354 Gospodarske izkušnje. Molža krav. Krave molzejo v mehaničnem oziru podobno temu, kakor teleta sesajo; s polno roko prijemajo seske na vimenu molžarji in z enakomernim pritiskavanjem mleko iztiskavajo. Jako napačno in še vse prepogosto v navadi je, seske jemati med dva prsta in s temi od zgoraj na zdol ribati in glodati. Ne zadostuje pa znanje mehaničnega opravka pri molži. Treba je še isto izvrševati razumno. — Vimena krav niso vselej pravilno ra/.vita; kažejo dostikrat izrastkov, bradovic, napak, k«jih treba molžarju poznati ter med molžo na nje ozirati se in jim tudi primerno ravnati Ce tega ne storijo, razvadijo krave in namolzejo veliko menj, kakor če bi razumno bili ravnali. Posebno paziti je na vime. Vajeno oko zasledi kmalu napake. Te so sprva navadno še majhne in odpravljive brez živinodravnika; zanemarjene pa iz-prevržejo se v bolezni, ki časih ovirajo narejanje mleka ali je zelo zabranijo Ni dobro, če z molžaricami prepogosto menjavamo tako, da kravo sedaj to dekle molze, jutri pa drugo. Bolje storimo, ako pustimo eno dekle pri eni kravi dalje časa. da se ta njej privadi in tedaj zmiraj rada mleko daje. Če pa pogosto z molžaricami menjavamo, čutijo krave premembo v molzenji in začnejo mleko zadržavati. Zgodi se, da tega nihče kmalu ne zapazi, ker ne gleda na vime, ki je še napeto. Sedaj pojema mleko, krave se osušijo, akoravno jim morda obilo polagajo najboljše krme. Zakrivila to ni nespretnost molžarjeva, ampak nevednost in ker ga nihče ni na to opozoril. Vsak kmetovahc mlekar naj torej skuša precej poizvedeti zanesljivo, kako mu je se vesti. Po tem naj poduči molžarja in molžarico. Krava vsaka bode zatem dajala se dobro molzti in dobiček gospodarjev bo mogoče velik. Želod je dobra pica za kokoši. Želod kot piča za kokoši se je vrlo dobro ob-nesel, ker po njem kokoši prav rade jajca neso V ta namen pobrati je v jeseni želod ter ga v krušni peči dobro posušiti in potem v moko zmleti. S to moko potresimo jed, ki jo navadno kokošim polagamo, in vspeh bode neki izvrsten. Kako prešicem zdravila dati. Vsak kmetovalec, ki se je pečal z rejo prešičev, ve, kako nerada ta žival zdravila v-se jemlje. Prav lahko se pa to opravilo tako-le izvrši: Zagnati je prešiču okolo vratu zanjko, katere konec je privezati na kak kol ali drugam. Prešič od začetka na vse kriplje vleče in vpije, slednjič se pa vda v svojo osodo. Potem je vzeti star čevelj, ki ima tam. kjer imajo biti prsti, luknjo. Ta čevelj z luknjo naprej potisnemo kolikor le mogoče daleč prešiču v gobec. Prešič začne čevelj prežvekovati in iz njega sesati in pije pri tej priliki radovoljno vsako zdravilo, ko jo po liju skozi čevelj vlijemo.