Poštnina plačana t gotovini. — 	BB
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1-50.
LIST
Časopis za trgovino^ indusfrifo in obrt.
Uaročnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/« leta 90 Din, za l/* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Leto XVII.
V Ljubljani, v četrtek, dne 5. julija 1934.
štev. 74.
MtšiU cUhocmU /zavodov
Vse premalo se cenijo zasluge naših denarnih zavodov za naše gospodarstvo. Zlasti -sedaj v času najtežje finančne krize, ko je ustavljeno normalno poslovanje denarnih zavodov, se kaj rado pozablja na plo-d-cnosno delo, ki je balo izvršeno edinole s .pomočjo denarnih zavodov. Zato je nad vse umestno, da je ljubljanska Mestna hranilnica ob svoji 451etnici priredila sicer majhno, toda zato tem bolj pomembno raz. stavo dela, ki ga je tekom svojih 45 let naredila.
Zlasti pa zaslužita dve karti posebno pozornost slovenskega človeka. Je to veliki zemljevid Slovenije, na katerem so označeni vsi kraji, kamor so šla posojila Mestne hranilnice. Iz tega zemljevida se nazorno vidri, da ni bilo posvečeno delo ljubljanske Mesitne hranilnice le Ljubljani in njeni ožji okolici, temveč da je vsa Slovenija napredovala vsled kreditov, ki jih je dobila s posredovanjem Mestne hranilnice od slovenskega varčevalca, in to pod tako nizkimi obrestmi, da je bilo s temi krediti ljudem v resnici pomagano. Ljubljanska Mestna hranilnica je po svojih vlogah največji slovenski denarni zavod, ki ima še danes nad 408 milijonov vlog in vse njeno delo tekom: dolgih 45 let njenega obstoja dokazuje, da je bil to v resnici naš osrednji denarni zavod. A ko mora človek pod silo vidnih in neovrgljivih dokazov vse to priznati, pa mora obenem tudi priznati, da je kriza zaupanja zajela tudi krog vlagateljev tega denarnega zavoda in da kljub garanciji slovenske prestolnice še ni bilo mogoče to krizo premagati. Pero kar samo sili, da bi načelo pri tej priliki še poglavje o vzrokih, da se ni pri nas nič, ali celo manj ko nič, storilo za rešitev denarne krize.
Kakor Mestna hranilnica v Ljubljani, ta-ko pa so delovale v prid slovenskega gospodarstva vse druge naše komunalne in regulativne posojilnice. In nobenega dvoma ni, da bi zlasti vse večje mogle na podoben način nazorno pokazati na zemljevidu, kako je vsa Slovenija napredovala z njih posojili. §e vidnejši pa bi' postal blagoslov denarnih zavodov, če bi vsak zavod izdelal za svoj okoliš podobno karto, kakor jo vidimo na razstavi Mestne hranilnice. Je to zemljevid mesta Ljubljane in na njem, so z bucikami označene vse parcele, na katerih so se s pomočjo cenenih kreditov Mestne hranilnice dvignile nove, oz. popravile stare hiša Po pravici smo ponosni na silni napredek, ki ga je doživela Ljubljana v zadnjih letih, da vedno bolj postaja najlepše mesto, kar jih je v vsej Jugoslaviji od Jadranskega do Črnega morja. Vse mogoče faktorje, prave in neprave, častimo zaradi tega napredka, le na glavnega pozabljamo. Kajti karta z označenimi krediti Mestne hranilnice govori bolj zgovorno in naravnost dokumentarično, kdo je predvsem omogočil ta veliki napredek Ljubljane. Edino ljubljanska Mestna hranilnica, ki je s pomočjo slovenskega vlagatelja zbirala potrebni denar za razvoj Ljubljane in vse Slovenije.
Vsaka naša mestna hranilnica more v svojem okolišu pokazati na isti uspeh. In če bi dodali še statistiko o delih, ki so bila narejena s pomočjo drugih naših denarnih zavodov, zlasti naših največjih, potem bi videli, da vse slovensko relativno večje blagostanje ko v drugih banovinah izvira le od slovenskih den. zavodov. To nam jasno kaže karta Jugoslavije, na kateri so označena vsa mesta, ki imajo mestne ali regulativne hranilnice. V Sloveniji je vse polno zastavic, precej tudi še v Dalmaciji, potem pa pride praznota, obupna praznota in le v največjih krajih se vidi tu pa tam kakšna zastavica. Ali ne bi bilo stokrat bolje, da bi vsi eni, ki zavidajo Slovencem blagostanje, do katerega so se pri-
borili z lastnimi sredstvi, raje posnemali zgled Slovencev in pričeli tudi v svojih krajih delati na to, da dvignejo njih bla-gostanje! In če bi to delali, potem bi kmalu spoznali, da brez denarnih zavodov ni mogoč noben napredek, da je delovanje denarnih zavodov osnovni pogoj za napredek vsakega gospodarstva.
Morda bi bilo potem tudi konec one blazno neumne ravnodušnosti, s katero gledajo nekateri na ustavitev normalnega poslovanja denarnih zavodov. Morda bi potem res prišli do tega, da bi vsi začeli delati na to, da začno zopett denarni zavodi poslovati kakor treba. Morda bi potem bilo konec one skrajno škodljive in še bolj
lahkomišljene brezbrižnosti, ko mirno gledamo, ko je prenehala funkcijonirati ona panoga narodnega gospodarstva, ki daje vsemu gospodarstvu kri in življenje — ki mu da denar.
Ni zanosno, da moramo ob 451etnici našega največjega denarnega zavoda zapisati, ikako se vse premalo cenijo zasluge denarnih zavodov. Ne zaradi denarnih zavodov, temveč zaradi vsega našega narodnega gospodarstva, zaradi vse naše kulture je treba na te zasluge vedno znova opozarjati. In ob pomembnih jubilejih denarnih zavodov še prav posebej, in zato je prav, da je proslavila Mestna hranilnica svoj jubilej1, čeprav le z majhno razstavo.
Slovo od Bd^acsUe.
Zadnje manifestacije za utrditev bolgarsko-j u go slovanskega zbližanja
Poslovilna izjava voditelja jugoslovanske delegacije
»Odhajamo iz Bolgarske navdušeni nad tem, kar smo videli. Vsak košček bolgarske zemlje je obdelan marljivo in lepo. Bolgarski kmetovalec očividno vlaga mak-simuto svojega truda in dela v to, da se izkoristijo vsa bogastva v resnici lepe Bolgarske.«
Na vprašanje o svojih vtisih o bolgarski trgovini, industriji in obrtu je odgovoril g. Petkovič:
»'Industrijska podjetja, ki smo jih videli, so popolen dokaz, da bolgarska industrija lepo napreduje in da se sistematično razvija. Bolgarski industrijalci znajo služiti s svojim delom osamosvojitvi bolgarskega gospodarstva. Trgovci pa, o čemer smo se prepričali, se znajo tako na domačih ko na tujih trgih prilagoditi razmeram in časom, da se z uspehom bore z vsemi težkočami, ter tako koristno izpolnjujejo svojo nalogo v gospodarskem življenju Bolgarske.
Daleč znano in tipično bolgarsko obrtništvo imponira s svojo vztrajnostjo in energijo, s kateiro izpolnjuje v današnjih razmerah svojo pomembno nalogo. Zlasti lepo je prizadevanje obrtništva, da se organizira v svojih zadrugah. Posebnega pomena je akcija in prizadevanje zbornic, da organizirajo in izpopolnijo obrtniško in trgovsko šolstvo. Šole, ki smo jih videli v Sofiji, Plovdivu in Varni, so vzorne ustanove te vrste, ki so v čast bolgarskemu gospodarstvu. Vse to je napravilo na nas globok in trajen vtis.«
In kakšen je vaš splošni vtis o gospodarskih razmerah Bolgarske?
»Vračamo se na svoje domove, da povemo te svoje izredne vtise po vsej širni Jugoslaviji. Prepričani smo, da bo vse jugoslovansko gospodarstvo enako prisrčno in radostno pozdravilo takšno stanje bolgarskega gospodarstva, kakor smo ga pozdravili mi.
Nenavadno smo zadovoljni, da smo bili na Bolgarskem baš v času, ko so sklenili naši državniki trgovinsko pogodbo in vete-rinarno konvencijo in da smo imeli na ta način priliko, da se takoj pogovorimo s svojimi tovariši na Bolgarskem v zvezi s tem davno zaželjenim in pričakovanim svetlim dogodkom.
Brez vsakega dvoma je, da se ;bo z vztrajno voljo na obeh straneh našla pot in našel način, da imata obe gospodarstvi od trgovinske pogodbe in veterinarske konvencije maksimum koristi. Izjavljam odkrito, da problem ni niti enostaven niti. lahek, če pa se upošteva pravo resnično navdušenje, ki se je iz srca Jn spontano manifestiralo od1 obeh sitrani, da se doseže tesno sodelovanje med bolgarskim in jugoslovanskim gospodarstvom, potem je upravičen optimizem, s katerim pričakujemo, da se bo v najbližji bodočnosti to sodelovanje tudi doseglo.«
Kako ste bili sprejeti za časa svojega bivanja na Bolgarskem?
»Bivanje na Bolgarskem nam ostane v nepozabnem spominu. Eno moremo zagoto-
Naša zadnja postaja na Bolgarskem je bila Burgas in ko smo stopili tu v vlak, se je začel naš povratek v domovino, v skoraj 2000 km oddaljeno Ljubljano.
Železniška vožnja iz Burgasa v Sofijo je bila nadvse prijetna. Pokrajina lepa, da smo skoraj mislili, da smo med prijaznimi griči Štajerske. Povsod ob poteh visoki topoli, povsodi vse v zelenju, na poljih pa delavni ljudje. Na vsaki večji postaji pa zopet prisrčni pozdravi in nove manifestacije bolgarsko-jugoslovanskega prijateljstva. Prvi veliki pozdrav je bil v Kar-nobatu, potem pa so se kar vrstili, posebno lep pa je bil v Stari Zagori, velikem železniškem križišču, kjer se odcepi železniška proga v dolino rož in naprej proti Donavi.
V Plovdivu nas čakajo na postaji vsi naši stari znanci. To je bilo veselega pozdravljanja in rokovanja in novih obljub za poglobitev ustvarjenega prijateljstva. Žalibog pa je stal vlak le malo časa in treba se je bilo posloviti. In naprej je šla pot proti Sofiji. Spotoma smo še videli nova zgrajena radijska zdravilišča, ki so ena najmočnejših v Evropi.
Proti večeru smo zopet zagledali zlato kupolo divno lepe sofijske katedrale in kmalu nato smo bili na sofijskem kolodvoru. Tu so nas pričakovali vedno uslužni gospodje iz zbornice s predsednikom Sarovim na čelu. Še enkrat smo se pogovorili z njimi na intimni večerji, drugi dan pa so bili zadinji poslovilni sestanki in zadnji pogovori glede novih trgovinskih odnošajev, ki naj nastopijo medi obema državama.
In končno je prišel tudi oni trenutek, ko se je bilo treba posloviti tudi od gostoljubne Sofije in se posloviti od Bolgarske in naših ljubih novih znancev. Ni treba še posebej omenjati, da so ti prišli polno številno na peron, poleg njih pa še polno drugega občinstva, da je bilo slovo še večja manifestacija bolgarsko-jugoslovanskega prijateljstva, kakor pa je bil naš prihod. Bilo nam je to v zadoščenje, ker je bil v tem dokaz, da smo dobro uporabili bolgarske dneve in da smo izpolnili svojo nalogo kot pionirji za utrditev sloge na slovanskem jugu in skupnega gospodarskega dela obeh slovanskih narodov.
Med glasnim vzklikanjem južnoslovanski skupnosti, med nekončljivimi »hura« in zdravo klici, med živahnim mahanjem rok je končno vlak krenil iz sofijske postaje in naše potovanje po Bolgarski je bilo zaključeno. Še nekaj ur in prišla je tudi zadnja pastaja v Dragomanu, kamor so nas se spremili naši najzvestejši spremljevalci, tajniki sofijske zbornice. Po enournem prestanku pa nas je vlak zavozil na našo obmejno postajo Caribrod — in bili smo zopet doma — v Jugoslaviji.
Ob zaključku naj podam še izjavo, ki jo je dal za bolgarske liste vodja inaše’ delegacije, podpredsednik beograjske trgovske zbornice g. Petkovič in ki so jo objavili večinoma vsi bolgarski listi. G. Petkovič je izjavil:
Opozarjamo na oboii zbor
Trgovskega društva ,,MERKUR"
ki bo v petek, dne 6. julija ob 7 zvečer v Trgovskem domu.
Trgovci, udeležite se občnega zbora polnoštevilno!
viti vsem: da bojno vsi, ki se vračamo v svojo domovino, v njej naravnost fanatično pridigali neobhodno potrebo najbolj ozkega sodelovanja med obema gospodarstvoma in našima bratskima narodoma.
Končno smo tudi iskreno hvaležna vsemu bolgarskemu tisku, ki je s takšno pazljivostjo spremljal naše potovanje po Bolgarski in prepričani smo, da bo bolgarski tisk tudi nadaljeval s svojim hvalevrednim delom.
Še enkrat: Vsem hvala! Naj bi dal Bog, da bo po tem našem bivanju na Bolgarskem medsebojno spoznavanje privredni-kov stalno in vedno živo. S tem se bo brez dvoma mnogo doprineslo za ustvaritev skupnih ciljev naših dveh bratskih slovanskih narodov.«
*	S
Potovanje po Bolgarski je bilo za vse jugoslovanske udeležence eno najlepših potovanj, kar so jih doživeli v svojem življenju. To so poudarjali vsi in ta zavest samo š# narašča, če pomislijo nazaj na te, tako lepo preživete dneve. Zato pa raste tudi v srcih vseh trdna volja, da morajo zavladati med obema narodoma lepši in bolj prijateljski odnošaji, da se uresniči vse ono, kar je živelo v naših dušah, ko smo na obali Črnega morja zapeli »Hej Slovani!« in ko je bil vsaj za trenutek uresničen oni vzvišeni sen o eni misli od Jadranskega do Črnega morja.
Vsak, kdor se je udeležil potovanja po Bolgarski, se je vrnil kot pionir bolgarsko-jugoslovanskega zbldžanja in kot gospodarski ljudje se vsi zavedajo, da imajo oni to veliko nalogo, da z ustvaritvijo trdne podlage za gospodarsko sodelovanje obeh narodov pripravijo tla tudi za sodelovanje na vseh drugih poljih.
Slovanska misel mora postati na slovanskem jugu realnost, tu mora doživeti svoje prvo dn popolno uresničenje. To je naša zaobljuba po lepih bolgarskih dneh.
Zakaj še ni rešena svetovna kriza?
Nato odgovarja neki angleški finančni časopis tako-le;
Mislite si svetovno' gospodarsko krizo kot voz, ki se je do osi pogreznil v blato. Voz je obtičal v blatu in treba ga je izvleči. Iz vseh delov sveta so prišli nacionalni ekonomi in dajali svojim vladam nasvete, kako bi se izvlekel voz iz blata. Jasno je, da bi se voz mogel izvleči. Toda prav tako je jasno, da je to mogoče samo pod tem pogojem, če vlečejo vsi v eno smer. Tako je Anglija rekla, da bo rešila svetovno gospodarsko krizo s pomočjo devalvacije funta. In v resnici je v svoji smeri voz nekoliko potegnila iz blata. Toda drugi so dejali, da je mogoče rešiti krizo samo z ohranitvijo zlate valute. In zopet je zdrknil voz nazaj v blato. To se je ponavljalo neštetokrat in posledica vsega tega je, da je ostal voz v blatu, kakor je bil, še predno so prišli nacionalni ekonomi s svojimi nasveti. Im tako bo voz ostal tako dolgo v blatu, dokler se vsaj dve državi ne sporazumeta, da bosta močnejši od drugih in potegnili voz v eno smer. Če bi se Vel. Britanija sporazumela z Združenimi državami Sev. Amerike, bi bil voz najbrže že iz blata in bilo bi konec svetovne gospodarske krize. Tako pa se prepiramo še naprej, v katero smer naj se potegne voz.
Se(a ivvzt tc^ovsUiL vdcužen{ v
t$Mycadu
V	nedeljo dopoldne je bila pod predsedstvom Nedeljka Saviča plenarna seja Zveze trgovskih združenj v Beogradu. Na seji je predsednik Savič obširno poročal o poteku skopljanskega kongresa in pomenu te velike manifestacije jugoslovanskega trgovstva. Nato se je Zveza konstituirala. Za predsednika je bil izvoljen Nedeljko Savič, za podpredsednike ,pa: Mirko Stojkanovič, Peter Viletič, Veljko Stefanovič in Sima Jovanovič.
Nato je poročal predsednik Savič o ustanovitvi centralnega predstavništva vseh zvez trgovskih združenj. Predsedstvo novega predstavništva je pooblastilo predšed-nika Saviča, da zastopa pri vseh prilikah vse zveze trgovskih združenj in da nastopa z vso veljavnostjo v vseh vprašanjih, ki so važna za trgovski stan. Zlasti je v svojem poročilu naglasil predsednik Savič popolno soglaflnoat vseh zvez trgovskih združenj v vseh aktualnih vprašanjih.
Nato 'so poročali člani predsedstva o razmerih 1 v • svojih področjih: Soglasno so p obdarjali, da se nahaja trgčvirth v vseh krajih 'v zefd t*žavn«hi položaju. Na trgov-
ce se nalagajo vsa mogoča bremena, njih pravice pa niso niti najmanje zavarovane. Delo privilegiranih zadrug še naprej škoduje trgovini. Zahteve trgovcev, da se dajo tudi njim pravice, ki so bile drugim že podeljene, so ostale še vedno neizpolnjene. Poleg tega je trgovski stan pritisnjen še od cele vrste drugih bremen.
Po končani debati je dobil predsednik Savič pooblastilo, da v sporazumu z upravami drugih združenj čim preje doseže, da začno odločujoči činitelji razpravljati o resolucijah, ki so bile sprejete na kongresu v Skoplju. Tem resolucijam naj se dodajo še vsa nova vprašanja, ki so nastala v zadnjem času.
Na seji se je končno konstatiralo, da obstoji na področju beograjske zveze nad sto trgovskih združenj, ki so skoraj vsa 1 brez izjeme včlanjena v zvezi trgovskih združenj. S tem je v zvezi včlanjenih okoli 25.000 članov. Splošno se je naglaišalo, da bi morala izdajati Zveza svoje glasilo, ki bi vse člane redno obveščalo o njenem delu.
TAt^tMka.	pogodba Balkansko-
»Službene Noviine< z dne 30. junija so objavile besedilo bo lgarsko-j ugoslov anske trgovinske pogodbe, ki je stopila dne 1. julija v veljavo. Besedilo pogodbe je sestavljeno v srbskem im bolgarskem jeziku. Nova pogodba sestoji: iz dogovora o trgovini in plovbi, dveh prilog k jugoslovanski in bolgarski carinski tarifi, iz sanitamo-vete-rinarske konvencije, zaključnega protokola za izvajanje določb sanitamo-veterinarske konvencije in zaključnega protokola k dogovoru o trgovini in plovbi.
Dogovor o trgovini in plovbi
Čl. 1. se glhsi: Državljani ene od pogodbenih držav uživajo na ozemlju druge države pri izvrševanju trgovine, industrije, plovbe ali kateregakoli drugega posla iste pravice, ugodnosti in olajšave vsake vrSite, kakršne so bile priznane ali bodo priznane državljanom države z največjimi pravicami.
Državljani ene pogodbenih strank imajo podi pogojem izpolnitve zakonov in predpisov druge stranke pravico svobodnega vstopa, potovanja, bivanja in naseljevanja na ozemlju druge države, ko tudi svobodnega odhajanja v vsakem času, ne da bi bili izpostavljeni kakšnim omejitvam, katerim ne bi bili 'podvrženi tudi državljani države z naj večjimi pravicami. Izpolnjujoč domače zakone in predpise imajo vso svobodo, da izvršujejo vsak obrt in vsak posel, ki ne bi bil s posebnim zakonom pridržan za domačine.
Tako imajo .pravico pridobivanja) posedovanja, najemanja in prodajanja vsake vrste premičnih in nepremičnih dobrin, razen če domači zakoni drugače predpisujejo.
Nobena odredba omejevanja, razpolaganja, vtesnevanja ali razlastitve zaradi javne potrebe ali isplošnega interesa, ki bi se nanašala na lastnino ali izkoriščanje dobrin, pravic in interesov državljanov ene od pogodbenih strank, se ne more izdati od druge stranke, a da se ta odredba ne bi uporabljala pod istimi pogoji tudi na dobrine, .pravice in interese domačinov.
> Vsaka pogodbena stranka pa si pridržuje pravico, da e posebno odredbo prepove naselitev ali bivanje na svojem ozemlju državljanu druge pogodbene stranke, bodisi na podlagi sodne razsodbe, bodisi na podlagi zakonov in pravilnikov za sirote, onih zdravstvene policije in policije za javno moralo, ko tudi na podlagi ozirov na notranjo ali zunanjo državno varnost.
V	takšnem primeru pa se izgon ne more opravičiti s pomanjkanjem stanovanj ali z brezposelnostjo.
d. 2. določa, da imajo državljani obeh pogodbenih strank iste pravice pred sodišči in upravnimi oblastmi, da si morejo izbrati odvetnike lin zastopnike in da ise ne morejo uporabiti proti njim nobene druge omejitve, razen onih, ki so predvidene po zakonu in 'pravilnikih ter da se bo z njimi v vsakem primeru .postopalo tako, ko z državljani katerekoli druge države.
01. 3. priznava državljanom obeh pogodbenih strahk glede davkov in taks ter javnih bremen iste pravice kakor domačinom in državljanom z največjimi pravicami.
01.	4. Državljani obeh držav so oproščeni
vsakega prisilnega dšlft, razen v nujnih primerih elementarnih nezgod. Ravno tako so oproščeni tudi od vojaške in vsake druge obvezne službe. Od te oprostitve so izključene le dajatve od posestev, katere ;so obvezne tudi za domačine. Pač pa so oproščeni državljani obeh držav od prisilnih posojil in kontribucij.
01.	5. Trgovci, tvomičarji in drugi proizvajalci ene od obeh držav, ko tudi njih trgovinski potniki, imajo pri predložitvi legitimacije in po izpolnitvi predpisanih formalnosti ■ v drugi državi pravico, da v njej nakupujejo za svojo trgovino ali industrijo, ko da tudi zbirajo naročila z ali brez vzorcev pri trgovcih in drugih osebah, ki za svojo trgovino ali induatrdjo uporabljajo blago, ki odgovarja vzorcem, pod istimi pogoji ko državljani države z največjiroi pravicami.
Preje omenjene legitimacije se izdajajo po vzorcu, ki ga navaja mednar. konvencija o poenostavljenju carinskih formalnosti, podpisana v Ženevi dne 3. novembra 1923. Te legitimacije veljajo za eno leto.
Pogodbeni državi medsebojno označita, katera oblastva so upravičena za izdajanje teh legitimacij.
Kar se pa tiče ambulantnih industrij, krošnjarstva in zbiranja naročil po osebah, ki ne opravljajo niti industrijo niti trgovino, si pridržujeta obe pogodbeni stranki popolno svobodo.
Predmeti, utoženi kot vzorci v preje navedenem cilju se smatrajo kot začasni uvoz, ki je v vsaki državi oproščen carine, v soglasju s carinskirtti predpisi, izdanimi v svrho zagotovitve ponovnega izvoza v roku, določenem po zakonu. Ta rok ne more biti krajši od 6 mesecev. Ta ugodnost pa ne velja za predmete, ki se zaradi svoje količine ali vrednosti ne morejo smatrati kot vzorci ali ki vsled svoje narave ne bi mogli biti identificiram ob njih ponovnem izvozu.
Preje navedene legitimacije morajo imeti konzularni vizum ko potni listi.
Čl. 6. določa, da se postopa z državljani ene od pogodbenih strank, ki gredo v trgovske namene na sejme ali trge, tako ko z domačini, razen, če določajo zakoni ali pravilniki o ambulantnih industrijah drugače, in če imajo legitimacijo, izdano v smislu vzorca mednarodne konvencije o poenostavljenju carinskih formalnosti.
Čl. 7. Trgovske, industrijske, finančne, zavarovalne, prometne, transportne in drur ge družbe s sedežem na ozemlju ene od pogodbenih strank in ki so ustanovljene na podlagi zakona te države, se priznavajo kot zakonite na ozemlju druge države. Morejo tu na.stopati pred sodišči, da vlože tožbo ali da se branijo, imajo svoboden in neovi. ran dostop pred oblasti druge pogodbene države. Zakonitost njih ustanovitve in njih pravna sposobnost za nastopanje pred sodišči se bosta precenjevali po zakonih njih države porekla.
Pravica teh družb za opravljanje trgovine ali industrije na ozemlju druge pogodbene stranke se ureja v skladu z zakoni in določili, ki so ali bodo v veljavi na tem ozemlju. Omenjene družbe uživajo v vsakem pogledu postopanje, ki je priznano družbam držav-z največjimi pravicami.
Tudi glede ustanavljanja preje omenjenih družb uživajo državljani obeh držav iste pravice ko državljani držav z največji-mi pravicami.
Čl. 8. Vsaka pogodbena stranka zagotovi soglasno svojim veljavnim zakonom in pravilnikom dejansko zaščito naravnim ali fa-bričnim proizvodom, ki izhajajo iz druge pogodbene države, proti nelojalni konkurenci v trgovskem prometu, zlasti pa 6e obveže, da prepove uvoz, vskladiščenje, izvoz ko tudi izdelovanje in promet ter prodajo v notranjosti vsakega proizvoda, ki ima na sebi ali na zavoju žige, napise ali kakšne znake, ki posredno vsebujejo neresnične podatke o poreklu, prirodi ali specifični lastnosti tega blaga. Te odredbe pa ne veljajo za tranzitno blago.
Čl. 9. Blago, prirbdni ali fabrični proizvodi ene od pogodbenih strank pri uvozu v carinsko področje druge države ne podleže carini ali taksam — razumevajoč pri tem vse dopolnilne takse in doplačila — ki hi bile večje kakor za blago iz katerekoli druge države.
Ravno tako se tudi ne plačajo pri uvozu večje pristojbine, kakor so v veljavi za blago države z največjimi pravicami.
(Razen tega se obvezuje vsaka pogodbena država, da tudi pri uvozu ali izvozu blaga v drugo državo ne bo postopala manj ugodno kakor z blagom katerekoli druge države, zlasti ne glede carinskih predpisov, pregleda ih analize uvoženega blaga, pogojev plačan ja taks in carin, klasifikacije in tolmačenja tarif ko tudi ne v pogledu carinskih skladišč, kar velja tudi za blago, ki se naklada v svobodnih pristaniščih, svobodnih conah ali v javnih skladiščih.
Čl. 10. Brez ozira na prejšnji člen pa se dopušča uvoz prirodnih in industrijskih proizvodov bolgarskih, oz. jugoslovanskih, ki so navedeni v prilogi A, oz. B, proti plačilu carin, določenih v teh prilogah.
Čl. 11. Notranje davščine, ki se pobirajo na ozemlju ene od pogodbenih držav od kakšnega predmeta, ne bodo v nobenem primeru večje, kakor se pobirajo od domačega blaga, ali v nedostatku teh, od blaga iz države z največjimi pravicami.
Čl. 12. določa enako postopanje tudi za vse tranzitno blago.
CA. 13. Postopanje največje ugodnosti pa ne vetja:
za ugodnosti, ki jih dovoli effiTod pogodbenih držav v obmejnem pasu 15 kilometrov sosedni državi ter za pravice, ki izhajajo iz carinske unije.
Čl. 14. Pri uvozu ali izvozu se oproščajo vsake carine in takse:
1. stvari in predmeti, ki so služili za osebno uporabb, ko živila, potrebna potnikom za ča9 potovanja in v količini, ki odgovarja okolščinam in v kolikor niso predmet trgovine,
2. vzorci, tudi na kartonih, ki se ne morejo drugače uporabiti z izjemo monopol-skih predmetov,
3. vsake vrste zunanji zavoji, žigosani, Že uporabljeni za izvozne pošiljke, ki se v določenem roku vračajo.
Čl. 15. Od carine so oproščeni:
1. predmeti, namenjeni za popravilo in poskuse,
2. stroji ali strojni deli, pcslani zaradi poskusa,
3. blago, namenjeno za razstave, tekme in sejme,
4. orodje in pribor 'monterjev, bodisi, da nosijo to s seboj ali pa je bilo /poslano pred ali po njihovem prestopu meje,
5. pohištveni vozovi s pripadajočimi predmeti, natovorjeni' ali prazni tudi v primeru, če pri povratku sprejmejo nov tovor, pod pogojem, da se uporabi ta za notranji promet za čaisa njihovega začasnega bivanja na ozemlju druge države,
6. zunanji zavoji vsake vrste, ki se uvažajo, da se napolnijo in ki se izvažajo, ko so napolnjeni.
(Dalje prihodnjič.)
Tudi Grčija začenja graditi avtomobilske ceste
Grški listi poročajo, da je grška vlada sklenila, da prične uresničevati veliki načrt o spopolnitvi grškega cestnega omrežja. V programu so tudi velike avtomobilske ceste. Predvsem pa namerava zgraditi Grčija veliko avtomobilsko cesto iz Aten v Solun in naprej do bolgarske meje, da bi tako pritegnila v Atene rastoči tuj ski avtomobilski promet na Carigrad. Kda, bomo mogli tudi mi poročati o gradnj velike avtomobilske ceste, ki bi vodila iz severne meje na naš Jadran. Ali pri nas .res ne bomo spoznali, da je v današnjih časih živahen tujski promet brez dobrih avtomobilskih cest nemogoč?
Narodna skupšrina je po velikem ekspo-zeju zunanjega ministra Jevtiča z aklamacijo sprejela zakonski načrt o prijateljski pogodbi s Turčijo.
Bolgarski listi pišejo zelo ugodno o obisku Barthouja v 'Bukarešti in Beogradu ter pri tem konistatirajo, da ni uporabil Bar-thou niti ene neugodne besede proti Bolgarski.
Odnošaji med Albanijo in Jugoslavijo so se zelo zboljšali zlasti zaradi demonstracije italijandkegd brodovja v Draču. Albanija je pripravljena podpisati balkanski pakt, kakor poroča angleško časopisje.
Svetovni tisk ostro obsoja način, khko je Hitler obračunil a svojimi nekdanjimi tovariši. Angleški listi pravijo, da je postopal Hitler kakor razbojnik Ln gangster, drugi listi pišejo, da je kakor sultan Meh-med II. poklal svoje janičarje. Sovjetski listi pa primerjajo mesarjenje Hitlerja z divjanjem svinje, ki žre lastne mladiče.
Pa tudi nemški generali so ogorčeni nad sobotnimi dogodki. Tako so poslali nekateri generali, voj. ministru gen. Blombergu skupno pismo, v katerem ga opozarjajo, da so oni prisegli zvestobo le Hindenburgu kot vrhovnemu komandantu vojiske in da je on edini komandant nad vojsko in ne Hitler. Ostro tudi obsojajo, da je vojska sodelovala pri ilegalni akciji, ker ubijanje nasprotnikov brez sodne razsodbe je ilegalno dejanje.
šel nemškega gen. štaba Fritsch je zagrozil Hitlerju, da bo dal aretirati vlado, če bodo še naprej usmrčeni aretiranci brez sodbe.
Cilj zarotnikov je bil, kakor pišejo nekateri francoski listi, da vpostavijo monarhijo. Načrt je izdelal Rohm skupno z generalom Schleicherjem in Papenom. Policija da je že pred dnevi izvedela za to zaroto in prav tako je imela v roki listo onih, toi naj bi padli kot prve žrtve zarote. Na prvem mfestu da je bilo ime Hitlerja.
Rohm in tovariši so po drugih vesteh pripravljali socialistično revolucijo, istočasno pa monarhisti pod Papenom in Schledcher-5«m monarhistično. Hitler pa da je takoj udaril po enih in drugih.
Zarote sploh ni bilo, pišejo nekateri ameriški listi. Zaroto so si junkerji le izmislili, da so mogli obračuniti z vsemi svojimi nasprotniki.
Soglasna sodba vseh velikih listov je, da je položaj Hitlerja oslabljen, da je sedaj odvisen od dobre volje vojske in da se je okrepila podzemna fronta opozicije. Nova revolucija je vedno bolj verjetna. Vsled vedno težjega položaja nemške vlade je tudi nevarnost za mir večja, ker ni izključeno, da bi skušala vlada z zunanje političnimi dogodki premagati notranje politično in gospodarsko krizo.
'Prva posledica nemških dogodkov je, da je Mussolini popustil glede pomorskega oboroževanja in da zahteva pariteto s Francijo glede njenega 'sredozemskega brodovja.
O usodi kronprinca, 4. sina Viljema, Auvija, Papena in nekaterih drugih desničarjev so razširjene najbolj nasprotujoče si vesti. Nekateri trde, da so bili vsi ti aretirani, druge vesti pravijo, da so vsi prosti, zopet tretje vesti govore o begu kronprinca v Holandijo.
Prav tako si nasprotujejo vesti o Hindenburgu. Nekateri listi poročajo, da je Hindenburg na smrt bolan, po drugih vesteh je zelo aktivno sledil sobotnim dogodkom. Kakor zatrjujejo eni, je Hindenburg še vedno za Papena, drugi pa poročajo o zahvalnem pismu Hindenburga Hitlerju 'in Goringu.
Vesti o samomoru Rbhma in drugih voditeljev S A oddelkov ter obeh pobočnikov Papena so neresnične. Vse te ljudi so Hitlerjevi opričniki brez sodbe ustrelili.
Avstrijska togi ja v Nemčiji, ki je stela lO.ObO mož in ki je bila na strani Rfihma, je bila raipuščena, razorožena ter prepeljana v koncentracijska taborišča v bližini
Kobhrga.	....
Vsled dogodkov v Nemčiji se je okrepilo v Posaarju gibanje, da ostane Posaarje pod upravo Društva narodov, ker 'bi bili tako katoliki in socialisti varni pred preganjanjem bitterjevcev, vse prebivalstvo pa obvarovano pred novo gospodarsko krizo, ki' grozi Nemčiji.
Umrl je prine Henrik, soprog nizozemske kraljice.
Japonska zahteva popolno enakost v pomorskem oboroževanju in odklanja vse kompromisne predloge.
dospefod davka
Davčna uprava za mesto Ljubljana je izdala te dospelosti neposrednih davkov. V IlL četrtletju dospe v plačilo:
A) dne 1. julija 1934 III. četrtletni obroki zgradarine, pridobni-ne, rentnine, družbenega davka, davka na neoienjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice;
B) dne 15. avgusta' 1934
I.	polletni obrok aemljarine.
Prizadeti davčni zavezanci se opozarjajo, da te obroke v lastnem interesu poravnajo pravočasno, in sicer davke, navedene
ad A) najkasneje do dne 15. avgusta 1934, ad B) najkasneje de dne 15. avgusta 1934.
. Uslužbenski davek morajo pobrati, odnosno odvesti davčni upravi s seznainkoin vsi delodajalci, ki zaposlujejo nad 20 uslužbencev, kakor tudi vse državne in samoupravne institucije in načeloma družbenemu davku zavezane osebe neglede na število zaposlencev — najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca.
Ostali delodajalci pa morajo pobrati uslužbenski davek v davčnih znamkah tako, da jih ob vsakokratnem izplačilu mezde nalepijo v davčni knjižici na zato določenem mesitu in uničijo z žigom ali svojeročnim podpisom. (Cl. 98., 99., 100. zak. in pravilnik o neposrednih davkih). Vsi nameščenci in delavci, ki so zavezani socialnemu zavarovanju in vsi prejemniki pokojnin iz sredstev samostojnih pokojninskih ustanov plačujejo 0 50% od kosmatega zaslužka, mezde, odnosno pokojnin, če od teh svojih prejemkov plačujejo uslužbenski davek najmanj po Din 0’50 dnevno, ,Din 2 tedensko, odnosno Diin 11 mesečno. Pri davčnih zavezancih, ki niso zaposleni ves teden, se vzame kot podlaga za odmero te davščine celotni zaslužek dotičnega tedna kot tedensko ponavljajoči se dohodek.
Službodavci nameščencev in delavcev, označenih v prvem odstavku tega paragrafa in samostojne pokojninske ustanove, plačujejo 1% vseh kosmatih zaslužkov in mezd, odn. pokojnin. Te davščine se oproščajo država in banovina, ostala samoupravna telesa pa le, če ne izvršujejo pridobitnih poslov.
Službodavci in samostojne 'pokojninske ustanove odtegujejo davščino iz 1. odst. § 1 ob izplačilih ter jo odvajajo obenem s svojo davščino iz 3. odstavka § l pristojni davčni upravi, ki nadzira pravilno odtegovanje in odvajanje.
Donos te davščine se steka v »Bednostni
*' v 3. ietcttet\u
sklade in je pri vsakem preodk&Zilu denarja to na položnici označiti.
Pravilnik o izrednih davščinah za >Bed-nositni sklad« z dne 7. junija 1933 >Siužb. list« št. 63/406 z dne 5. avgusta 1933 je z dnem 31. marca 1934 prenehal veljati. Kolikor v njem vsebovane davščine še niso pobrane, naj se za čas do 31. marca 1934 takoj predpišejo in izterjajo.
Davek na neožftnjene osebe, katerih mesečni prejemki znašajo več kot 2500 Din pa morajo vsi delodajalci brez izjeme odprem iti v istem roku davčni upravi v gotovini.
Zavodi, naprave in podjetja, ki so dolžna pobirati davek na rente po čl. 71. zakona o nep. davkih, morajo odpremiiti pobrane zneske po seznamku najkasneje v 45. dneh po preteku vsakega polletja, torej za
I. polletje do vštetega 14. avgusta 1934
II.	polletje do vštetega 14. februarja 1935.
Davčni zavezanci Splošnega davka na posl. promet po zakonu z dne 31. januarja 1922, ki plačujejo davek po knjigi opravljer nega prometa, morajo predložiti prijave in plačati ustrezni davek za II. četrtletje 1934 najkasneje do 30. julija 1934.
Davčni zavezanci skupnega davka na posl. promet, po zakonu z dne 12. julija 1930., ki so izbrali način plačevanja po vplačilih v gotovini in menicah, morajo polagati odplačila po prometu prejšnjega meseca v 20 dneh po preteku vsakega meseca z mesečnimi prijavami, oni pa, ki so izbrali za podstavo obračuna protaet po fakitUTah pa v 50 dneh po preteku vsakega meseca.
Dokler se ne izvrši odmera davkov za tekoče leto, se morajo plačevati po davčnem predpisu iz prejšnjega leta (čl. 147.).
Davek novih davčnih zavezancev in novih davčnih predmetov se mora plačati najkasneje v 30 dneh po prejemu plačilnega naloga.
Kdor ne plača dospelih obrokov do skrajnega plačilnega roka, mora plačati od tega dne pa do plačila 6% ne letne zamudne obresti in proti njemu se uvede izvršilno postopanje, ki je v zvezi z naslednjimi stroški:
a) za pismeni opomin ena para od vsakega dinarja dolga, najmanj pa 10 Din;
b) zA rubežem 2 pari od vsakega dinarja dolga, naj man je pa 10 EHn in taksa po t. p. 79. taksnega zakona v znesku 5 Din;
c) za dražbo taksa po t. p. 81. taksnega zakona.
Šef davčne uprave: Predikaka.
denacsU/O’
Razstava ljubljanske Mestne hranilnice
Ob svoji 45 letnici je priredila ljubljanska Mestna hranilnica majhno razstavo, ki nazorno kaže uspehe njenega dela in ki obenem kaže vso važnost in pomembnost denarnih zavodov.
Na razstavi je več zemljevidov, ki kažejo razvoj denarnih zavodov v Jugoslaviji, vse kraje Slovenije, ki so bili deležni kreditov Mestne hranilnice in posebej tudi delo Mestne hranilnice za irazvoj Ljubljane. To delo je pojasnjeno tudi še s številnimi fotografijami. T&ko vidimo, da je bila velika mestna klavnica postavljena z denarjem Mestne hranilnice, vidimo ljubljanske ceste, kako žalostno so 'izglodale, preden so bile tlakovane s kreditom Mastne hranilnice in vidimo celo vrsto poslopij, ki so bila grajena z istimi sredstvi.
Delovanje Mestne hranilnice in sploh vsakega denarnega zavoda pa ne koristi le krajem, v katerih delujejo, temveč tudi vsem stanovom. To jasno dokazuje diagram o danih kreditih po stanovih. Tako so dobili kmetovalci 16% vseh posojil, javni nameščenci celih 33-8%, delavci 10-9%, zasebni nameščenci 4-4%, dijaki 1-3%, do-čim odpade ostanek na vfee druge gospodarske in svobodne poklice.
Kako zelo je krivičen očitek, da bi denarni zavodi bili krivi sedanje krize denarništva, ker da so se preveč imobili-zirali, kaže nazorno plastika s stebrički o izplačanih in vloženih vlogah v 1. 1931. do 1934. Ta plastika kaže, da je samo Mestna hranilnica Izplačala v teh letih krize za 150 milijonov Din več denarja, kakor pa ga je prejela od vlagateljev. 150 milijonov! Ali ni ta impozantna vsota dovolj velik dokaz, da je bilo poslovanje naših denarnih zavodov nad vse previdno!
Tudi na splošne koristi varčevanja opozarja razstava z diagrami, plakati in statistikami. Zlasti pa opozarja na prvi pogoj gospodarskega napredka, ki je in ostane: da mora denar krožiti! In danes ne kroži, zato pa tudi ne pridemo iz krize.
Vstop^ v razstavo Mestne hranilnice je brezplačen. Kdor se zanima za razvoj našega gospodarstva, naj si ogleda razstavo! *
Nazadovanje marke pričakujejo francoski finančni krogi zaradi dogodkov v Nemčiji.
Obrestna mera je maksimirana v Avstriji ter znaša od 3 do 3 K % za vse vloge, razen za vloge v tuji valuti, ki se obrestujejo le po 2 in pol odstotka.
Nemčija je izdala nove devizne omejitve za izseljence. Mesto prejšnjih 10.000 mark smeli v bodoče vzeti Izseljenci iz Nemčije samo 2000 mark. Ta omejitev pa ne velja za "židovske izseljence, ki se našel e v Palestini.
»Bank Hir Steiermark« v Gradcu in :*Stelermark< ache Esoompte-Bamk< v Gradcu sta se fuzionirale.
Vlada Združenih držav Sev. Amerike je sklenila, da nakupi 1264 milijonov unč sre. bri in bo s tem njena srebrna podloga narasla na dve milijardi unč.
Da ge prepreči špekulacijo s srebrom, je ameriška vlada prepovedala izvoz srebra.
Združene drž. Sev. Amerike so uvozile v juniju zlata za 55-78 (vmaju za 30-0) milijonov dolarjev, in- sicer: iz Anglije za 23-7, iz Francije za 9*2, iz Holandske za
03,	iz Britanske Indije za 9'4, iz Kanade ,w 67,■ iz Kitajske za milijonov dolarjev. Ostanek so uvozile iz drugih držav.
v lirah birT*' ple9,r*ln ke-
lAS V UT. Ul ull miiflo snail1 obleke.
klobuke itd. Skrolil
in nefldlki srajc«, ovratnike in manidte.
Pere, snli, monga tn lika dontate perilo
tovarna JOS. RJ3ICH
Poljanski natip 4—6. Selebargov« Bl 8.
Telefon it 28-751.
iuMhia U^ovina
Posvečajte več pozornosti trgovskim stikom z Bolgarsko
Na drugem mestu smo začeli objavljati glavna določila trgovinske pogodbe z Bolgarsko, ki je sestavljena na načelu največjih ugodnosti. Pri uvozu jugoslovanskega blaga v Bolgarijo in obratno vteljajo torej minimalne carinske postavke, poleg tega izpremittja ta pogodba carinsko tarifo kraljevine Bolgarske v toliko, da je uvoz hmelja in superfosfata iz Jugoslavijo prost, za uvoz nastopnih predmetov pa so določene ugodnostne carine in sicer: žveplena kislina (carina 3 zlate leve), aceton (60), kalcijev acetat (40), sadra (1), mlinski kamni (1), brusi (1), peči in radiatorji (10), ročno kovani žeblji (10) in kuhinjska posoda (120). Želeti bi bilo, da bi naši interesenti posvetili trgovskim stikom i Bolgarijo čini več pozornosti ih v ta namen možnosti izvoza v Bolgarijo proučili in ugodnosti nove pogodbe čimbolj izrabili. Izvozniki, ki iščejo v Bolgariji zastopnike, naj se obrnejo na sofijsko zbornico, ki ima za te svrhe poseben oddelek. Naslov je:	Trgovsko-Industrialna	Karnara,
Sofija.
Za zastopstvo naših tvrdk v Bolgariji.
Tvrdka Georg P. Stepčič, Sofija, ulica Niška No. 63 želi prevzeti zastopstva jugoslovanskih tvrdk za vsakovrstno blago. — Tvrdka se sklicuje na reference največjih denarnih zivOdbv ih gospodarskih ustanov.
*
Angleški koks za Jugoslavijo
Iz Anglije je bil znova odpremljen parnik s 5500 tonami koksa za Jugoslavijo. Ob tej priliki pišejo angleški listi, da je dosegel izvoz angleškega koksa v Jugoslavijo na leto že 60.000 ton. Angleški koks se uvaža v Jugoslavijo na škodo nemškega, ki je za enako količino padel.
Rumunski lesni izvoz
V prtteta letoSnjietti tromesečju je izvozila Riimunija 116.518 ton lesa, za skoraj polovhio manj ko v istem časn lani. Velike količine dobrega gradbenega lesa so bile izvožene v Egipt, Grčijo in Palestino. Za ta les je biik 'letos dosežena višja cena' ko lani.1 V Francijo je šel samo les za izdelavo celuloze, v Madjarsko in v 'Češkoslovaško les za parkete. Komisija za dodeljevanje lesnega izvoznega kontingenti ta je sklenila, da dodeli 20.000 ton za tuji-
no nataknjenega lesa onim tvrdkam, ki se obvežejo, da se bodo v vsem ravnale po predpisih, ki jih je izdelala Zveza lesnih industrij Rumunije.
e	..	,•
Španija je kontingentirala uvoz lesa.
Globalni kontingenti, ki veljajo od 26. junija do konca leta, znašajo: za železniško prage 59.825 m1, za brzojavne dToge 143.856 m’ in za deske debeline do 44 mm 127.138 ms. Razdelitev teh kontingentov po državah še ni končana. Kontingenti za nekatere druge vrste lesa bodo še določeni.
Španija je odpovedala svojo pogodbo *
Rusijo, po kateri je 70% vsega petroleja uvažala iz Rusije. Pogodba .poteče koncem tega leta.
Ostrovski premogovniki go že skoraj 6e-trtsttoietja doilgo dobavljala budajmpeštanski pliimairnd premog, to sicer 150.000 ton na leto. Vsled izdanih deviznih uredb pa ni mogla (plinarna plačevati premnog le s kompenzacijami. Kljub vSem urgencam premo-govomika pa1 ni' prišlo do kompenzacijske pogodbe med Češkoslovaško in Madjarsko in ker plinarna ni mogla več plačevati pte-imoga, je sedaj naročila premog v Nemčiji. Posledica tega je, da bodo morali ostrovski delavci še bolj praznovati, dočim so v Porurju rudarji bolje zaposleni.
Zakonski načrt o mestnih občinah
Skupščinski odbor za proučavanje zakonskega načrta o mestnih občinah je končal svoje delo in pride sedaj, načrt že ta teden pred skupščino, ki ga bo najbrže sprejela v obliki, kakor ga je sprejel odbor. Pri končnem glasovanju o besedilu zakona se je načrt v nekaterih bistvenih točkah spremenil. Tako je prvotno določeval zakonski načrt, da prejme stranka, ki dobi relativno večino, dve tretjini mandatov. Ta dolčba je padla in se vsi mah-dati razdele po čistem proporcu. Skupina pa, ki ne bi dobila niti količnika, se pri razdelitvi mandatov ne upošteva. Nadalje ,je sklenjeno, da morejo občinski sveti znižati število občinskih svetnikov za eno tretjino. Zupan se voli neposredno ki ža župana je izvoljen oni kandidat, ki je dobil največ glasov. V občinah z več ko 50 tisoč prebivalci se more ustanoviti stalna dolžnost podpredsednika občine. Občine, ki so dosedaj opravljale posle prenešenega delokroga, obdrže upravno oblast prVe stopnje, dokler ne izide nova uredbi* o upravi mestnih občin. Notranji irtinist&r more razširiti ali omejiti delokrog občin. Plače občinskih nairteščenoev morajo biti izenačene s plačami drž. uslužbencev. Več-,je plače so nedopustne. Odpravljena pa je določba prvothfega osnutka, da pridno vsi občinski nameščenci na razpbloženje, dokler se njih službeni odnosi ne določijo znova.
Končno določa nOVi zakonski načrt, da morejo občine nalagati doklade na držaV-ne neposredne davke in predpisovati takse. Glede občinskih financ ostafte v glavnem vfee pri starem, dokler se ne izda poseben zakon o občinskih financah.
»Službeni list«
'kr. banske uprftve Dravske banovine z dne
4.	julija objavlja med drugim: Uredbo glede zvanja ih mesta pomočnika ministra za promet in glede pristojnosti starešin. — Razne pooblastitve za pomočnika ministra za promet. — Odredbo o teritorialni razdelitvi poštnih direkcij po banovinah. — Pooblastila za direktorje, upravnike pošt /in šefov poštnih oddelkov. — Razdelitev pošt, telegrafov in telefonov in poštno carinskih skladišč. — Razna določila o nagradah poštnih uslužbencev. — Odločbo o ustaovitvah glavnih poštno4elegrafsko-tele-fonskih delavnic na sedežih direkcij. — (Pojasnilo o taksiranju bianco-menic. — Odločbo o položbi carine na koruzo, izvoženo v Nemčijo. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
-u — - I ..
lit
je prvovrsten doma* izdeleL, s katerim pripravite zdi-avo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je pray prijetnega oktifo in jo pijo odrasli kot otroei z užitkom.
ItaUfOMki icg.
Trgovska akademija v Ljubljani
Šolski uspeh na Drž. trgovski akademiji je bil v ravnokar zaključenem šolskem letu zelo ugoden. Od skupno 154 gojencev (68 moških, 86 gojenk) je končalo šolsko leto z odličnim uspehom 2, s prav dobrim 10, z dobrim 58, z zadostnim 45, torej skupno je izdelalo 115 gojencev. Popravne izpite ima 35 gojencev, i'/»delali pa niso en gojenec in tri gojenke. Uspeh je torej prav zadovoljiv. — Pa tudi izvenšolsko delo je na Trgovski akademiji zelo dobro razvito. Tako obstoje na akademiji več dijaških združenj, ki so imela lepe uspehe na prosvetnem polju. Pri združenju dijakov so bili včlanjeni vsi dijaki in dijakinje, pri podružnici Ferialnega saveza 100, pri pomladku Jadranske straže pa 133. gojencev. Posebnost Trgovske akademije sta šolski sklad in zajednica za varčevanje in kredit ter Zajednica za varčevanje in kredit »Merkur«, ki' dajeta dijakom dn dijakinjam možnost, da se tudi praktično izvežbajo v knjigovodstvu. Tudi lepo število ekskurzij je priredil zavod. — Lepi učni uspeh na Trg. akademiji je tem bolj vreden priznanja, ker je učni načrt zelo obsežen, saj imajo dijaki povprečno na teden 34—37 obligatnih ur, kar je pač mnogo. — Profesorskemu zboru načeluje direktor dr. Pirjevec, vseh učnih moči pa je na zavodu 9.
K zaključnemu izpitu v junijskem roku se je priglasilo 39 kandidatov in kandidatinj, dva kandidata pa sta polagala popravne izpite. Izpit je napravilo 36 kandidatov,
6 pa je bilo reprobiranih na 3 mesece.
Konkurzi in prisilne poravnave
Zbog pravomočne ustavitve poravnalnega postopanja v zadevi trgovca Petra Roz-maniča v Gor. Radgoni se razglaša o njegovi imovini konkurz. Konkurzni sodnik dr. Kalan, upravitelj mase dr. Lenart Lotrič, odvetnik v G. Radgoni. Prvi zbor upnikov dne 9. julija ob 10., oglasitveni rok do 4. avgusta, ugotovitveni narok pri sodišču v Gor. Raidgomi dne 6. avgusta ob 10. Uvedeno je poravnalno postopanje o imo-» vini tesarskega mojstra Josipa Pernusa v Kranju. Poravnalni sodnik Jurij Gregorc, poravnalni upravnik odvetnik dr. Šilar. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Kranju dne 3. avguta ob 9. Rok za ogla-sitev do 28. julija. Poravnalna ponudba 50 odstotna.
iV zadevi trgovca Viljema Hackla v Le-merjih se mesto obolelega dr. Škrlaka postavlja za poravnalnega upravitelja odvetnik dr. FJeck v Murski Soboti.
»Glasnik zavoda za pospeševanje zunanje trgovine«
z dne 1. julija tona naslednjo vsebino: Izvleček iz trgovinske pogodbe z Bolgarsko
—	Gospodarske razmere posameznih držav: Kaj itreba storiti za povečanje našega izvoza v Levanto. Možnosti našega izvoza v Sev. Afriko in Rumunijo. Gospodarsko stanje v Nemčiji — Pregled tujih trgov: avstrijskega, italijanskega, nizozemskega rLn itrga s čebulol — Trigovinsko-politične in carinske vesti — Razpisi finančnega ministrstva — Gospodarski dogodki in vprašanja — Pregled naše zunanje trgovine v maju — Statistični ipodatki — Prometne vesti — Razstave im sejmi — Drobne vesti — Cenik za zavarovanje valute — Povpraševanje ipo našem blagu v tujini. — Kakor ise vidi iz vsebine, je nova številka >Glasnika« posebno zanimiva.
Občni zbori
Prekmurska banka, d. d., ima 60. redni občni zbor dne 16. julija ob 14. v poslovnih prostorih zavoda.
Delniška družba pivovarne Union v Ljubljani ima XXIV. redni občni zbor v torek, dne 17. julija ob 16. v pisarni pivovarne.
XXXI. redni občni zbor delniške družbe Združenih pivovaren Žalec in Laško v Laškem bo v torek, dne 17. julija ob 17. v pisarni Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani.
Trgovska in industrijska d. d. Hartner v Murski Soboti ima redni občni zbor dne 16. julija ob 14. v prostorih Prekmurske banke v Murski Soboti.
Tovarna dežnikov, d. d. v Dolnji Lendavi ima izredno glavno skupščino dne 19. julija ob 11- v posvetovalnici svoje tvornice. Na dnevnem redu je izprememba pravil.
»železni majdan in topilnica Topuskoc, d. d. v Ljubljani ima 8. redno glavno skupščino dne 24. julija ob 11. v prostorih Kranjske industrijske družbe na Jesenicah.
Zadnja številka >Glasniika Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« podaja naslednje situacijsko poročilo o italijanskem trgu: Položaj na živinskem trgu je bil v juniju na splošno ugoden. Potrošnja se vsledl velike vročine vsako leto v tern času zmanjša. Zato tudi navadno padejo cene. Letos pa se to ni zgodilo. Cene so se dobro držale in so v primeri z majem padle le zelo neznatno. Pri tem je treba pripomniti, da je dovoz zaklane živine na trg na-rastel. Lansko ilerto so cene v juniju zelo paidle. Kako so se gibale cene se vidi iz teh številk: Na milanskem trgu so se plačevali:
	maj	junij	junij
	1934	1934	1933
voli .1. vrste po	270	2(70	250
voilii II. vrste	240	240	220
voli III. vrste	190	200	190
govedo I. vrste	250	250	230
govedo II. vrste	230	210	200
govedo III. vrste	160	140	160
teleta I. vrste	430	470	490
teleta II. vrste	390	420	410
teleta III. vrste	310	340	310
svinje nad 180 kg 380		370	430
Padle so torej samo cene		goveje	živine
slabše vrste, dočim so cene teletom celo narastle. Posebno poglavje tvorijo cene svinjam, ki so vedno nizke in celo pod uradnimi cenami. Baje vsiled velikega dovoza zaklanih svinj iz Holandske, Švedske in Danske.
V	primeri z marcem so zelo nazadovale cene teletom, jagnjetom in prašičem, vendar pa je splošni nivo cen nad lanskim.
Cene predmetom mesne industrije so se le malo izpreimenile. Večlina podjetij dela še precej dobro. Dosedaj je le malo število podjetij vsled letnega odmora ustavilo delo. Domači konzum se vsled znižanja cen na drobno še precej ugodno razvija ter omogoča tvornicam, da obratujejo. Izvoz je padel v aprilu na 2.968 stotov napram 3.734 stotov v aprilu 1983.
Uvoz živine se je povečal in je bilo v prvih 4 mesecih letošnjega leta uvoženih skupno 40.403 glav živine v vrednosti 22-7
Seznam spodaj navedenih povpraševanj po našem blagu je sestavljen od) Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine (Zavod za unapredjivanje spoljne trgovine, Beograd, Ratnički dom) na podlagi vprašanj, ki jih je prejel iz tujine.
Na ta način je zbral Zavod velik naslovni material. Kdor se zanima za eno od ponudb ali povpraševanj, navedenih v seznamu, naj piše zavodu in pri tem navede: številko, pod katero je povpraševanje navedeno, točno označbo vrste blaga, način embalaže z ozirom na tržne uzance, razpoložljivo količino blaga, ceno, kalkuli-rano po možnosti cii pristanišče države, kamor naj gre blago ali pa franko naša meja, plačilne pogoje in rok dobave. Istočasno naj se pošljejo tudi vzorci blaga.
Zavodi pripominja, da za boniteto tujih tvrdk ne jamči.
Ce zahteva naša tvrdka nove možnosti za plačevanje svojih prispevkov v tujini, se objavi njena ponuflba v posebnem biltenu, ki se brezplačno razpošilja tujim interesentom.
Les in lesni izdelki.
534 — Milan, lesene žlice;
535 — Bettole (Italija), mizarske jelove in borove deske ter tesani hlodi;
536 — Haarlem (Holandija), 300.000 hrastovih in bukovih železniških pragov.
Deželni pridelki.
537 — Komamo (Češkoslovaška), 500 ton prvovrstnega polsladkega sena.
588 —- Amsterdam, žitarice proti kompenzaciji;
539 — S&rvar (Madžarska), riževa slama in metle iz riževe slame;
540 — Dunaj, zdravilne rastline;
541 — Hamburg, repica, semenje od son-čaric, gorčica in proso;
542 — Hamburg, pšenična moka in pšenični otrobi;
543 — Lodz, sirovine za tekstilno industrijo;
544 — Tirat, zastopnik za žitarice, krmo, suh grah in fižol;
545 — Leipzig, fižol, sočivje, oljnate rastline;
lani uvoženih le 28.180 giaiv goveje žnvine v vrednosti 14'36 milijonov lir. Uvoz živih prašičev je neznaten in je bilo v prvih štirih mesecih uvoženih 3074 glav napram 34.142 glavam v 1. 1932. Gre tu le za kvalitetno živimo za rejo. Uvoz zmrznjenega mesa pa je ostal skoraj na isti višini to pred 2 letoma, v primeri z lani pa je na-rastel od 101.136 stotov na 125.094 stotov.
Na trgu živine za rejo in za vprežno živino vlada še vedno veliko povpraševanje, kljub temu pa se oeine niso popravile. Posebno veliiko povpraševanje je po kravah mlekaricah, kar je razumljivo z ozirom na visoke oene telet.
Cene jajcem so v zadnjemu tednu v mesecu juniju nekoliko porastde. Povprečna oeina se je dvignila od 344 na 248 in pol lire za 1000 kosov. To povišanje je predvsem posledica višjih cen v južnih krajih. Milan je dobro založen z jajci in so zato cene v Milanu oelo nekoliko nazadovale ter noitnra povprečna cena 240 lir za 1000 kosov.
Sedaj so znani tudi že prvi podatki o žetvi v dolini Pada. Vesti so malo ugodne. Zrna so majhna:, hektoliiitrslka teža pa je neznatna;. Zelo neugodno je tudi stanje oen na svobodnem trgu s pšenico, kjer je cena standard pšenici od 78 kg padla za eno liro ina 83/85 za stot. To so povzročile slabe vrste pšenice, iki so se sedaj pojavile na trgu. Povprečna cena sicilijanske pšenice pa je malo boljša in se je dvignila od 100'50 na 101’— Liro za stolt. Trg moke pa je zopet v haussi, zlasti za mehko pšenično moke, ki je v ceni porasla za 1 do 2 liri. Še bolj so se dvignile oene za otrobe in sicer za do 3 lire m stot.
Največ zanimanja pa je sedaj za koruzo. Na efektnem trgu so se dvrignili tečaji v pretelldent tednu od 60—67 na 63—68 lir za stot, originalna milanska koruza pa se je dvignila oelo za 4 Mre. Tudi nekateri koruzni izdelki so se popravili v ceni za 3 lire.
Trg za krmo izkazuje za nekatere pridelke kakor za proso dvig cen, dočim je ostalo za diruge pridelke vse nespremenjeno.
546 — Kopenhagen, pšenica (78 kg po hektolitru);
547 — Bordeaux, suhe pečenke za San Francisco.
Sadje in vino.
548 — Berlin, češplje in drugo sveže sadje;
549 — Hamburg, sveže požeške češplje in suhe češplje;
550 — Bruxelles, suhe češplje in drugo suho sadje;
551 — Leipzig, češplje, pekmez, orehi, lešniki;
552 — Bruxelles, sveže sadje;
553 — Berlin, žganje, vino, sveže sadje, slivovka in druge alkoholne pijače;
554 — Oslo, zastopnik za vino in alkoholne pijače;
555 — Dunaj, dalmatinsko vino.
Živina in perutnina.
556 — Kehl am Rhein, konii;
557 — Frankfurt am Main, nasoljene sirove volovske in kravje kože;
558 — Trst, zastopnik za jajca;
559 — Hamburg, sirove telečje, ovčje in kozje kože;
560 — Tourcoing, deli od ovčje kože, na katerih so še ostanki sirove ali oprane volne.
DOBAVA — PRODAJA
Zgradnja vojaških objektov v Sopnicipri
Sesveti se odda potem ofertne licitacije dne 18. julija pri rinženjerskemi oddelku Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vipogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri inženjerskem oddelku te komande.)
Zgradnja mostu čez reko Uno v Bihaču se odda potom pismenih ponudb, katere je vložiti do 15. julija pri tehničnem oddelku kr. banske uprave Vrbaske banovine v Banja Luki. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji iin projekt pa pri istem oddelku.)
Ljubljanska mestna elektrarna razpisuje dobavo naslednjih tiskovin: 80.000 kartotečnih listov, 400.000 računov (verižni formular), 6000 seznamov za račune za porabo toka in 3000 pol kopirnega papirja.
Ponudbe je poslati do 15. julija. Pojasnila v knjigovodstvu mestne elektrarne.
Komanda primorskega arzenala Tivat sprejema do 19. julija ponudbe o dobavi 10.000 kg portland-cementa; do 20. julija o dobavi 5160 kg železne pločevine, 385 kg železa, 30 kg železnih plinskih cevi, 120 kg železnih zakovic, 370 kg vijakov, 23 kg podložnih ploščic, 1 m3 teak lesa, 1 m8 mahagonijevega lesa in 50 m2 vezanega lesa; do 22. julija o dobavi 5 porcelanastih zidnih umivalnikov, 5 porcelanastih klozetov, 10 navadnih ogledal, 2000 kg bele kovine, 5500 kg svinčenega minija, 6500 kg portland-cementa, 416 kg smole, 136 kg katrana, 13 kg solvent-mafte, 200 kg katrani ranega motvoza; do 27. julija pa o dobavi 300 m jeklenih vrvi, 320 m jadrenine in 10.200 m ka-traniranega motvoza.
TRŽNA POROČILA Jajčni trg
Iz Št. Jurja ob južni železnici poročajo, da so kontingenti za Švico, Nemčijo in Avstrijo zaenkrat izčrpani, vsled česar je tudi cena jajc padla. Ker se upa, da bodo y juliju dovoljeni novi kontingenti, je verjetno, da se bodo cene v kratkem zopet popravile, še vedno pa se izvaža nekaj jajc v Italijo in Češkoslovaško.
Pšenična žetev bo boliša kakor se je pričakovalo
Tajnik novosadske blagovne zbornice dr. Petrovčič je izjavil, da bo letošnja pšenična žetev mnogo boljša, kakor pa se je pričakovalo. Pšenica je sicer ponekod redka in nizka, toda zrnje je dobro razvito in prvovrstne kakovosti. Pred tedni je bila letošnja pšenična žetev cenjena na 18 milijonov stotov, kar bi zadostovalo za domačo potrebo, dočim bi ostale za izvoz le lanske zaloge v višini 20.0C0 vagonov. Po najnovejših cenitvah pa bo tudi letošnje pšenice precej preostalo za izvoz.
RAZNO
Gladovno stavko so začeli rudarji v trboveljskem revirju v protest proti znižanju plač in deputatov. Po opravljenem delu so ostali pod zemljo. Na vsak način bi bilo treba nekaj ukreniti, da se ta, v resnic’ že obupna stavka neha.
Železn^kj minister je izdal nov pravilnik o prostih kartah železničarjev in z njim povečal število prostih kart od 3 na
6.	Tudi nekatere druge ugodnosti je dovolil.
V	Kumanovem se je začel odkup opija. Kmetom plačujejo opij po 240 do 260 Din za kg.
Da poveča turistični promet po Južni Srbiji namerava uvesti banska uprava tri avtobusne krožne linije, ki bi zvezale vse turistično im zgodovinsko važne kraje Južne Srbije.
Na področju beograjske obrtniške zbornice je 6.027 obrtnikov, od katerih pa izvršuje obrt le 4.834 obrtnikov.
27 novih zadrug je bilo včlanjenih lani v dalmatinski zadružni zvezi.
O rekordni žetvi poročajo iz Španije. Letošnjo žetev cenijo na 47-5 milijonov stotov, dočim daje povprečna žetev le 39 milijonov stotov žita.
Mednarodni poljedelski urad v Rimu ceni letošnjo evropsko pšenično žetev na 400 milijonov metrskih stotov, dočim je dala lanska žetev 472 milijonov stotov.
Za novega predsedn'ka Mehike je bil izvoljen general Cardenas.
SUen vihar je divjal po severni Italiji in je uničil v nekaterih vaseh vso žetev.
Program ljubljanske radio postaje
Petek, dne 6. julija: 12.15: Floreut Schmid: La Tragedie de Salome — 12.45: Poročila — 13.00: Cas, Šramel kvartet v reproduc. glasbi — 18.00: Radijski orkester — 18.30: Izleti za nedeljo (društvo Krka) — 19.00: Radijski orkester — 19.30: O potrebi skavtizma (Pavel Kunaver) — 20.00: Prenos iz Zagreba — 22.00: Cas, poročila, lahka glasba.
Sobota, dne 6. julija: 12.15: Reproduc. koncert glasbenih slik — 12.45: Poročila
—	13.00: Čas, harmonika pri nas in drugod (plošče) — 18.00: Slovenske narodne v reproduc. glasbi — 18.30: Interwiev z napovedovalcem — 19.00: Primorska ura: Tržaške narodne — 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 20.00: Vokalni koncert gdč. Angele Megle. Vmes citre solo, g. Mezgolits — 21.00: Radijski orkester — 22.00: Cas, poročila, lahka glasba (plošče).
milijonov lir, dočim je bilo v istem času
P/Mpcaževante- po- nosom &laau v tujini
Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trtrorsko-induptrijsko d. d. >MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK. Ljubljana.