novega programa že takoj ekonomsko upravičena. Nova družina vrhunskih kompresorskih motorjev za sesanje prahu ali mokre umazanije ima med globalnimi konkurenti najmanjše gabarite, težo in najboljši izkoristek. Glede na predhodno družino omogoča kar 60% prihranek jekla in 40% prihranek bakra. Posledično se teža nove enote pri isti moči v primerjavi s starejšo enoto zmanjša iz 1800g na 1100g.Te prihranke smo dosegli s povečanjem vrtljajev motorja na 45.000 ob/min. S pomočjo numeričnih analiz in velikega števila sistematično izvedenih eksperimentov smo izkoristek enote povečali iz 37% na 43%. Med proizvodnim procesom za enoto, ki jo je možno reciklirati, porabimo 25% manj energije. Celoten proces izdelave je avtomatiziran, čas izdelave seje v primerjavi s prejšnjim tipom več kot razpolovil. V celotni enoti ni vgrajenega niti enega vijaka, saj so spoji med sestavnimi deli natisnjeni, kovičeni ali lepljeni. Hkrati seje pokazala priložnost za prodor v novo tržno nišo vodnih sesalnikov s centrifugalnim separatorjem višjega cenovnega razreda. Filtracijo večjih prašnih delcev v posesanem Nova enota ima za 40% nižjo težo ob istočasnem izboljšanju karakteristik. Lahek, hiter in učinkovit za prah in vodo Simon Zgaga, dipl. ing. mojmitva Gašper Benedik, univ. dipl. ing. strojnHtva Domel, d. d. 1-13=1-07 Poraba tnifpij« in materialov, onetrolevanje okolc*. utinkovitoil, leia in drugi kmrnji ponujalo Hjutri pn razvoju indniknr. Domek* odgovor Je nova (kutina vrhunekih k amperi onklh motorjev za sesanje prahu ah mokre umazanije. Id Ima med konkurenco najmanjle gabarite In teto ter naj boljh Izkoristek. zraku zagotavlja voda v posodi, manjše prašne delce in vodne kapljice pa zaustavi separator. Preboj med peščico podjetij je zaradi patentne zaščite obstoječih izdelkov težak, vendar so prodajne cene neprimerljivo višje. Razvoj samega separatorja kot nadgradnje sesalne enote nam bo omogočil vstop na za Domel še neosvojen tržni segment. Nov patentiran izdelek se odlikuje po izrednem majhnem uporu pri pretoku zraka, vrhunski stopnji filtracije in samočistilnem efektu. Prav tako je edini separator, izdelan iz enega samega kosa. Razvoj separatorja je temeljil na integralnih (meritve aerodinamskih karakteristik) in lokalnih meritvah zračnega toka ter zahtevnih numeričnih simulacijah toka zraka v programskem paketu Fluent, ki so nam omogočile, da je večji del optimizacije separatorja potekal v virtualnem okolju. Lokalne meritve toka zraka (HW anemometrija) so bile izvedene ne Fakulteti za strojništvo v Laboratoriju za vodne in turbinske stroje. Prototipi so bili zaradi zahteve po visoki mehanski trdnosti prototipov in zapletene oblike izdelani s pomočjo tehnologije hitre izdelave prototipov »Fused deposition modeling«. Prototip se izdeluje z nanašanjem materiala ABS v plasteh, postopek spominja na 3D printanje. Doseženo ujemanje med meritvami in numeričnimi simulacijami je glede na kompleksnost problema odlično. Enota 467 se že nahaja v serijski proizvodnji. Fotografija sesalne enote s separatorjem. Nadgradnja enote s separatorjem je v fazi izvajanj vzorčenj s potencialnimi kupci. Poudariti je potrebno, da so pomemben del k uspehu projekta poleg avtorjev prispevali zaposleni v oddelkih razvoja, tehnologije, kontrole, orodjarne, nabave in prodaje. Projekt je primer dobrega sodelovanja z izobraževalno-raziskovalnimi inštitucijami (Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani) in ostalimi poslovnimi partnerji. Prejeto priznanje vidimo kot potrditev razvojnih dosežkov in kot možnost za prikaz razvojnih dosežkov javnosti. Na 2. Slovenskem forumu inovacij smo opazili velik interes medijev in veliko mlajših udeležencev. Iz tega bi lahko sklepali, da inženirski poklic, razvoj, raziskave in inovativnost pridobivajo na veljavi in ugledu v družbi ter da se nam ob trenutnem kadrovskem pomanjkanju v nekaj letih obetajo občutne »okrepitve«. Odlične karakteristike enote s separatorjem so posledica obsežnega numeričnega in eksperimentalnega dela. Slika prikazuje enega od rezultatov numeričnih simulacij: radialna hitrost toka zraka v separator. NOVA------------- PRILOŽNOST ZA EC MOTORJE V Domelu že dalj časa prevladuje mnenje, da je potrebno poleg glavnega programa postaviti nove programe. Več programov zmanjša tveganje in odvisnost podjetja. Lansko leto se je uprava odločila (sklep št. 07/23), da bo dala programu EC ventilatorji novo priložnost. Proizvodnja bo premeščena v nekdanjo Indramatovo halo. Novembra 2007 smo pričeli s projektom „lndustrializacija EC pogonov", katerega namen je optimirati in poceniti motorje ter krmilja. Vključena je skupina strokovnjakov iz različnih področij, da bi prenesli znanje iz obstoječih programov in ga nadgradili glede na posebnosti EC motorjev. Karmen Nastran Mohorič Živimo v času klimatskih sprememb in segrevanja ozračja. Povpraševanje po motorjih za ventilatorje narašča zaradi povečanega povpraševanja po klimatizaciji in ventilaciji. Postajamo bolj ozaveščeni in želimo zaščititi naravno okolje.Tudi način življenja se spreminja. Vedno bolj je pomembno zdravje zaposlenih in čisto delovno okolje. Nečistoče v zraku negativno vplivajo na zdravje zaposlenih, delovanje strojev in kakovost izdelkov. Za doseganje čistejšega zraka v delovnem okolju je potrebno nečistoče odsesavati, najbolje na mestu izvora. Možnost prodaje EC motorjev z zunanjim rotorjem vidimo v ventilaciji (zlasti v industrijskih stavbah), klimatskih napravah, poganjajo lahko pečice, brusilne stroje, polirne stroje, opravljajo delo kompresorjev, črpalk ... Če ponudimo motor skupaj z ventilatorjem, se prodajne možnosti razširijo na odsesovalne naprave, filtrirne naprave za čiščenje zraka, točkovno in centralno odsesavanje v industriji, odsesovalne naprave za kuhinje, odsesavanje pri lakiranju in barvanju, naprave za predelavo plastike, komore s čistim zrakom (zaščitne mikrobiološke komore), zračne tuše (za odpraševanje umazanije, prahu ...). Ventilacija in klimatske naprave spadajo med 5 največjih porabnikov električne energije v EU. Direktiva Evropske Komisije narekuje povišanje energetske učinkovitosti ventilatorjev (Vir: Fraunhofer Institute Systems and Innovation Research, Germany, Independent Consultant, UK: EuP Lot 11: Fans for ventilation in non residential buildings. Karlsruhe, April 2007). Ker se količina uporabljenih ventilatorjev v Evropi hitro povečuje, bi morali zelo zmanjšati porabo el. energije oz. povečati njen izkoristek. Tukaj vidimo priložnost za Domel, saj so Domelovi EC motorji z zunanjim rotorjem po izkoristku med vodilnimi na svetu. Običajno ventilatorje poganjajo asinhronski motorji. EC motorji imajo v primerjavi z asihronskimi znatno boljše izkoristke in izjemno majhno maso oz. volumen. Pri primerjavi neposrednega pogona EC motorja z zunanjim rotorjem in asinhronskega motorja z jermenskim pogonom se pokažejo prednosti Domelove rešitve. Prihranimo na prostoru in električni energiji ter odpravimo vzdrževanje in prah zaradi jermena. Naš cilj je, da bi proizvajalci namesto asinhronskih vgrajevali EC motorje povsod, kjer je potrebna regulacija vrtljajev. EC = elektronsko komutiran, kar pomeni, da elektronika opravi delo ščetk in kolektorja. Elektronika omogoča tudi zelo natančno krmiljenje motorja. Potencialni kupci so se pozitivno odzvali na pobudo Domela o sodelovanju. Velik proizvajalec klimatskih naprav iz Švedske, ki smo ga obiskali v začetku decembra, nam februarja vrača obisk. Podjetje iz Italije nas je januarja obiskalo dvakrat, da bi se dogovorili o prihodnjem sodelovanju. Več proizvajalcev ventilatorjev nas je zaprosilo za ponudbo in vzorce že v lanskem letu. Iščemo partnerje, kijih zanima kvaliteten in zanesljiv razvojni dobavitelj, ne pa proizvajalec motorjev po najnižji ceni. Motorji so zelo pomemben del končnega izdelka, zato je opravljenih veliko testiranj, preden izberejo dobavitelja. Ko se kupci odločijo, so sodelovanja dolgoročna in pogodbe podpisane za več let. Vidimo možnost, da program EC motorjev in ventilatorjev v nekaj letih postane eden od Domelovih večjih programov. 6 -NAČRTOVANJE IN PRIDOBIVANJE TALENTOV ZAVAROVANJ E- V PRIMERU NESREČ PRI DELU Vloga in pomen kadrovanja sta se v zadnjih nekaj letih močno spremenila. Še deset let nazaj je veljalo, da so naloge kadrovske službe predvsem operativne in administrativne narave. V zadnjem času pa se ugotavlja, da je njena vloga vedno bolj strateškega pomena. Zavarovanje splošne odgovornosti pri pravnih osebah krije škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov tretjih oseb, nastalo zaradi nenadnega dogodka pri izvrševanju zavarovančeve dejavnosti, za katero je zavarovanec (Domel) odgovoren. Del tega zavarovanja je tudi zavarovanje delodajalčeve odgovornosti, ki jamči za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih proti delodajalcu uveljavljajo lastni delavci zaradi nesreče in ki ima za posledico telesne poškodbe, obolenje ali smrt osebe ali škodo na stvareh. Tina Ogrizek Ker je starostna struktura zaposlenih vedno višja, je potrebno pravočasno poskrbeti za načrtovanje in pridobivanje ustreznih kadrov, ki bodo zasedli ključna delovna mesta ali pa nasledili tiste, ki se upokojijo. Na kakšen način razvijati in zadržati nadarjene zaposlene, je pomembno vprašanje, s katerim se dnevno soočamo. Izobraževanje in usposabljanje na delovnem mestu je ključni izziv, saj izobraževalni sistemi ne dajejo posameznikov, ki bi bili že pripravljeni za delo. Poklicno svetovanje v osnovnih šolah poteka tako, da učence in njihove starše poklicni svetovalci seznanijo s tem, po katerih poklicih je trenutno največ povpraševanja. Znano je, da so uspešnejša tista podjetja, ki načrtujejo in iščejo kadre in že v načrtih predvidijo aktivnosti za zagotovitev le-teh. Treba je razmišljati, kako bomo zagotovili dovolj talentov, ki bodo zasedli ključna delovna mesta. Ker vemo, da je potrebno kar nekaj časa, preden dobimo in vzgojimo dobre kadre, je potrebno zagotoviti določena sredstva in programe za izobraževanje in usposabljanje. V ta namen smo naredili film, s katerim predstavljamo poklice v Domelu. Film je zasnovan tako, da je predstavljeno celotno podjetje ter poklici oz. delovna mesta - od tistih, ki zahtevajo le osnovnošolsko izobrazbo, pa do delovnih mest, kjer se zahteva univerzitetna izobrazba. Film je bil že predstavljen osnovnošolcem v Osnovni šoli Železniki. Želeli smo mlade spodbuditi oz. navdušiti, da se jih čim več odloči za šolanje na strojni ali elektro šoli ter da se nam pridružijo najprej kot štipendisti in kasneje naši sodelavci. Ker pa sodelujemo veliko tudi s srednjo in visoko strojno in elektro šolo v Škofji Loki ter Kranju pa tudi s fakulteto za strojništvo in elektrotehniko v Ljubljani, bomo film uporabili tudi za predstavitev podjetja na informativnih dnevih teh šol. Na ta način želimo mlade usmeriti v poklice strojne, elektro in ekonomske smeri, ki so za nas najbolj aktualni. Zavedamo se, da ima velik pomen sporočanje informacij mladim, ko se odločajo za poklic. Imamo tudi svojo štipendijsko politiko.Trenutno štipendiramo 47 štipendistov, ob delu pa študira 88 zaposlenih. Vsak zaposleni ima možnost izobraževanja, imamo svojo knjižnico. Med počitnicami pa omogočamo opravljanje počitniške prakse in dela preko študentskih servisov. Na ta način mladi spoznavajo podjetje in delo v njem. Poleg tega omogočamo opravljanje obvezne prakse, nudimo teme za seminarske in diplomske naloge. S tem vzpodbujamo mlade, da se čim bolj in čim prej začnejo vključevati v podjetje, s tem se krepi njihov občutek pripadnosti in zagotavlja pretok znanja že med izobraževanjem. Zavarovanje pred odgovornostjo je v prvi vrsti namenjeno zavarovanju ekonomskega in socialnega položaja podjetja, ki bi ga lahko ogrozilo izplačilo visokih denarnih zneskov za škodo, ki jo je hote ali nehote povzročilo drugim. Podjetje je za nesrečo odškodninsko odgovorno le, če povzroči tretjim osebam škodo z nedovoljenim ravnanjem - to je ravnanje podjetja (storitev, opustitev) ali njegove stvari, kije nedopustno ali protipravno. Med škodo in nedovoljenim ravnanjem podjetja mora obstajati vzročna zveza. Prav tako mora biti podjetje za škodo objektivno ali krivdno odgovorno. Če do nesreče pride po krivdi delavca in delodajalec zanjo ni odgovoren, za škodo tudi ne more odgovarjati. Zgolj razlog, da seje nesreča zgodila na delu, podjetja torej ne zavezuje, da mora delavcu povrniti škodo. V slovenskih podjetjih je na tem področju zelo različna praksa. Nekatera podjetja tega zavarovanja nimajo in se posledično izogibajo izplačilu škode, tudi če so zanjo odgovorna, druga pa izplačujejo odškodnino le v primeru odgovornosti in težjih telesnih poškodb, zelo malo pa je takih, ki so solidarna z delavci. Domel je ves čas poskušal ohranjati določeno mero solidarnosti do delavcev, ki so utrpeli poškodbo v nesreči pri delu. V ta namen imamo sklenjeno tudi zavarovanje delodajalčeve odgovornosti s precej visokim kritjem, kar upravičencem omogoča, da lažje pridejo do odškodnine. Iz leta v leto pa se dogaja, da dosežemo oz. presežemo dogovorjeno zavarovalno vsoto, razliko pa mora podjetje plačati iz lastnih sredstev. Prav tako izplačane škode vsako leto za nekajkrat presežejo plačano zavarovalno premijo, s čimer se povečuje pritisk zavarovalnice po zvišanju že tako visoke premije. Od leta 2003 je zato uvedena odbitna franšiza v višini 210 EUR, ki jo zavarovalnica odšteje od priznane višine škode ter je ne izplača, s čimer je podjetje upravičeno do oprostitve 17,6% doplačila in obračuna še dodatnega 15% popusta na zavarovalno premijo. Da bi se solidarnost do delavcev, ki so utrpeli poškodbo pri delu, ohranila tudi v bodoče, moramo vsi dosledno upoštevati zakonodajo, na kateri temelji naš organizacijski predpis »Prijava nezgode pri delu«. V tem smislu je uprava podjetja sprejela sklep, da je potrebno vsako nezgodo prijaviti odgovornemu vodji in službi varstva pri delu še isti dan, ko se je pripetila. To pomeni, da se v bodoče ne bodo več priznale poškodbe pri delu, ki bodo prijavljene prepozno, kot seje v preteklosti nemalokrat dogajalo. Natančen postopek prijave poškodbe pri deluje Služba varstva pri delu nazorno predstavila tudi v peti številki časopisa Mozaik. INTERVJU DAVID KOBLAR David Koblar. Študent 5. letnika (9.semester) Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Domelov štipendist. Fant, ki je lani prejel priznanje za najboljšega študenta v letniku. Takega sina bi si želela marsikatera mama. In ko sem mu omenila, da je dandanašnji mladina taka, da jo je treba kar naprej priganjati in »tiščati« h knjigam, se je zasmejal in rekel: »Očitno je to kar pogost pojav. Tudi sam nisem bil kaj prida navdušen za učenje in domače naloge. Kar naprej some priganjali, naj se grem učit. Odprl sem zvezke, se pretvarjal, da se učim, v resnici pa sem bil z mislimi čisto drugje in si seveda nič zapomnil. Potem pasmo sklenili dogovor, naj me pustijo, se bom že učil takrat, ko bom presodil, da je pač potrebno. Potem je bil mir.« Si potemtakem že v osnovni šoli pobiral razne nagrade in priznanja! Pravzaprav sem bil čisto povprečen učenec. Vseh osem let sem imel prav dober uspeh. Mi je pa matematika kar »ležala«, to pa res. Pa logika mi je bila všeč. Povej mi, prosim, bolj natančno, kaj študiraš? Hodim na fakulteto za strojništvo, smer konstruiranje in mehanika, usmeritev pogonska tehnika. Kaj pravzaprav pomeni, da si najboljši študent v letniku? Na fakulteti so štiri smeri: energetsko in procesno strojništvo; konstruiranje in mehanika; rmehatronika, mikromehanski sistemi in avtomatizacija ter proizvodno strojništvo. Nagrade dobijo najboljši trije v posameznih smereh. Jaz sem bil najboljši študent na smeri konstruiranje in mehanika, nagrado pa sta dobila še dva študenta z dveh drugih smeri. Kakšne oblike pa je to priznanje? To je list, na katerem piše, da je to svečano priznanje za najboljšega študenta tega pa tega letnika te pa te smeri. Zraven pa je še denarna nagrada. Vendar, obogatel ravno nisem. Je pa sama podelitev dokaj svečana. Nagrajeni so tudi nekateri podiplomski študenti, ki so predčasno zaključili s študijem, in Prešernovi nagrajenci. Zaposleni na fakulteti pa ob okrogli obletnici dobijo darila. Povabijo celo upokojene profesorje. Ali taka nagrada prinese kaj privilegijev? Ne. Na fakulteti ne. Mogoče kasneje, ko iščeš službo Ti študij vzame veliko časa? Ja, v 1. in 2. letniku je bila kar kriza. Marsikateri vikend sem presedel za knjigami, no, lahko bi rekel bolj za računalnikom. Veliko vaj je bilo treba računati v Excelu. V 3. letniku pa je bilo potem že boljše.Takrat mi je pravzaprav šele dobro »zalaufalo«. Imel sem tudi že več časa in tako sem začel delati v EC sistemu na projektu visokotlačnega puhala. In kako gresta skupaj teorija in praksa? Lahko svoje znanje uporabljaš v praksi? Nekaj da, vsega pa ne. Še vedno namreč obstajajo predmeti, ki se jih pač moraš naučiti, da narediš izpit, potem pa snov pozabiš. Seveda pa so tudi taki, katerih snov lahko koristno uporabiš v praksi. Biti pa mora oboje. Najprej teorija, nato praksa. Bi si želel študirati v tujini? Pomislil sem, da bi znalo biti zanimivo. Vendar preveč resno nisem razmišljal o tem. Zgodi se, recimo, da študiraš v tujini, potem pa ti pri nas ne priznajo kakšnega izpita in stvar se seveda zavleče... Meni pa je cilj čimprej diplomirati. Kje se bolj vidiš v prihodnosti? Tu, pred domačim pragom, ali te mogoče vabi bela Ljubljana? Koga pa ne mika Ljubljana? Boljše plače imajo (smeh). Ne, jaz moram najprej odslužiti štipendijo. Predvsem pa računam še na 4 leta študija. Časa za razmislek je torej še dovolj. Če bi danes izbiral srednjo šolo, pa potem študij, bi izbral isto? Da. V 8. razredu sem se odločal med strojno šolo v Škofji Loki ter elektro in strojno šolo v Kranju. Odločil sem se za slednjo in končal tehniško gimnazijo. Všeč so mi bili tehnični predmeti, predvsem mehanika in tehnično risanje, zato sem se tudi odločil za strojno fakulteto. Kakšen pa je občutek, ko prideš študirat v Ljubljano? Sprva, ko si še ves zelen, je prisotno malo strahu pred profesorji. Ali pa te kdo straši, da je veliko učenja. Potem pa vidiš, da če sproti delaš, študij ni noben bavbav. Imaš kakšno sošolko? Ja, letos imam eno. Ena pa je na drugi smeri in je tudi dobila enako priznanje kot jaz, le iz druge smeri. Potem pa se navihano zasmeje in doda: »Največjihje pa popoldne, ko fakulteta tudi drugim oddaja prostore.« Bivaš v študentu? Ne, vozač sem. Ko boš naredil diplomo, boš imel naziv... Univerzitetni diplomirani inženir strojništva. Potem... Potem pa se nameravam vpisati na podiplomski študij. Letos jeseni. Iz česa pa pišeš diplomo? Teme za diplomo sicer še nimam uradno izbrane, ampak bo nekaj v tej smeri: Dinamična analiza motorja AZG 748.3.311. Namen moje diplomske naloge je, da se spoznam s programskim paketom Ansys, v njem naredim modele sestavnih delov motorja, numerično izračunam lastne frekvence posameznih delov in njihovih sestavov ter ujemanje rezultatov validiram z eksperimentalnimi meritvami. Moj mentorje izr. profesor Miha Boltežar. V Domelu pa je moj »varuh« Marjan Kavčič. Še veš, kako se začne Zdravljica? Bliža se namreč kulturni dan. Prijatli obrodile so trte vince nam sladko. Ko bi te le slišala tvoja učiteljica slovenščine! Po mojem bi kar »pokala« od ponosa. Kaj pa počneš, kadar ne študiraš? Rad se zapeljem z motorjem. Aaaaaaaa? Motor imaš? A je hud? Spet se zasmeje. 625 kubi kov. No, nekaj že da od sebe. Kva čem še rečt? Fejstfant, tale David. Prjazn, pa neč važn, pa še kej bi napisala, sam, m je nerodn. Vztrajnost, pogum, potrpežljivost, kanček trme po potrebi, predvsem pa dobra volja naj hodijo s tabo z roko v roki. Srečno. Po sklepu Senata Fakultete za strojništvo z dne 29. novembra 2007 PREJME David Koblar rojen, 13. julija 1981 SVEČANO LISTINO za najboljši uspeh v četrtem letniku univerzitetnega Študija v Šolskem letu 2006/2007 smer Konstruiranje In mehanika MINISTRICA NA OBISKU Romana Lotrič 1L februarja je Domel obiskala ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar. Predsednica uprave dr. Jožica Rejec jo je seznanila z dejavnostjo Dometa, s področjem ustanavljanja razvojnega centra za vodnikove tehnologije ter z drugimi razvojnimi projekti. Ministrica je pohvalila naš razvoj in vključevanje v mednarodne projekte in raziskovanje ter obljubila državno in evropsko pomoč pri ustanavljanju centra. :udi- ■dill ivski ihola shra- ih “altih, so o spiti -de kot loški v iške pa l, ki za-napije- Prenos znanja z univerz v gospodarstvo Podjetje Domel je primer podj^“'ddo^es fakulteSm zastrojništ-skav iz univerz v gospodarstvo. N) sfefan je zagotovo pripomogel k temu, da je s proizvodnjo^salnih enot a ministmtvota visoko valno razvojno dejavnost v tenMKMlje^luJmancira^or^ojpih projektov so Gorivne celice so prihodnost valnorazvojnoaejav ■ -•■■e . aziskovalnorazvoininpruF^. ~ šolstvo, znanost m tebnologijO.N P vjsoko uči„kovitegasistema v minulih dveh letih za razvoj m m več kot 190 tisoč evrov, dovajanja zraka v gorivne celice P I * Domelu poudarila ministrica ^VjUi^nnliriarrio^^eh? da v podrtju ustanavljajo razvojni center za Kot je v ponedeljek meo “ odjetju ustanavljajo razvojni center za to obliko pobude in da se je s s 1 P tphnologii in gorivnih celic, kar pod I dodala ministrica, (zn) _____________________ am umetnih sladil se me hujšamo Domel. Ustanavlja razvojni center za gorivne celice. Stal bo pet milijonov evrov. Obetajo si evropski Železniki. Družba Domel precejšnjo pozornost namenja raziskovalni dejavnosti in vidi prihodnost v razvoju gorivnih celic. V naslednjih dveh letih bodo ustanovili ££*11 Predsednica Domelove uprave Jožica Rejec je na ------------- včerajšnji predstavitvi pri- - u piuvcitsiMiin 1 o«pisv/.a.i1---------------------1- 'n preprič imamo dovolj trdne temelje, na katerih lahko gradimo,« je dejala direktorica Domela. Ministrica Mojca Kucler Dolinar je pohvalila pot, ki jo v Železnikih utirajo pri izkoriščanju neoporečnih energetskih virov, in pojasnila, da so v podjetju del sredstev za razvijanje vodikove tehnologije že prejeli: »Na razpisu raziskovalno-razvojnih projektov so v minulih dveh letih za razvoj in industrializacijo visokoučinkovitega sistema dovajanja zraka v gorivne celice prejeli skupno več kot 190.000 evrov.« Ministrica se je iz Selške doline odpravila še v Žiri, natančneje v Alpino, kjer so pred dobrim letom odprli industrijsko-razvojni center usnjarske in obutvene industrije, š. Z. Foto Spela Žabkar PARKIRANJE V RETEČAH Parkirati - po razlagi Slovarja slovenskega knjižnega jezika to pomeni natančno - puščati motorno vozilo dalj kot petnajst minut na mestu, ki jeza to določeno, kjer je dovoljeno. In ravno zadnji del definicije je lahko predmet razprave. Kje pa je dovoljeno puščati motorno vozilo, recimo v poslovni enoti motorjev v Retečah? Tega pa ne najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Tadeja Bergant V preteklosti, še v časih Iskre, seje lahko parkiralo praktično povsod okrog tovarne in kar nič težav nisi imel, če si hotel najti prosti parkirni prostor. Avtomobile je nekdo lahko začel šteti že na ovinku z glavne ceste Škofja Loka-Ljubljana. Pod drevesi ob tej cesti je bila poleti prijetna senca, če seje pripravljalo k nevihti, so veje tudi mogoče ubranile kakšno zrno toče. No, jeseni pa so bili avtomobili malce pod listjem. Pozimi pa, če je zapadel sneg (takrat seje snegu še reklo konkretno sneg - vsaj 30 cm!), so se ceste očistile in splužile, prostor med drevesi pa ne, in vedno je bilo takrat tam prazno - kar neko nepisano pravilo, več ljudi je pač takrat hodilo v službo z avtobusom (delavskim). Vodilni v tovarni so imeli »privilegij« parkirati pred ograjo (zraven glavne »rampe«), direktor pa je bil edini, kije lahko parkiral čisto pred vhodom v tovarno - takrat je bil vhod še na dnu klanca, danes je za tovarno. 2e tako ali tako je v tistih časih več ljudi uporabljalo javni prevoz. Vsako gospodinjstvo tudi ni imelo dveh ali več avtomobilov.Tako, da seje za tiste avtomobile že našel kakšen prostor. Bližina železniške postaje (točno čez cesto, nasproti firme) ni imela nobene vloge, ne negativne in ne pozitivne, bila je pač železniška postaja, kjer je včasih kdo vstopil na vlak ali izstopil iz njega. Časi pa se spreminjajo - avtomobilov je povsod vse več, torej je vse manj prostora za parkiranje. Tudi družbena merila so se spremenila. Nestrpnost okolice do tovarne sredi naselja je večja in bolj očitna. Vse več ljudi uporablja vlak kot prevozno sredstvo, ker le-ta velja (zaenkrat!?) še vedno za najcenejši in najhitrejši prevoz do Ljubljane in nazaj. Pa še s parkiranjem v Ljubljani se ni potrebno obremenjevati. Spreminjajo se lastniški odnosi, medsebojni odnosi, splošni družbeni standardi - nekaj pa ostaja - v službo je potrebno priti vsak dan. Prostor pod drevesi (takoj ko prideš z glavne ceste) že zdavnaj ni več legalno parkirišče za delavce iz poslovne enote Motorji (to seje prepovedalo, ko je bila še Corona) .Ta prostor je zdaj privatna lastnina in Domel bi moral za uporabo tega zemljišča plačati najemnino (če sploh, ker lastnik ni pozitivno naklonjen tovarni v naselju). Tam so zdaj postavili ograjo (prav do ceste!)in nasadili sadno drevje.To pomeni, da se tam parkirati ne sme! Ostane torej prostor vzdolž ograje (ob tovarni) in spodnje parkirišče (čez cesto nasproti spodnjega dvorišča-skladišče). Kar se tega spodnjega parkirišča tiče, so bili včasih problemi, ker je bilo zelo polno (edina dovoljena lokacija za parkiranje) tam pa je bilo tudi logistično vedno polno tovornjakov -skladišče gospodinjskih aparatov - nakladanje in odvoz trgovskega blaga. In če je bilo parkirišče polno do ceste, so bili avtomobili v prvi vrsti napoti tovornjakom, ki so na ozki cesti rabili prostor, da so prišli z dvorišča, kjer so nalagali robo. Takrat so »peli« telefoni in se iskali lastniki avtomobilov, da sojih prišli umaknit, če so hoteli imeti nepoškodovane. Pestro je bilo pozimi, ko je bilo vse ledeno, teren pa ni raven in je malo klanca - takrat so se morale umikati dve vrsti avtomobilov, ker se ni vedelo, kam bo tovornjak zaneslo ... Ah ja, bilo je kar pestro ... Druga možnost - parkiranje vzdolž ograje - pa je tudi sporna. To pomeni praktično puščanje avtomobilov ob cesti in tudi »železnica« seje svoj čas pritoževala, da se drugi ljudje (uporabniki vlaka kot prevoznega sredstva, nezaposleni v Retečah) pritožujejo, da nimajo kje puščati avtomobilov, če vstopajo na poti do Ljubljane v Retečah. Problem parkiranja avtomobilov na železniški postaji na Trati namreč tudi obstaja in zato določeni pridejo z avtom do Reteč in tam vstopajo na vlak. Ta parkirna mesta so torej velikokrat zjutraj že zasedena s tistimi vozili. Odkar je v Retečah poslovna enota motorjev (od leta 2002 uradno prezaposleni delavci), se torej parkira znotraj tovarne-večina (za ostale pa zmanjka prostora in ti parkirajo še vedno na spodnjem parkirišču). Vendar s tem problem ni rešen. Še vedno ostajajo nerešena vprašanja - parkiranje za goste in motenje okolice pri prihodu v službo in odhodu iz službe (predvsem, ker je prisotna tudi nočna izmena). Kadar se napove kakšen obisk tovarne, se potem organizira, da se mesta, namenjena parkiranju za goste, ne zasedejo. Kaj pa nepredvideni obiskovalci podjetja? Kje pa potem tisti lahko pustijo avto? Nekoga zaparkirajo in potem, ko je konec izmene, se iščejo obiskovalci in se jih prosi, če avto lahko umaknejo??? In ukrepi, kot so recimo v poletnem času, da se izognemo motenju okolice (ko so ljudje malo bolj pred svojimi hišami - vsi delavci v popoldanski in nočni izmeni parkirajo na spodnjem dvorišču - zgoraj ni dovoljeno ... V glavnem definicije parkiranja v Retečah se ne najde kar v vsakem slovarju slovenskega knjižnega jezika: »puščati motorno vozilo dalj kot petnajst minut na mestu, ki je za to določeno, kjer je dovoljeno« bi bilo z določenimi pripombami kot so: katero mesto je torej za to določeno in to tako, da je tam to tudi dovoljeno ... Ampak ljudje pa kar parkiramo ... Če se da pustiti avto, ga tam pač pustimo ... Taki smo. INTERVJU FRANCKA NASTRAN »Če se pelete dolskoz, je na lev stran en špegu, na desn pa telegraf štanga. Tam morte desno zavit, poj pa prov kmal prpelete na naš dvoriše.« Seveda nisem. Peljala sem »en špegu pa eno štango« naprej, tam zavila desno in parkirala na velikem dvorišču. Prepričana seveda, da sem prišla prav, in vesela, ker je bilo dovolj prostora za obračanje. Bila je tema in ko sem prišla pred vhodna vrata, sem ugotovila, da hišna številka ne ustreza. Na pomoč mi je priskočila Jeralova mama, ki je ravno prišla iz hleva. Po bližnjici me je čez en vrt pospremila čisto do Franckine hiše in vmes prijazno razlagala domača imena hiš, mimo katerih sva šli. Z gospo Francko sva se srečali prvič. »Oh, jest pa res ne vem, če imam kaj zanimivega za povedat,« je skromno rekla. »O, ta vam pa čisto nič ne verjamem,« sem ji odgovorila. Koliko časa ste že upokojeni, gospa Francka? Upokojena sem že 16 let. Ste celo delovno dobo »odslužili« v Dometu, pravzaprav Iskri? Da, celo delovno dobo sem bila zaposlena v Železnikih; najprej v Niku, potem Iskri in nazadnje v Domelu. Začela sem leta 1958 z vajeniško dobo. Kje je bilo vaše prvo delovno mesto? Se spomnite prvega delovnega dne? Prvo leto, ko sem bila vajenka, smo bili v stari tovarni Niko na Racovniku, kjer smo delali »za pon kam« razne komade, največ s pilo. Takrat so v tej delavnici izdelovali štedilnike in tudi kakšno kolo so popravili. V prvem letu sem zamenjala več delovnih mest, tako sem bila tudi v produkciji na rezkalnem stroju. Enkrat mi je halja prišla med zobnike. Le s hitrim sunkom sem se rešila, seveda s strgano haljo. Sestavljala sem tudi prve sesalnike in loščilnike. Ko sem končala vajeniško dobo, sem bila že v konstrukciji izdelkov.Takrat smo prihajali v službo ob 6. Prvi dan ob 7 mi je rekel šef Franc Thaler: »Francka, sedaj pa imaš že eno uro za pokojnino.« V konstrukciji ste bili neke vrste arhivarka. Kaj je bilo pravzaprav vaše delo? Najprej sem 7 let risala. Potem sem bila arhivarka za dokumentacijo in standarde. Izvajala sem administrativno kontrolo dokumentacije, razmnoževanje le-te, raznašanje po oddelkih z evidenco kopij itd. Urejala sem tudi tehnično knjižnico. Rada sem imela to delo in sem hvaležna vsem, ki so me karkoli naučili. Ste bili že opremljeni z računalniki? Računalniki so prišli pozneje. Vendar v času do moje upokojitve še ne. Spomnim se, ko sem še risala, da smo večkrat dobili iz Amerike risbe, ki jih je bilo potrebno prerisati. Mere so bile v colah. Ena risba je imela še posebno na gosto napisane mere. Gotovo si težko predstavljate, da smo vse cole v milimetre računali na roke. Takrat tudi kalkulatorjev ni bilo. Obstajalo je sicer neko merilo, »rehnšibar« smo mu rekli, ki naj bi bilo v pomoč pri računanju. Pa se ga kar nisem mogla navaditi. Sem raje »peš« računala. »Če srn rabu kakšno risbo, srn Francko prosu, jo je kuj dobila. Točn je vedla, kje je kaj.« Kako pa to komentirate? Upam, da lahko rečem, da je bila natančnost moja vrlina (vsaj ena stvar), kar pri dokumentaciji mora biti. Danes je marsikaj drugače.Tudi dela prosti dnevi, recimo. Včasih ste delali še celo 31. decembra. Kakšne spomine imate na tisti čas? Včasih smo za praznike delali 4 ure, nato smo temeljito pospravili oddelek. Na koncu je ena ura ostala za zabavo, ki smo jo včasih podaljšali. Sodelavce imam v lepem spominu. Zelo lepo se mi zdi, ker me še vedno povabijo ob koncu leta na izlet. Res hvala. Kaj pa ste radi počeli v prostem času, kadar ste ga seveda imeli? Ko sem hodila v službo, mi je največ pomenilo, če sem bila skupaj z družino. Naj ne pozabim na gore, ki me še vedno očarajo in ročna dela, pisanje pirhov... Bliža se še en dneva prost dan, ki ga včasih niste poznali - kulturni dan. Kako ga boste preživeli? Mogoče s knjigo v roki? Kulturnih dni imam zdaj več, kot le en dan. Rada berem, rešujem križanke in si ogledujem znamenitosti po Sloveniji, zamejstvu, v bivših republikah Jugoslavije, v Romuniji, Italiji. Povsod je mnogo lepega, vendar je Slovenija naj lepša. Kar precej potujete, vidim. Ja, z možem sva že kar nekaj prepotovala.V Romuniji meje nadvse očaral kip kralja Matjaža. MOTO ROAD RACING KLUB MEDVODE Klub je bil ustanovljen leta 2000 in združuje motoriste s področja Medvod in okolice. Idejo in inspiracijo za ustanovitev smo poiskali v žal že ugaslih loških dirkah. Čeprav smo mlad klub, smo njegovi člani stari prekaljeni motoristi, ki se lahko pohvalimo z motorističnimi izkušnjami in z veliko prevoženimi kilometri. Po starostni sestavi smo zreli motoristi - glede na stanje cest in vozniško kulturo v Sloveniji bi lahko celo rekli, da smo preživeli motoristi. Marko Mlakar Čudovita dežela je to.Tu je živelo veliko nemškega plemstva, kar se pozna še danes. V nekem mestu imajo celo nemškega župana. Po Romuniji smo prevozili 2000 km. V Makedoniji, ob Ohridskem jezeru, pa sem občudovala kip Cirila in Metoda, postavljen na koreninah, ki simbolizirajo korenine slovanstva. Veliko lepega človek takole vidi. Rada pa hodim tudi na izlete z upokojenci iz naše doline. Kakšni pa so za letos načrti? Albanija. Nato jo prosim za kakšno fotografijo s potovanj. Na CD-ju jih imam. Toliko boljše. Kar izberite kakšno, pa mi jo lahko na mail pošljete. Boste znali? Že pišem svoj elektronski naslov. O, ja, bom že. Pravzaprav se ravno zdaj malo bolj poglabljam v delo z računalnikom. Ko sem bila še v službi, sem bila prijavljena na računalniški tečaj, potem pa je čisto nepričakovano prišla odločba za pokoj. Je bil sprva kar šok, moram reči. Vendar, človek se navadi vsega. Kmalu zatem pa je zbolela mama, tako daje bilo kar prav, da sem bila doma. Tako ni bilo s tečajem nič. Kaj bova rekli za konec? Veste kaj, za upokojence je bolje, če te čas priganja, da kar naprej nekaj misliš in tuhtaš, če ni tako, si poleniš možgane. Za konec pa želim zaposlenim v Domelu dobre medsebojne odnose, uspešno delo in napredek v podjetju. Želim vam še obilo zanimivih potovanj in vse dobro še naprej. Hvala za pogovor. Glede na profiliranost članov delujejo v klubu tri sekcije: veteranska, racing in turistična. V preteklih sezonah smo pridno obiskovali vse prireditve, ki so bile namenjene motoristom v Sloveniji in izven njenih meja. Veliko naših članov obiskuje dirkališča, kjer sodelujejo na športno - rekreativnih vožnjah in dirkajo za različna prvenstva. Kot ljubitelji motorjev in motoristične tehnike imamo tudi nekaj starodobnikov, s katerimi se udeležujemo tovrstnih prireditev in kjer posegamo celo po najvišjih mestih. Organizirali smo že nekaj predavanj o varnosti in pravilni uporabi zaščitnih čelad in opreme ter načinu vožnje po cesti. Zavzemamo se tudi za izgradnjo motodroma v Sloveniji. Od leta 2001 organiziramo v mesecu juniju moto piknik, na katerega povabimo vse motoriste iz Slovenije in tujine, dobrodošli pa so tudi ljubitelji motorizma, ki sicer niso motoristi. Naši, do sedaj organizirani, moto zbori so vsako leto bolj obiskani, saj je organizacija le-teh brezhibna. Kot gostitelji pa smo prejeli izredno dobro oceno. Moto Road Racing klub Medvode vsako leto del izkupička od moto piknika nameni za otroke, ZAHVALJUJEMO SE VSEM SPONZORJEM ZA POMOČ. TRUBARJEVO LETO Ne boste verjeli, uspelo mi je priti do časovnega stroja. To je tisti stroj, ki te s pritiskom na gumb popelje v zgodovino, v pretekli čas, kjer imaš možnost spoznati znane osebnosti, o katerih te učijo v šoli. Naj vam opišem moje popotovanje skozi pretekla stoletja. Pritisnila sem na gumb in pričelo se je... sto, dvesto, tristo, štiristo... let nazaj. Stroj je pričel delovati bistveno počasneje. Deset, dvajset, trideset, štirideset... let. Stroj se je že skoraj čisto ustavil, sledil je le še majhen preskok in na stroju se je izpisala številka 1567. Stroj me je torej odnesel 441 let v zgodovino. Plašno sem se ozrla naokrog. Vse je bilo drugače, znašla sem se sredi ogromne, mrzle kamnite sobane. Na sredi sobe je bila samo ogromna miza, na njej je bilo polno svečnikov. Tudi na stropu so bili lestenci, na katerih so bile samo sveče. »Ah, seveda, saj sem v zgodovini, takrat še ni bilo elektrike,« se spomnim. Na steni za mizo je bilo veliko ogledalo. Kar izbočila sem oči, saj sem se komaj prepoznala. Moj časovni stroj je opravil dobro delo, kajti tudi mene je opremil z obleko tistega časa. Moj pogled potuje naprej po sobi.Tam v nasprotnem kotu sem ozrla sivega, bradatega gospoda. »Le kdo je to?Takoznan se mi zdi,« mislim in tuhtam. »Kje sem ga že videla?« Še preden seje mož obrnil proti meni, se mi je posvetilo. »Ha, to je mož z deset tolarskega bankovca, Pri mož Trubar! Izkoristiti moram trenutek in ga kaj povprašati. To bo prava senzacija, ko se vrnem nazaj v naš čas.« Vtem trenutku seje stari mož obrnil in srepo usmeril pogled name: »No, kdo ste pa vi, tukaj vas še nisem videl?« »Ah oprostite, da vas motim,« začnem preplašeno odgovarjati, »čisto po naključju sem se znašla tu. Ker sem že ravno tu, bi vas rada nekaj vprašala,« nadaljujem že nekoliko bolj pogumno, čeprav sem čutila, kako kri zaliva čisto vsak delček mojega obraza. »Zanimivo, čisto po naključju,« meje oponašal stari gospod. »Me pa res zanima, kaj me ima vprašati mlada dama?« je s posmehom vprašal. Kot iz topa sem izstrelila: »Prebrala sem že skoraj vse vaše knjige, ena je bolj zanimiva od druge.« Uspelo mi je. Presenetila sem samega Primoža Trubarja. »Kako vse moje knjige? Kje sijih pa dobila? Ali sploh znaš brati?« Na, spet sem se znašla v godlji. Seveda, v Trubarjevem času je brati znala le peščica ljudi, Stkreotvium I vn£> t>* r flem CtiNd>i fmuo I jn &if$m SpM#* 2tnc Buqut« > it> hi) f> ry j (iOUdt um preprogi Stoum« | moge lubfu »Frorhm j brati nauujbm ’ *t)rib fe tuot ty vrgfb/ ftuFi tt f«rfjI?a«fFc 1 mu aru» 04 ptrparild vftl? 0Uutnjou. ženske, ki so znale brati, so bile prav gotovo prava redkost. »Ja, skupaj z bratom sem se naučila,« se hitro zmislim. »Katekizem,Ta evangeli svetiga Matevža, Abecednik,Ta slovenski koledar, En regišter, Cerkovna ordiniga in tudi Ta celi psalter Davidov in nov Abecedarium ... vse te knjige sem prebrala,« začnem na hitro naštevati. »Česa takega pa še nisem doživel,« seje začudil. »Vidim, da moje delo ni neopazno, če ena ženska zna tako našteti moja dela. No, torej, kaj bi me rada vprašala?« »Saj vas ne bom spraševala, samo prosim, če mi pripovedujete o sebi, o vašem otroštvu, o duhovniškem poklicu, o vašem pisanju, o takih stvareh, prosim,« sem odvrnila. Stari možakar seje zamislil. Prav gotovo se mu je zdelo čudno, da ga neka nepoznana ženska sprašuje tako nenavadne stvari. Mogoče pa ravno zaradi tega ni ugovarjal in je počasi pričel s pripovedovanjem: Rodil sem se v Rašici leta 1508 na posestvu grofovTurjaških. Oče Miha je bil mlinar. Materi je bilo ime Jera. Rodil sem se nekaj dni pred 9. Rožnikom - pred godom Sv. Primoža. Oče je bil poznan po celi vasi, saj je bil mlinar v mlinu grofovTurjaških, poleg tega pa še tesar in cerkovnik oz. ključar cerkvice Sv. Jerneja. Leta 1520 mu je turjaški grof dal dovoljenje, da me lahko pošlje na šolanje. Ko mi je bilo 12 let, sem odšel zdoma. Sprva sem se eno leto šolal na Reki, kasneje dve leti v Solnogradu, kjer sem se preživljal s cerkvenim petjem. Zatem sem odšel v Trst, kjer sem postal vodja pevskega zbora v tamkajšnji stolnici in spoznal škofa Petra Bonoma. Postal sem njegov osebni strežnik. Na Bonomovem dvoru sem bil deležen osnove klasične izobrazbe. Spoznal sem grške in rimske avtorje, pa tudi sodobne cerkvene in filozofske pisce, kot sta Martin Luther in Erazem Roterdamski. Škof Bonomo nam je razlagal Vergila in Erazma kar v treh jezikih, v italijanskem, slovenskem in nemškem. Prav tako sem se tam naučil t.i. renesančnih spretnosti, kot so govorništvo, poznavanje umetnosti in glasbe. Zdi se mi, da meje škof Bonomo izredno cenil, sicer mi ne bi predal župnije Loka pri Zidanem Mostu, saj sem takrat imel komaj devetnajst let. Toda hotel sem študirati še naprej in zato sem leta 1527 službo predal vikarju in za dve leti odšel v bogoslovno službo na Dunaj.Takrat so slovenskim deželam venomer grozili turški vpadi in napadi. V tistih letih jih je bilo zabeleženih kar 22. Za vsakim so ostale napol prazne, požgane vasi, revščina in lakota. Leta 1529 so na Dunaju zaradi priprav na obrambo pred Turki zaprli tudi šolo, ki sem jo obiskoval, zato sem se vrnil v domovino. Naslednje leto meje škof Bonomo posvetil v duhovniški stan in me določil za vikarja v Laškem. Tam sem pridigal v duhu Erazma Roterdamskega in seznanjal ljudi z nauki, kijih uče evangeliji. Kasneje sem se raje umaknil, saj se tamkajšnji farani niso strinjali z mojim naukom. Zaposlil sem se v Ljubljani. V svojih pridigah sem uporabljal predvsem svetopisemsko razlago švicarskih reformistov in zvvinglijancev Bullingerja ter Pellicana in vedno bolj vneto zagovarjal Lutrov nauk. Deželni poglavar Kranjske meje leta 1540 zaradi mojih nazorov pregnal iz dežele. Odšel sem v Trst, kjer sem postal slovenski pridigar in Bonomov osebni tajnik. VTrstu sem intelektualno in versko dozorel. Prav škof Bonomo je kmalu dosegel, da me je ljubljanski škof Kacijanar poimenoval za kanonika in stolnega pridigarja, zato sem se leta 1542 vrnil nazaj v Ljubljano. Dobil sem kar nekaj somišljenikov.Ti so bili zlasti iz vrst kranjskega plemstva in slovenskih meščanov: Matija Klombner,Vid Khisl, Jurij Seyerle, Lenart Budina in drugi. Vendar je že naslednje leto Ljubljana dobila novega škofa Urbana (Kalca)Tekstorja, ki je bil goreč nasprotnik »novovercev«, kot so imenovali mene in moje somišljenike. Imenovanje bil s kraljevim odlokom in je kmalu začel s katoliško prenovo. Zato sem bil že leta 1547 premeščen v Šentjernej, kjer sem dobil službo vikarja. Še pravočasno sem zvedel, da je to samo zato, da bi me odstranili, zato sem se skril. V začetku leta 1548 sem pobegnil v Nemčijo. Duhovno sodišče meje izobčilo, izgubil pa sem tudi vse službe in imetje. A to še ni bilo najhuje, saj sem izgubil tudi vse svoje knjige.To meje najbolj bolelo. Na Nemškem sem najprej prišel v mesto Nurenberg.Tam sem se šele dodobra zavedel, kakšno kulturno siromaštvo vlada v slovenskih deželah, opustošenih od Turkov. V Rothenburgu obTauberi sem dobil službo drugega pridigarja. Kmalu sem se kot duhovnik oženil z Barbaro, hčerjo Mateja Sitarja iz Kranja in pristopil k augsburški veroizpovedi ter postal pravi protestant. Kasneje sem se še dvakrat oženil. Po Barbarini smrti še z Anastazijo in Agnezo. Imel sem več otrok, vendar so otroštvo preživeli le Primož, Magdalena in Felicijan. portret in Spomenik Primoža Trubarja (kipar Fran Berneker) v Ljubljani. Začel sem pisati knjige v slovenskem jeziku, da bi moji »lubi Slouenci« razumeli novo vero. Leta 1550 sem tako v Rothenburgu sestavil Katekizem in Abecednik. Napisal sem ju v govoru mojega rojstnega kraja, Rašice. Katekizem vsebuje nekatera pojasnila, poglavja iz protestantskih naukov, sedem pesmi, dve molitvi in pridigo o veri. Z Abecednikom, ki vsebuje vsega osem listov, pa sem hotel, da bi se rojaki iz njega naučili branja. Oba sta bila napisana v »vindskem« ali slovenskem jeziku (in vvindischen sprach), a v gotski pisavi. Seveda so spet nastopile težave, ko sem hotel obe knjigi natisniti. V Nurnbergu in Svvabisch-Hallu tiskarji zaradi strogih določil niso hoteli natisniti verske knjige, še posebej pa ne take, ki je niso razumeli. Iskal sem naprej in našel tiskarja Morharta vTubingenu. Konec Listopada 1550je šla knjiga vtisk. Ko so natisnili 144 strani Katekizma, sem dal vtisk še 100 dodatnih strani, na katerih sem objavil sedem pesmi z notami, dve molitvi in pridigo o veri. Dejansko je knjiga zato izšla v začetku leta 1551, brez mojega pravega imena, v naslovu pa je naveden Philopatridus lliricus, kar pomeni Rodoljub Ilirski.Tudi tiskar seje skril za napisom » Natisnjeno na Sedmograškem od Jerneja Škrjanca - Gedruckt inn Sybenburgen durch den Jernei SkuryaniZ: Hkrati s Katekizmom sem izdal tudi Abecednik. To je drobna knjižica z osmimi listi. Abecednik v njej je omejen na tri strani. Natisnjena je abeceda, nekaj zlogov in nekaj besed. Ostali del vsebuje kratek katekizem z vprašanji in odgovori. Leta 1551 sem dobil župnijo v Kemptenu ob tirolski meji. Še naprej sem se ukvarjal s slovenskim pisanjem. Leta 1553 sem sestavil pridigo o očenašu in začel na pobudo iz Ljubljane prevajati Lutrovo Hišno postilo. Vendar pa mi je manjkalo denarja, da bi lahko dal kaj vtisk. Naključje je hotelo, da sem spoznal Pavla Vergerija, bivšega mod ruškega in koprskega škofa, ki je sprva finančno podprl moja prizadevanja. Vergerij je bil po rodu Italijan in je znal le malo slovenščine in hrvaščine. Zato se mu je zdelo, da gre le za narečji enega, skupnega jezika. Hotel je izdati prevod Svetega pisma v umetnem jeziku, ki bi bil razumljiv večini. Le s težavo sem mu razložil, da hočem ostati pri svoji slovenščini. Leta 1555 sem ponovno izdal svoji prvi dve knjigi, tokrat v latinici. Dve leti kasneje sem izdal Ta pervi deil tiga Noviga testamenta,Ta slovenski koledar (prvi na Slovenskem) in Tiga noviga testamenta ena dolga predguvor v slovenskem in nemškem jeziku. V obsežnem predgovoru sem nagovoril preprosto slovensko ljudstvo. Kljub temu da sem se sprl z Vergerijem, ker je ta hotel, da bi prevedel Sveto pismo v nekakšen skupen južnoslovanski jezik, sem od vojvode Krištofa le dosegel odobritev za izdajo knjige Ta drugi deil Tiga noviga testamenta, leta 1560. V tem času sem dobil tudi župnijo v Urachu. Protestantsko vero sem hotel razširiti med Hrvate in Srbe ter jo približati tudi Turkom oz. slovanskim poturčencem na Balkanu, da bi s tem postavil obramba zoper turško prodiranje v slovenske dežele in ostalo Evropo. Zato sem leta 1561 tam tudi ustanovil južnoslovanski biblijski zavod. Financirali so ga štajerski baron in kasnejši deželni glavar Janez Ungnad in nekateri vodje nemške reformacije. Razmah protestantizma med slovenskim plemstvom in mestnim prebivalstvom v deželah Notranje Avstrije (nekdanje Karantanije) je v drugi polovici petdesetih let zahteval trdnejšo organizacijo protestantske cerkve v slovenskih deželah. Kranjski deželni stanovi so za to nalogo izbrali prav mene in me pozvali, naj se vrnem domov. Junija 1561 sem se tako res odpravil v Ljubljano, kjer sem bil resnično veličastno sprejet. Nasproti mi je prišlo odposlanstvo slovenskega plemstva in me navdušeno pozdravilo.Tudi v deželni prestolnici sem bil sprejet s povorko, »procesijo ljudi, ki so me pozdravljali z glasbo in bučnimi ovacijami«. Pomagal sem urediti slovensko protestantsko cerkev in dosegel, da so po vseh pomembnih krajih po slovenskih deželah postavili pridigarje. Po dveh mesecih bivanja v Ljubljani sem odšel nazaj v Urach, od koder sem se naslednje leto vrnil kot superintendent (protestantski dekan) ali predstojnik protestantske cerkve. Sestavil in izdal sem Cerkovno ordningo (1564), v kateri je napisan cerkveni red za slovensko cerkev. Če bi bile moje ideje uresničene, bi poenotil upravni red na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. S tem redom sem posegel v pravice deželnega kneza, zato je nadvojvoda Karel dal knjigo zapleniti. Leta 1564 so me v Ljubljani spet obsodili in izgnali, novi superintendent pa je postal moj dotedanji pomočnik Sebastijan Krelj. Vrnil sem se v Nemčijo, kjer sem se za stalno naselil v Derendingenu.Tu sem v zadnjih dveh letih izdal Ta celi psalter Davidov, nov Abecedarij, nemško-slovenskiTa celi katehismus in druge knjige. Na vvurttemberški dvor so me pozvali kot svetovalca nadvojvode Krištofa za balkanska vprašanja. Sedaj sem se za zelo kratek čas vrnil na Slovensko, da bi poizvedel več o Koranu. Na skrivaj se sestajam z Uzrain - begom in še nekaterimi Turki na ljubljanskem gradu in v Ribnici. S temi ljudmi se posvetujem o prevodu Lutrove Biblije v turški jezik.« Molče sem poslušala pripoved sivega gospoda in se skušala čim več zapomniti. Pa saj se mi je kar zasmilil, ker je bil že tolikokrat izgnan iz dežele. Najraje bi mu kar povedala, da naj bo pomirjen, ker bodo Slovenci prej ali slej spoznali, daje ogromno naredil za ta mali narod sredi Evrope. Hotela sem ga še marsikaj vprašati, ampak sem začutila, da se z menoj nekaj dogaja. Časovni stroj seje odločil, da bo končal moje potovanje skozi zgodovino.Tako neslišno, kot meje poslal vTrubarjeve prostore, meje tudi vrnil nazaj v sedanjost. Kar predstavljam si začuden Trubarjev obraz, ko je ugotovil, da me ni več. Vendar naj sedaj dokončam življenjepis tega pomembnega tvorca slovenskega jezika. To je bil tudi zadnji Trubarjev obisk Slovenije. Zadnja leta je preživel na domačiji v Deredingenu ob svojem vinogradu. Iz vseh slovenskih dežel so ga na njegovem domu obiskovali slovenski študentje. Vzgajal jih je, jih učil in podpiral, saj seje zavedal, da so bistvenega pomena za prosvetlitev slovenskega ljudstva. Svoje življenjsko delo je zaključil s prevodom Noviga testamenta puslednji dejl. Umrl je 28. Rožnika leta 1586vDerendingenu, obdan s svojci in prijatelji. Pokopan je v tamkajšnji cerkvi. Tako. To je življenjepis Primoža Trubarja. Letos mineva 500 let od njegovega rojstva, zato je prav, da malo podrobneje pogledamo, kaj vse je naredil za naš narod, predvsem pa za naš jezik, da seje ohranil še do današnjih dni in dobil veljavo tudi zunaj naših meja. ŠTUDIJ------------ STROJNIŠTVA NA DANSKEM Konec lanskega septembra sem se odpravil študirat v tujino. Zadnji semester strojništva sem opravil na Danskem, natančneje v mestu Odense, ki slovi po H.C. Andersenu, enemu največjih pravljičarjev sveta. Študij v tujini s štipendijo v višini 300€ na mesec sponzorira EU preko programa Sokrates Erasmus. V članku sem poizkusil strniti moje ugotovitve in zanimivosti o sami Kraljevini Danski, njenih prebivalcih, mestu Odense, nekaj besed pa sem namenil tudi načinu študija. DANSKI TEMPERAMENT Polno ime omenjene države je Kraljevina Danska. Vlada ji kraljica Margaret II. Kljub temu da država spada v Evropsko unijo, za plačilno sredstvo ne uporabljajo evra, ampak dansko krono. Dežela je za razliko od Slovenije veliko manj razgibana. Njen najvišji "vrh" je visok 167 metrov in predvidevam, da nima imena. Kljub temu daje okolica urejena in narava bogata, lepega razgleda, kot je tisti z Ratitovca, tako ni možno doživeti. Za Dance stereotipno velja, da so precej hladni ljudje. Na srečo seje stereotip izkazal za napačnega. Kmalu sem ugotovil, da so zares prijazni in vedno pripravljeni pomagati. Poleg tega so precej zvedavi. Brez zadržkov vprašajo, od kod prihajaš in zakaj si tukaj. Še posebej zanimivo je bilo opravljati delo v neki koncertni hali, kjer sem delal kot garderobist. Vsake toliko časa seje našel ravnovednež, ki mu ni zmanjkalo vprašanj, pa čeprav je za njim čakala kolona ljudi s plašči v rokah. Vseeno se nanj oz. name ni nihče razburjal. Poleg tega vsi zelo dobro govorijo angleško, najsi gre za starejše, mlade ali najmlajše. Lepega dne, ko smo kolesarili, smo se izgubili in za pot vprašali babico, ki je delala na polju. Med spraševanjem smo precej krilili z rokami in uporabljali preproste angleške besede, da bi nas le razumela. Gospa nam je odgovorila brez kriljenja z rokami in v pravilnem angleškem jeziku, takšnem kot smo se ga učili v šoli. Počutili smo se precej neumno, zato smo se raje kar hitro zahvalili in še hitreje odkolesarili naprej. Kljub temu da so kazni za prekrške v prometu precej nižje kakor pri nas, večina ljudi striktno upošteva prometne in ostale predpise. Prijatelja so prvi teden ustavili policisti. S svetilko so mu posvetili v obraz in ga obstopili kakor kriminalca, ki je pobegnil iz zapora. Možje v modrem so mu pojasnili, da se vozi brez luči na kolesu, kar je strogo prepovedano. Ko so izvedeli, da je tujec, so mu pogledali skozi prste, vendar je moral naprej iti peš.Tudi avtomobili so vedno parkirani na parkirišču. V šestih mesecih sem na poti do fakultete opazil le en avto parkiran na pločniku, bil je Fiat Seicento z italijansko registrsko oznako. Prebivalci Danske so znani tudi po tem, da imajo precej pod palcem, a zatrjujejo, Svetilnik, vetrne elektrarne in v ozadju most proti glavne-da denar ni največje bogastvo, pač pa so mu mestu Danske, Koebenhavnu oz. Kobenhagnu to otroci. Starši otrok so ponavadi mladi, veliko je tudi študentskih družin. Velik del svojega časa starši namenijo vzgoji svojih otrok. Tako v šoli kakor doma jih spodbujajo k samostojnosti in neodvisnosti. V veliki meri k temu pripomore tudi vlada, saj z zakoni spodbuja in opogumlja mlade družine.Torej, najprej kariera, potem pa družina ne velja na Danskem za zgleden življenjski slog. Posebnost Danske družbe pa sta tudi vloga moškega in ženske v njej, saj se med seboj le malo razlikujeta. Zenske so visoko cenjene v poslovnem svetu in imajo povprečno enako visoke plače kakor moški. V zameno za to moški pomaga pri vzgoji otrok in tudi v kuhinji. Problemov v državi ni veliko. Plače so visoke, ceste in železnice urejene, naravnih nesreč je zelo malo, stopnja kriminala in brezposelnosti pa nizka.To se sliši, kot da je Danska obljubljena dežela, pa ni. Veliko ljudi namreč prekomerno pije, ljudje pa se pogosto tudi odločijo vzeti konec svojemu življenju prezgodaj, s samomorom. Zagotovo veliko k temu pripomore kislo zimsko vreme. December in januar sta namreč meseca zavita v meglo, pogosto dežuje ali pa pada sneg, ki se na tleh stali. Še sam Shakespeare je v Hamletu zapisal: "Nekaj gnilega je v deželi Danski." Verjetno je slavni pisatelj s tem mislil na vreme. ODENSE Odense je 3. največje mesto Danske s približno 200.000 prebivalci, torej je nekoliko manjše od naše prestolnice. Najbolj znano je kot rojstni kraj pravljičarja H.C. Andersena. Nekateri ga kličejo tudi mesto jabolk, saj jablane rastejo povsod in brez posebne nege obrodijo debele in sočne plodove.Tudi plodovi šipka so zelo debeli. Poleg tega je Odense znano tudi kot najbolj kolesarsko mesto Danske. Ljudje uporabljajo kolesa vedno in povsod ter v vsakem vremenu. Veliko o tem pove dejstvo, da ko pada sneg, vedno najprej očistijo kolesarske steze, šele nato ceste. Mesto ima tudi svojo pivovarno Albani, ki proizvaja mnogo vrst piva. Pivo varijo kar sredi mesta, podobno kot to pri nas počne Union. Z nizkimi in urejenimi hišami ob lepem vremenu Odense zares spominja na mesto v eni izmed Andersenovih pravljic. ŠTUDENTSKO ŽIVLJENJE Običajno se življenje študenta v Odenseju kar precej razlikuje od tistega pri nas. Velike razlike so v načinu poučevanja, saj učitelji uporabljajo drugačen pristop. Predavatelji poskušajo biti študentom blizu Odense je kolesarsko mesto. Na sredini slike je naprava za polnjenje zračnic. Stoji skorajda na vsakem večjem križišču in na večjih mestih v centru mesta. Zračnice lahko napolnite med čakanjem na zeleno luč. SMUČARSKI Šipek, ki nekoliko spominja na paradižnik. Tudi jabolka lahko jeseni naberemo v gozdu - tako kot pri nas kostanj KLUB DOMEL V smučarskem klubu Domel smo super volje. V naše hribe je končno zamedlo zadosti snega, tako da nam ni več potrebno zapravljati denarja za treninge na ledenikih. Ker se je po večih odpovedanih tekmah tekmovalna sezona šele začela, še nimamo kaj dosti povedati. in se sploh ne trudijo umetno ustvarjati avtoritete s kakimi zgodbami o svojih preteklih dosežkih. Predavatelje smo klicali kar po imenu. Torej profesorja dr. Franca Kosela bi na severu študentje klicali kar Franc. Predavanja niso le razlaganje snovi, pač pa profesor v drugem delu študente zaposli s primerom, ki gaje potrebno rešiti in na koncu razložiti pred tablo s kratko predstavitvijo. Predavanja so se mi zdela precej manj zahtevna kot pri nas, vsaj po tehnični plati, vendar pa je bilo vedno potrebno sodelovati. Vprašanja in pripombe na razlago so vedno dobrodošla. Delo je usmerjeno v projekte in vsaka skupina ima svojo projektno sobo, v katero lahko vstopijo le člani tima s kodo. Znanje preverjajo prav tako na poseben, drugačen način od našega. Na pisnem izpitu imajo študentje ponavadi lahko s seboj prav vse pripomočke. Nekateri so si prinesli tudi prenosni računalnik in tiskalnik ter si tako med izpitom ustvarili kar svojo malo pisarno. Posebnost je tudi možnost 24-urnega vstopa v fakulteto s kartico in zastonj printanje. Neko noč, tik pred oddajo obsežnega poročila, sva s prijateljem v celoti noč preživela na fakulteti. Na najino začudenje sploh nisva bila sama, ampak sva ob 4h ponoči srečala tudi par študentov, ki jih je nosila luna. Glede prostega časa, kakor pri nas, vsakdo odloča sam. Možnosti je precej, vendar vseeno manj kakor v Ljubljani. Zuranja med tednom ni. Prav tako je veliko manj izletov, delavnic, prireditev in ostalih organiziranih dejavnosti. Študentje si ponavadi prosti čas organizirajo kar sami. Nasploh je življenje študenta v tujini popolnoma drugačno, zagotovo tudi zato, ker smo se med seboj družili študentje iz cele Evrope. Slovenski študentje smo v tujini precej pogrešali tudi bone za prehranjevanje in pa seveda svoje mame, tako da smo si morali kuhati sami. Kljub temu da nam je kuhanje vzelo precej več časa in pa denarja, pa smo se naučili, daje kuhati skupaj lahko tudi zabavno. Od naših specialitet je bila ostalim študentom najbolj všeč jota s kranjsko klobaso. Sestavine za slovensko specialiteto sem prinesel na sever brez "švercanja", po novem letu, ko je Slovenija že vstopila v "šengen". Če bi se moral odločiti ponovno, se ne bi obotavljal. Študij v tujini je enkratna izkušnja in jo priporočam vsakemu študentu. Opomba: Če se zanimate za študij v tujini ali pa bi morda želeli izvedeti, katere začimbe sem uporabil v joti, mi lahko pišete na mail: blaz. benedik@gmail.com Rezultati po nekaj regijskih tekmah kažejo, da smo dobro trenirali, in upamo, da glede na to, da je več tekmovalcev prestopilo v drugo starostno kategorijo, ne bomo preveč pokvarili odličnega rezultata pretekle sezone, ko smo bili med 39 slovenskimi klubi na 6. mestu. Pred nami so bili samo tako mogočni klubi, kot so Branik Maribor, Novinar in Kristianija Ljubljana,Triglav Kranj in Alpetour Škofja Loka.Tri tekmovalce smo imeli na Pokalu Loka (Špela Tolar,Teja Lotrič, Andrija Vukovič), na državnih prvenstvih smo osvojili tri medalje (dve Mitja Šolar, eno Andraž Blaznik). Andraž Blaznikje član državne reprezentance. Omenila sem le največje dosežke na državni ravni, k odličnemu uspehu kluba kot celote pa so prispevali prav vsi. Kot rečeno se v letošnji sezoni, razen FIS tekmovanj, še ni kaj dosti dogajalo. Naše tekmovalce čakata naporen februar in marec. No, naporno bo tudi še potem, ko bo potrebno v šoli nadoknaditi zaostanke. Ampak če si priden, si priden. In to so naši mladi tekmovalci kar vsi po vrsti. Odlične uspehe ima na FIS tekmah tudi naša varovanka Marija Humo.V prvih desetih tekmah je že zajetno oklestila začetno kvoto FIS točk. Najmlajši, tisti ki še niso registrirani tekmovalci, med njimi je tudi kar nekaj »rojenih« oz. dobrih smučarjev, sedajle v okviru alpske šole in krožka Odkrijmo šport nabirajo znanje in izkušnje na prekrasnih zasneženih pobočjih Soriške planine. Kakšen talent bomo najbrž našli tudi med udeleženci smučarskega tečaja, ki ga bomo organizirali med počitnicami. Tisti, ki že nekaj znajo, med počitnicami lahko pridejo na nadaljevalni tečaj oz. počitniško smučanje. Kaj pa počnemo tisti člani kluba, ki ne sodimo v vrste otroškega in mladinskega smučanja? Sedaj, ko so snežne razmere na Soriški planini fantastične, vabimo različne organizacije, skupine, društva in združenja, da zaupajo organizacijo svojih smučarskih, tekaških in zabavnih zimskih tekmovanj nam in našim merilnim uram in da pridejo na Soriško planino. Kar se tiče tovrstnih tekmovanj (sindikalnih) zanje skoraj ni lepšega kraja. Dokaz, da smo dobri organizatorji, je tudi to, da smo letos že v prvem razporedu dobili organizacijo 5 državnih oz. regijskih tekem. Poleg tekem je naša pomembna dejavnost tudi gostinska ponudba. S šanka pred kočo SK Domel že diši po odličnem kuhanem vinu, čaju, hrenovkah in zaseki. Kako dobro »limonco« in »borovničke« imamo, pa tako že veste. Čeprav se ob tej zgodnji spomladi v dolini ter zvončkih in trobenticah na vrtu čudno sliši, je smučarska sezona sedaj na višku. Del te smo z vsem delom, znanjem in izkušnjami tudi mi. Pridružite se nam, nad 1000 m je povsem drug svet, bolj koledarsko primeren. Vabljeni ste na toplo pijačo ali pa pridite ob progo stiskat pesti in vzpodbujat naše tekmovalce. 23. in 29 marca bosta državni tekmi. VTISI IZ AMERIKE Ker me velika večina bralcev Mozaika ne pozna, naj povem, da sem študent Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, štipendist podjetja Domel, poleg matematike in fizike sem se vedno navduševal tudi nad športom, pri čemer je bilo smučanje vedno moja prva ljubezen. Glede na to, da sem v 4. letnik fakultete 'pribrcal' dokaj brezhibno in glede na to, da imam na področju poučevanja smučanja že nekaj izkušenj kot tudi ustrezno izobrazbo, sem se odločil, da si življenje nekoliko zapletem oz. popestrim z odhodom v ZDA, kjer bom poučeval smučanje v smučarskem središču Deer Valley v tekoči zimski sezoni. Nekaj dni po prihodu v Park City, kjer sem sedaj nastanjen, sem po e-pošti prejel mail od ge. Darinke Šekli glede nekih sistematskih zadev, povezanih s prejemanjem štipendije, nakar sem tudi dobil prijazno povabilo, da napišem nekaj o mojih dogodivščinah na drugi strani sveta, za kar se ji iz srca zahvaljujem! NEKOČ MESTO GARAČEV, DANES MESTO UŽIVAČEV Še stoletje nazaj je bila slika tega mesta, ležečega v neposredni bližini Salt Lake Cityja v zvezni državi Utah, popolnoma drugačna od današnje. Na tem področju je stalo mesto, znano tudi kot del mikavnega ameriškega deviškega zahoda.Tukajšnje gorato območje je namreč v svoji notranjosti skrivalo obilico zlata in srebra, ki so ga izkopavale pridne roke rudarjev. Po vsakodnevnem trdem delu so se vračali v 'Park', kakor so sami pravili naselju, dandanes znanemu pod imenom Park City. Tekom stoletja je rud počasi zmanjkovalo, tudi vrednost le-teh je nekoliko padala, posledično seje mesto počasi popolnoma prelevilo v turistično letovišče. Dandanes mesto obdajajo 3 večja smučišča: 'Park City', 'Deer Valley' in 'The Canyons'. V80-tih ter 90-tih letih prejšnjega stoletja seje turistična panoga tukaj močno razvila, dodatni zagon pa so ji dale olimpijske igre leta 2002. Središči Deer Valley in Park City sta bili glavni prizorišči vseh alpsko-smučarskih ter deskarskih dogodkov. 'DRAGA DOLINA' DeerValleyje eno najpopularnejših ter najprestižnejših smučišč v ZDA v tem času. V zadnjih nekaj sezonah je bilo proglašeno za najbolje urejeno smučišče v severni Ameriki po reviji 'Ski magazin'. Tu je moč najti le premožnejši del populacije ZDA, med njimi je veliko ljudi iz shovvbiznisa, VVallstreta, pogoste stranke so uspešni nepremičninski posredniki, pravniki, itd ... Vstop deskarjem na snegu je tu prepovedan, skoraj 50 odstotkov smučarjev pa tu najame smučarske inštruktorje. Izredna organiziranost same smučarske šole je naredila velik vtis. Brez tega seveda ne bi šlo. Med uslužbenci je namreč zaposlenih blizu 500 smučarskih inštruktorjev, vendar je le okoli 200 takih, ki poučujejo tekom cele sezone; med njimi nas je 9 Slovencev, ki včasih kraj v šali poimenujemo s svojim približno napačnim prevodom 'Draga dolina'. Ostalih 300 inštruktorjev večinoma pride na delo le v vrhuncih sezone oz. na poziv. Smučarska šola ima kar nekaj različnih programov, kot so: skupinski programi za odrasle, privatne ure za družine, privatne ure za posameznike, otroške skupine ... 20 ljudi je zaposlenih v oddelku, kjer usklajujejo naše urnike, kar je verjetno najbolj zapleteno delo v Deer Valleyu, 'zahvaljujoč se' zahtevnim strankam, ki neprestano odpovedujejo in spreminjajo svoje rezervacije. Povprečen dan smučarskega inštruktorja pa se tu začne takole: Zjutraj vstaneš, kar je včasih najzahtevnejši del delavnika (odvisno od raznoraznih dejavnikov, ki se nanašajo predvsem na količino preživetega prostega časa običajno na Main Streetu prejšnji večer), se hitro preoblečeš, nato odhitiš na avtobusno postajo pred svojim blokom (kar se včasih vendarle ne zdi tako blizu, kot se sliši). Jutro je ponavadi nekoliko stresno (prebijanje preko sobe, ki je običajno prenapolnjena z omaricami, kjer shranjujemo smučarsko opremo; oblačenje v službene uniforme, hitri zajtrk), kar pa odtehta prijetno delo na snegu tekom dneva. Ljudje, ki preživljajo svoj prosti čas v teh krajih, so namreč izredno prijazni, inteligentni in večinoma tudi dobrodušni. Običajna stranka v Deer Valleyu je povprečno dober smučar, kar je tudi odlična okoliščina za inštruktorja. Najmanj te izčrpajo stranke z dobrim smučarskim znanjem ter zavidljivo debelimi denarnicami.Ti ljudje običajno pridejo na smučišče z možgani na 'stand by', nočejo se niti obremenjevati s podatki o težavnosti prog, dolžini sedežnic, lokacijami restavracij, zato običajno najamejo smučarskega inštruktorja. Moja naloga je v teh primerih voditi stranke po primernih terenih glede na njihovo smučarsko znanje, peljati jih na kosilo, ki bo ustrezalo vsem njihovim kriterijem, ki pa presenetljivo mnogokrat niti niso tako visoki. Po določenem času prideš do spoznanja, da so ljudje, ki so zavidljivo premožni, v povprečju zelo preprosti ljudje, rešeni vseh skrbi. Vse, kar šteje v času njihovega dopusta, je to, da se 'majo fajn', za kar pa je v veliki meri zadolžen smučarski inštruktor, ki pa je za uspešno opravljeno delo tudi dobro poplačan. Če torej zadovoljiš tovrstne stranke, ti spodobna napitnina na koncu prebitega skupnega časa ne uide! -Za nekatere najlepši del tega poklica. Bahanje nekaterih inštruktorjev v slačilnici ob koncu dneva z vzkliki 'two hundred for one L full day!l' ni tu nič nenavadnega. Hvaležne stranke so običajno tudi otroci, ki pridejo v te kraje po svojo mero zabave na zasneženih strminah. Dober smučarski inštruktor mora v teh primerih poskrbeti za učenje preko zabave. Zadnja stvar, ki si jo otrok želi na svojih počitnicah, je ponovno pranje možganov. Največji fenomen je program 'max 4', ki je namenjen odraslim, poteka pa v skupinah. 'Max 4' pomeni skupino odraslih, ki lahko šteje največ 4 člane.Ta program je zato seveda cenejši od individualnih privatnih ur, nanj se pa običajno prijavljajo ljudje z veliko ambicijo po učenju smučarske tehnike. Za inštruktorja je to najbolj izčrpljujoč program, predvsem, če so udeleženci v njem različnih starosti, kultur, pogledov na življenje, 'pozicij v prehrambeni verigi' (kar je v ZDA izrednega pomena), kar pa se zgodi v večini primerov. Ozračje je v 'max 4' skupinah običajno naelektreno, neredko pride do tekmovanja, zavisti, itd.. PROSTI DNEVI Največja nagrada za opravljeno delo v teh krajih pa za nas navdušene smučarje ni denar.To so seveda dela prosti dnevi, prebiti na s soncem obsijanih strminah, po možnosti prevlečenih s kako novo, čim debelejšo snežno odejo. Sneg je v teh krajih na novo odkrito zlato, ki pa se ne pretopi v materialne, temveč duhovne dobrine. Snežne nevihte, ki prehajajo preko Slanega jezera (Salt lake), so tu z navdušenjem pozdravljene s strani smučarskih užitkarjev. Zaradi vpliva jezera, ki nikoli ne zamrzne, so tu običajno še nekoliko radodarnejše s padavinami. Pojav je znan pod imenom 'lake effect', posledično pa je neredko moč tudi zaslediti besedno zvezo 'famous Utah snow'. BIVANJE Novi uslužbenci v DeerValleyu smo v veliki prednosti pred ostalimi, kar se tiče bivanja. Zagotovili so nam nastanitev v njihovih prostorih, za katere plačujemo minimalno najemnino, ki ni niti primerljiva s povprečno najemnino slabega stanovanja v Park Cityju.Te se namreč gibljejo okoli 800-1200$ na mesec. Z besedno zvezo 'slabo stanovanje' sem mislil na stanovanje navadnih smrtnikov. Za primer: za bivanje v hotelu 'Stein Eriksen lodge', ki se nahaja na samem smučišču v Deer Valleyu, bi odšteli nič manj kot 1000$ za eno samo noč! V omenjenem hotelu je prvi teden v januarju bival Michael Jordan, ki je tam stalni gost v preteklih nekaj sezonah, prav tako pa običajno najame kakega smučarskega inštruktorja, ki mu čez teden dela družbo. »Michael je sicer hiter smučar, zanimiva je njegova drža na smučeh; stegnjene noge, globok predklon (verjetno med smučanjem misli, da igra obrambo:), za nasvete inštruktorja pa se tudi ne zmeni kaj dosti. Obožuje hitro vožnjo brez zavojev,« mi je zaupal njegov letošnji inštruktor Dave. Vrne se v mesecu februarju, na žalost bo ponovno najel istega inštruktorja, torej ga ne bom imel priložnosti spoznati. V teh krajih je moč opaziti marsikatero slavno osebnost, moj sostanovalec iz Brazilije, ki je natakar v DeerValleyu, je pred kratkim stregel znani igralki Lisi Kudrovv (nanizanka Friends). Nekateri izmed teh ljudi torej bivajo v dragih hotelih, nekateri imajo tu razkošne vikende, prihodi teh strank v Salt Lake s privatnimi letali so tudi nekaj vsakdanjega. Ameriška kultura mi zaenkrat ugaja. Največja razlika, ki sem jo zaenkrat zaznal, je ta, da čas tu teče nekoliko hitreje, vsaj zaenkrat. Mogoče mi ga bo uspelo nekoliko zaustaviti v prihodnjih dveh mesecih, ko bom iz moje potovalke izvlekel knjige in se pričel pripravljati na zamujene izpite. Lep pozdrav v Železnike. ŠPORTNE IGRE Tradicionalno novoletno srečanje škofjeloških športnikov je bilo tudi letos namenjeno razglasitvi rezultatov medobčinskih športnih iger. Te imajo na območju Škofje Loke ter Poljanske in Selške doline že dolgo zgodovino, saj so se začele kot sindikalne športne igre, se nato nadaljevale kot delavske športne igre, sedaj pa že trinajsto leto potekajo kot medobčinske športne igre občin Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Žiri in Železniki. Do lani so bile to zgolj letne igre, od lani pa se posamezniki in ekipe merijo tudi v veleslalomu in teku na smučeh. Začetek letošnjih športnih iger je bil precej nesrečen, saj so poplave precej načele moralo naših udeležencev, kar se je kazalo v otežkočenem organiziranju ekip. Zato smo lahko še toliko bolj veseli, da nam je kljub temu uspelo postati vseekipni zmagovalec 27. Medobčinskih športnih iger. KONČNI VSEEKIPNI REZULTATI TEKMOVANJ NA 27. M.Š.I. 2007 PODJETJA, DEL.ORGANIZACIJE . . DR. UROK., INVALID. OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA DR.UPOKOJENCEV ŠK.LOKA TCG UNITECH ŠK. LOKA ZVEZA ZAPOSLENIH ZUNAJ OBČIN KLADIVAR ŽIRI ZRŠ - ZAV0D,RADI0,Š0LE ZDRAVSTVO - OKRAJ ŠK. LOKA ALPINA ŽIRI OSNOVNE ŠOLE INDRAMAT - ELEKTROMOTORJI ALPLES JELOVICA BO ETIKETA ADACTA d.0.0. KLUB ŠKOFJELOŠKIH ŠTUO. CENTER SLEPIH - I.P.ŠK. LOKA LTH ŠKOFJA LOKA STARMAN ŠK. LOKA DR.UPOKOJENCEV ŽIRI DR.UPOKOJENCEV ŽELEZNIKI DRUŠTVO INVALIDOV ŠK.LOKA MARMOR HOTAVLJE E ERMO SLIKOPLESKARSTVO FERLAN EGP ŠKOFJA LOKA NIKO RUDNIK ŽIROVSKI VRH G. VAS DIFA ŠKOFJA LOKA MERCATOR LOŠKA KOMUNALA FITNES OPREMA.COM ŠK. LOKA KLAVNICA SGP TEHNIK 'mm ■■■ TOČKE ŽENSKE MESTO ŽENSKE TOČKE MOŠKI MESTO MOŠKI SKUPAJ TOČKE M+Ž VSEEKIPNO MESTO 421,4 3 729,8 2 1151,2 1. 280 7 694,9 3 974,9 2. 399,6 4 536,5 6 936,1 3. 864,5 1 864,5 4. 471,2 2 283,5 14 754,7 5. 125 10 599,3 5 724,3 6. 20 21 614,7 4 634,7 7. 395,2 5 194,3 18 589,5 8. 270,7 8 271,6 15 542,3 9. 480 1 480 10. 70 16 387,8 9 457,8 11. 50 18 404,1 7 454,1 12. 109,6 13 290,3 13 399,9 13. 388,7 8 388,7 14. 138,6 9 245,5 16 384,1 15. 350 6 350 16. 348,2 10 348,2 17. 115,4 12 208,8 17 324,2 18. 302 11 302 19. 293,8 12 293,8 20. 100 15 108,5 23 208,5 21. 120,1 11 75,3 25 195,4 22. 45,8 19 119,6 22 165,4 23. 142,8 20 142,8 24. 138,9 21 138,9 25. 102,4 14 12,5 35 114,9 26. 30 20 75,7 24 105,7 27. 55 17 27,8 31 82,8 28. 69,2 19 69,2 29. 66,7 26 66,7 30. 64,2 27 64,2 31. 62,9 28 62,9 32. 62,5 29 62,5 33. 46,7 30 46,7 34. 25 32 25 35. 21,4 33 21,4 36. 14,3 34 14,3 37. 5,6 36 5,6 38. V ženski konkurenci so na koncu največ točk zbrale članice ekipe osnovnih šol, v kateri so sodelovale zaposlene v osnovnih šolah Žiri, Gorenja vas in Poljane. Drugo mesto je osvojila ekipa zveze zaposlenih zunaj občine, tretje pa naša ekipa, ekipa Domela. V moški konkurenci je bila najboljša ekipa TCG Unitech LTH OL, drugo mesto je osvojila naša ekipa, ekipa Domela, tretje pa ekipa Območne obrtne zbornice Škofja Loka. ZA KONEC PA ŠE NEKAJ VTISOV IZ POSAMEZNIH DISCIPLIN Volf v imenu domelovih ekip prevzema zmagovalni pokal. Zahvalil bi se vsem, ki ste pripomogli k uspehu, in upam, da nas bo na 28. Medobčinskih igrah še več. VELESLALOM IN SMUČARSKI TEK Lansko leto so se tekmovalci na medobčinski delavskih športnih igrah že drugič pomerili tudi v zimskih športih.Tekmovanja v smučarskem teku in veleslalomu je organiziral SK Domel na Soriški planini. V veleslalomu seje tekme udeležilo 75 tekmovalk in tekmovalcev, v tekih pa 21. Ženska ekipa Domela je zasedla drugo mesto, moška pa šesto. Pri tekih je bila udeležba slabša; s tremi krajšimi krogi seje spopadlo 21 tekmovalk in tekmovalcev. Ekipno seje zopet boljše odrezala ženska ekipa Domela, ki je zasedla tretje mesto. Moška ekipa, ki ni bila kompletna, saj sta bila v njej samo dva udeleženca, je bila četrta. KROS, OKTOBER Ekipne uvrstitve v krosu lansko leto nismo dosegli, saj se je tekmovanja udeležil samo en tekmovalec. Slaba udeležba je bila v veliki meri posledica septembrskih poplav. Ob tej priložnosti vabim zaposlene, da se udeležijo iger; predvsem v tekaških tekmovanjih, kijih zaposleni v Domelu bolj slabo zastopamo. Namen tekmovanj je bolj družabne narave in ne toliko tekmovalne; poleg tega se tudi na tak način dviguje nivo zadovoljstva in delovna klima med zaposlenimi. Marjan Kavčič BADMINTON Že vrsto let sodelujem na medobčinskih športnih igrah, in sicer v badmintonu. Ekipo sestavljata dva tekmovalca. Najprej se pomerimo v posameznih dvobojih in nato še v dvojicah. Na zadnjih športnih igrah je bil moj soigralec Filip Starič, s katerim sva dosegla dosedaj najboljšo uvrstitev naše ekipe. Nekateri pravijo, da je igranje badmintona bolj naporno kot igranje tenisa. Če se s tem ne strinjate, lahko to preizkusite na lastni koži, in sicer vsako sredo od 19.30 ure dalje v športni dvorani, kjer imamo rekreacijo za vse zaposlene v našem podjetju. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite. Štefan Sakelšek ŽENSKA ODBOJKA Ženska odbojka ima na medobčinskih športnih igrah že dolgoletno tradicijo. Zadnja leta se je struktura igralk nekoliko spremenila, vendar zagretost za odbojko ni zato nič bolj upadla. Znanje in izkušnje nabiramo vsako sredo od 19.30 do 21.00 ure v športni dvorani. V lanskem letu smo na teh igrah dosegle tretje mesto. Udeležile smo se tudi odbojke na mivki, ki je že dve leti vključena v Domelove igre. Če imate željo igrati odbojko, se nam še vedno lahko pridružite. Romana Lotrič VELESLALOM DOMEL 2008 Bila je sobota 23. februar in bil je izredno lep dan. Ravno pravšnji za izvedbo veleslaloma za pokal podjetja DOMEL Iz štartne hišice se je pognalo na tekmovalno progo J 06 tekmovalk in tekmovalcev, ki so bili razvrščeni v 7 kategorij. Na letošnje tekmovanje smo prvič povabili tudi vse zaposlene iz podjetja Tehtnica. Po končanem tekmovalnem delu in prijetnem razpoloženju, nas je pri brunarici Smučarskega kluba Domel z nagovorom pozdravila predsednica uprave dr. Jožica Rejec, ki je kasneje tudi podelila medalje in pokale najboljšim. Nato je sledilo žrebanje praktičnih nagrad, ki so jih prispevali Svet delavcev, Marketing podjetja Domel in Tehtnica. Skupaj je bilo 66 nagrad, vključno z najboljšo, vikend paketom v termah Čatež. Vse praktične nagrade so bile razdeljene z žrebom med vse trenutno prisotne tekmovalce. Zahvalili bi se vsem prizadevnim članom Smučarskega kluba Domel, dr. Jožici Rejec in vsem ostalim, da je prireditev v celoti organizacijsko uspela. Se srečamo prihodnje leto. 2 St. št. Ime in priimek DESKARJI IGOR PETERNELJ ANDREJ DOLENEC LUKA PINTAR FILIP STARIČ JANEZ FRELIH Čas Zaostanek 00:48.54 00:00.00 00:51.34 00:02.80 00:52.45 00:03.91 00:52.98 00:04.44 00:55.42 00:06.88 St. št. Ime in priimek ŽENSKE I SKUPINA 11 ANICA JELENC 12 STANKA ŠOLAR ŽENSKE II SKUPINA 24 VILMA ŠOLAR 18 FANI SELAK 19 JOŽICA DEMŠAR 23 ŠTEFKA JERAM 17 MARJETA TOMAŠEVIČ 20 ERIKA PIBERNIK 25 NATAŠA DOLENEC 22 ERNA KAVČIČ 15 MARTA KAVČIČ 16 MIJA LOTRIČ 21 ERIKA TEROPŠIČ Čas 00:51.97 00:52.37 00:44.69 00:50.30 00:54.00 00:55.17 00:57.31 01:00.26 01:04.04 01:14.58 ONS DNS ONS Zaostanek 00:00.00 00:00.40 00:00.00 00:05.61 00:09.31 00:10.48 00:12.62 00:15.57 00:19.35 00:29.89 St. Št. Ime in priimek ŽENSKE III SKUPINA 33 ANA TUŠEK 46 MARTINA ZGAGA 39 TINA NASTRAN 42 ANKA KALAN 37 ROMANA LOTRIČ 36 BOJANA BOGOVIČ 44 KATARINA PREZELJ 40 KARMEN N. MOHORIČ 41 ANA KOVAČ 38 LILI ŠMID 34 PETRA LOTRIČ 31 MARTA ŠOLAR 43 BETI VRHUNC 35 DANICA JELENC mm 45 NATALIJA DOLINAR ■e 32 MARIJA DEMŠAR Čas Zaostanek 00:43.10 00:00.00 00:43.93 00:00.83 00:44.44 00:01.34 00:45.51 00:02.41 00:46.16 00:03.06 00:47.44 00:04.34 00:48.31 00:05.21 00:51.18 00:08.08 00:51.40 00:08.30 00:52.31 00:09.21 00:53.83 00:10.73 00:55.06 00:11.96 00:56.80 00:13.70 01:23.52 00:40.42 01:30.28 00:47.18 01:44.66 01:01.56 St. Št. Ime in priimek MOŠKI I SKUPINA MARJAN ČUFER MIRKO GASER FRANC JELENC SREČKO PIRIH FRANC VODENIK FRANC GASSER TOMAŽ RUPNIK NANDE ŠMID SILVO GARTNER BRANKO SKVARČA BINE EGART MIRAN ČERIN MOŠKI II SKUPINA BORIS JENSTERLE IZIDOR PINTAR 74 BOJAN GABER MATJAŽ ŠMID 95 RENE BENEDIČIČ JANEZ FRELIH SIMON LOTRIČ MARKO THALER MIHA KEMPERLE JANI ŠOLAR VILKO KAVČIČ STANE ČEMAŽAR 72 MARTIN TOLAR 71 PETER MARKELJ 65 FRANCI DOLENEC 79 JANEZ KOBLAR 73 IGOR BEVK 78 ŠTEFAN KOBLAR 92 STANE JELENC JANČE ŠMID 86 FRANC GROHAR 83 PETER JERAM 91 FRANCI VRHUNEC 81 ŠTEFAN JENKO JANEZ THALER MIRAN KEJŽAR 70 VILI RANT BOŽO LOTRIČ SILVO KOROŠAK RENATO ŠTENKLER BENO KEMPERLE 77 Čas 00:37.88 00:39.62 00:41.95 00:41.98 00:44.14 00:44.99 00:45.06 00:47.36 00:47.63 00:49.45 01:11.22 DSQ 00:38.42 00:38.48 00:38.99 00:39.54 00:40.85 00:40.89 00:41.20 00:42.75 00:42.88 00:42.91 00:43.35 00:43.45 00:43.77 00:44.01 00:44.27 00:44.29 00:44.48 00:44.95 00:46.29 00:47.31 00:48.27 00:49.14 01:02.94 DSQ DNS DNS DNS DNS DNS DNS DNS Zaostanek 00:00.00 00:01.74 00:04.07 00:04.10 00:06.26 00:07.11 00:07.18 00:09.48 00:09.75 00:11.57 00:33.34 00:00.00 00:00.06 00:00.57 00:01.12 00:02.43 00:02.47 00:02.78 00:04.33 00:04.46 00:04.49 00:04.93 00:05.03 00:05.35 00:05.59 00:05.85 00:05.87 00:06.06 00:06.53 00:07.87 00:08.89 00:09.85 00:10.72 00:24.52 St. št. Ime in priimek MOŠKI III SKUPINA 123 MARJAN KAVČIČ 114 lljANEZ MARGUČ 104 PRIMOŽ HABJAN VOJKO ŠMID TADEJ CAMLEK 129 MOHOR MARKELJ MARKO LOTRIČ GREGOR KALAN 109 124 129 105 106 108 126 119 131 135 MM£ MATJAŽ ČEMAŽAR 100 JENEZ ŠMID ANDRAŽ DEBELJAK IGOR DEMŠAR BLAŽ ŠTIBELJ EGON JELENC ANDREJ TORKAR METOD GATEJ JANEZ ERŽEN TOMAŽ STANONIK BOŠTJAN BERNIK MATJAŽ RAKOVEC 122 115 102 107 113 MARKO MLAKAR MATJAŽ ŠOLAR 130 MATJAŽ LOTRIČ ANTON AMBROŽIČ ROMAN DEMŠAR MATJAŽ BERNIK DRAGO PETERNELJ ROK MALOVRH SIMON DROL NIKO ŠUBIC 128 JURE ŠTURM BOŠTJAN DEMŠAR BERNARD DROL ROMAN MOHORIČ BORUT LUZNAR MOŠKI IV SKUPINA UROŠ LOTRIČ PRIMOŽ LOTRIČ 142 ALEŠ ŠOLAR BLAŽ HRIBERNIK UROŠ LEBAN IZIDOR TUŠEK DENIS OVNIČEK 150 JAKA MOHORIČ 141 DOMEN VRHUNC 144 NEJC DERNOVŠEK 146 SIMON ČEMAŽAR 00:37.66 00:38.10 00:39.48 00:39.65 00:39.76 00:39.76 00:40.96 00:40.96 00:41.08 00:41.94 00:42.21 00:42.74 00:43.31 00:44.03 00:44.06 00:44.52 00:44.90 00:45.00 00:45.04 00:45.63 00:47.95 00:49.00 00:49.10 00:49.34 00:49.50 00:50.31 00:51.13 DSQ DNE DNS DNS DNS DNS DNS DNS 00:39.76 00:41.89 00:48.05 00:48.72 00:48.84 00:49.40 00:49.75 00:50.53 00:50.70 00:52.40 DNS Zaostanek 00:00.00 00:00.44 00:01.82 00:01.99 00:02.10 00:02.10 00:03.30 00:03.30 00:03.42 00:04.28 00:04.55 00:05.08 00:05.65 00:06.37 00:06.40 00:06.86 00:07.24 00:07.34 00:07.38 00:07.97 00:10.29 00:11.34 00:11.44 00:11.68 00:11.84 00:12.65 00:13.47 0:00.00 0:02.13 0:08.29 0:08.96 0:09.08 0:09.64 0:09.99 0:10.77 0:10.94 0:12.64 RAZPIS----------- ZA POČITNIŠKO LETOVANJE Pred vami je razpis za letovanje v Domelovih počitniških kapacitetah za leto 2008. Na razpis se lahko prijavite zaposleni v podjetjih povezanih v skupino Domel - Domel, d.d., Domel Holding, d.d. in Domel IP, d.o.o.. Rok za prijavo je do vključno 10.3.2008. Razpis in prijavnica sta na razpolago na intranetu - svet delavcev - počitniška dejavnost. Upokojenci imajo prednost pred agencijskimi delavci. Upokojenci se lahko javijo za proste termine po 18.3.2008 od 7.00 do 9.00 ure na telefonsko številko 51 17441 - Polde. BARBARIČA PRI PULI - apartma (3 stanovanja) Apartma ima 4 ležišča, dnevni prostor s kuhinjo, wc - tušem in vrtom. Izmene so 10 dnevne. Cena na dan: V sezoni 33,00€, v predsezoni in posezoni 27,00€ MORAVSKE TOPLICE - brunarica V brunarici so: dve sobi (4ležišča), tuš/vvc, kuhinja/dnevni prostor s TV in klimo, pokrita terasa z vrtno garnituro pred brunarico. V ceno je vključeno bivanje v brunarici in štiri karte za bazen. Ostali so samoplačniki, s tem, da otroci do 4. leta bivajo brezplačno, od 4- 10 leta imajo 50% popusta, od 10-14 leta pa 30% popusta za kopanje v vseh bazenih (razen v hotelu Ajda). Izmene so 10 dnevne. Cena na dan: 43,00€ POLJANA, MALI LOŠINJ - prikolica Izmene so 10 dnevne; omejitev na 4 osebe, ostali so samoplačniki. Cena na dan: v sezoni 34,00€, v predsezoni in posezoni 29,00€ Cena za Poljano je okvirna in se bo dokončno oblikovala glede na število prijavljenih. GAJAC - OTOK PAG - apartma A8/41 Apartma je v zakupu. Ima spalnico, dnevni prostor s kuhinjo, štiri ležišča, klima napravo, sat.TV, mikrovalovno pečico, radio s CD-jem, WC, tuš in velik balkon. V ceno je vključeno čiščenje med izmenami in posteljnina. V ceno ni vključeno enkratno plačilo 25 kun po osebi inT.T. Izmene so 10 dnevne. Cena na dan: v sezoni 50,00€, v predsezoni in posezoni 40,00€ ČATEŽKE TOPLICE- apartma V apartmaju sta dve spalnici s štirimi ležišči in pomožnim ležiščem, WC, tuš, kabelska TV, vrt. V ceno je vključeno 5 kart za kopanje in sicer v zimskih bazenih 2 krat po 3 ure na dan oziroma dvakratni vhod na dan v letni kompleks bazenov. Izmene so 7 dnevne. Cena na dan: 43,00€ BRUNARICA PODČETRTEK -Terme Olimje Brunarica je v ulici I 20. Ima dve spalnici s po tremi ležišči, kabelska TV, WC/tuš, lastno parkirno mesto, nadstrešek z vrtno garnituro. Kopanje na celotnem kompleksu Agualuna ali v vseh pokritih bazenih term, 5 kart z dvakratnim dnevnim vhodom. Izmene so 7 dnevne. Cena na dan: 43,00€ Avtokamp ADRIA, ANKARAN - prikolica Izmene so 7 dnevne. V kampu ni dovoljeno imeti psov (dodatno mplačilo), za čip kartico za bazen se plača akontacija. Cena na dan: v sezoni 30,00€, v predsezoni in posezoni 25,00€ Avtokamp BELA UVALA, POREČ - 2 prikolici Termini in cene so enaki kot v Ankaranu, omejitev na 4 osebe, ostali so samoplačniki. STRUNJAN - 3 apartmaji V enoti sta dve sobi s petimi ležišči, opremljena kuhinja in sanitarije. Izmene so 7 dnevne. Cena na dan: v sezoni 33,00€+T.T., v predsezoni in posezoni 27,00€+T.T. Ceno in termine za letovanje v Strunjanu, v času sezone, določa Počitniško društvo Škofja Loka. V času sezone račun izstavi Počitniško društvo Škofja Loka. Prejeli boste položnico, katero je potrebno plačati pred letovanjem. PORTOROŽ - počitniški dom (10 ležišč) - menjave ob ponedeljkih Termini so enaki kot za letovanje v Strunjanu. Cene in pogoje za letovanje v Portorožu določi občina Železniki in bodo znani po 1.5.2008. PRIJAVE ROK ZA PRIJAVE JE DO VKUUČNO 10.03.2008 (ponedeljek). Prijavnice dobite pri poenterkah in v pisarni sveta delavcev, kamor izpolnjene tudi vrnete. V PE MOT. dobite in oddate prijavnice pri Eriki Teropšič, v PE ECS pa pri Jolandi Mohorič. PRIJAVA ZA PRVI TERMIN JE MOŽNA SAMO ENA. Na prijavnici je potrebno izpolniti vse rubrike! Nepopolne prijavnice se ne bodo obravnavale oziroma bodo zavrnjene! Kandidate bomo na osnovi izpolnjenih prijavnic točkovali na podlagi Pravilnika o letovanju v počitniških objektih Domel, d.d.. Rezultati bodo objavljeni na oglasnih deskah v 3 dneh po poteku razpisa. AGENCIJSKI DELAVCI SE LAHKO PRIJAVIJO PO 21.3.2008 V PRIMERU, DA BODO V ČASU LETOVANJA ŠE ZAPOSLENI V DOMELU. PLAČILO LETOVANJA Za letovanje vam bomo odtegnili pri izplačilu plače v treh mesečnih obrokih po letovanju. Enako velja tudi za zaposlene preko agencije. V primeru, da pride do prekinitve zaposlitve pa se plačilo izvede v enkratnem znesku oziroma preostanek dolga pri izplačilu zadnje plače. Višino plačila letovanja v Portorožu in v Strunjanu med glavno sezono bosta javljena naknadno.Turistično takso plačate v kraju letovanja razen za letovanje v Strunjanu, kjer je že obračunana na napotnici. Razpis in prijavnica sta na razpolago na intranetu -svet delavcev-počitniška dejavnost. Prijavnico lahko dobite tudi na intranetu - oglasna deska! V primeru, da boste prijavnico natisnili sami, vas prosim, da jo natisnete na en list - obojestransko. ŽELIMO VAM PRIJETEN DOPUST KRIŽANKA kemij. element (Na) enaka soglasni- ang. krat. za osebni računalnik amer. slikar (Thomas) kraj na dravskem polju gr. bog vetrov Evropska unija Ibsenova drama neodloč. izid reka v pasma psov TV zaslon obred Linne največji slovenski pesnik arheol. najdišče v Sloveniji udele- ženka revolucije pritisk kratica za radio televizijo angl. plemiš. naslov rimski bog ljubezni poltema noju pod. predujem, naplačilo 5. in 3. samogl. eksploz. telo otočje v tih, oceanu manj kot sotočnica Pive v Črni gori različ. soglasn. igra s kartami vrsta uganke rastlina trosovka Teksasu Janez ,reka na Škotskem Eržen gorovje v zmaga pri šahu lahek vetrič elektro kardiogram središče vrtenja njorka ozvezdje severne poloble žensko ime majhen požirek vrsta ribe element kratica prostor za žene pri musli- ni uzej pri Vrhniki humanit. orga- nizacije manih hrup, mestna serbro celica v zaporu hiter dvig števni k grafična vrsta strešnika dejavnost karambol pega na rožen ici nikalnica srbsko moško ime gora v darilo plemens. madžar. moško ime znamenje masa, ki pritiska na podlago brusni kamen jap. smuč avtorica, podnožje kipa ali stebra pravosl. sveta podoba 17. in 7. črka abecede skakalec lepotna rastlina ustvarjal. hrvaško m. ime ang. tisk. agencija barva ig. boksar Rusevski nasprotje teorije st. slov. druž. pol, delavec pritok Une v Bosni čistilka karbolna kislina ponosen človek vremens. nasreča letalo pri šahu let. kraj na Pašmanu potomec oblika im. likovni umetnik - plastik oblika ostanki cigarete kratica za starejši noetova barka madž. nar, ples posoda za smeti snov v tekočem stanju nobelij angl. utežna mera otok v otočju Tuamotu predpis začimba za pico voda v plin, st. solmiz. priprava za spenjanje povrtnina tekočina v žilah klarinetist (Ernest) pevec pri starih keltih Ančka Levar ime pesnice Muser državna blagajna dolenska reka sredina besede hiša ljubljan. pokopal. splet las i ■m CT) E > CRP "Znanje za varnost in mir 2006 - 2010" HyMIV - Sistem gorivnih celic kot pomožni vir energije za zagotavljanje avtonomnosti vojaških vozil Cilji projekta: 1. Eksperimentalno okolje s prototipom sistema gorivnih celic • postavitev eksperimentalnega okolja • prototip vira električne energije na osnovi gorivnih celic 2. Testiranje sistema na modelni vojaški aplikaciji • PEMFC - gorivna celica s protonsko prevodno membrano • lahko vojaško vozilo • neslišno delovanje 1 CONTROl • nizki temperaturni profil sevanja 3. Razvoj in testiranje sklopov gorivne celice • integracija obstoječih tehnologij in komercialno dostopnih sklopov iz Sl, • zasnova in razvoj prototipov namenskih sklopov • osvojitvi potrebnih strokovnih znanj. POWER ELECTRONICS Sodelujoči: 1. Domel d.d. (nosilec CRP) 2. IJS, Institut Jožef Stefan 3. KI, Kemijski institut 4. TECES, Tehnološki center za električne stroje 5. UL-Fakulteta za strojništvo 6. UL-Fakulteta za elektrotehniko 7. UL - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 8. UMB- Fakulteta za elektrotehniko računalništvo in informatiko 9. Leonardo, podjetje za razvoj, raziskave, trgovino in storitve, d.o.o. Gorivna celica Hydrogenics 7 kW APU-investitorMORSza potrebe projekta HyMIV Razdelitev vlog: Shema sklopov gorivne celice Sklop sistema (številka v shemi) Nosilec Soizvajaiec (1) Integracija gorivne celice IJS Domel, UL-FS, (2) Sistem za dovajanje zraka Domel UL-FS (3) Sistem za dovajanje goriva Domel UL-FS (4) Prenosnik toplote UL-FS Domel (5) Sistem elektronskih vmesnikov med virom energije in porabniki v vozilu (DC-DC, DC-AC) TECES UM-FERI (6) Jedro gorivne celice (katoda, anoda in membrana) KI IJS, UL-FKKT (7) Ultrakondenzator - akumilator KI (8) Proizvodnja vodika in hranjenje UL-FE Leonardo D0M6L Ustvarjamo gibanje