n \r p M pa 1 tf Ir ¥ i ¥ £j Iv O ¡ Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivan Renko — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Koper, Saniorjeva ulica št. 26, telefon 170, poštni prec!?! 2 — Celoletna naročnina 500 dinarjev, polletna din 250, četrtletna pa din 130 — Tekoči račun prt Narodni banki v Kopru št. 657-T-I52 — Rokopisov ne vračamo LETO IV. ŠTEV. 27 m, petek 1. 1 . 1 te M m ,mk gil jI r J! Ku i uija 3 9 & 8 POSAMEZNA STEVILKADIN 10 PRVA MLADINSKA KONFERENCA OSK KOPEK V sindikalnem domu v Izoli je bila v nedeljo 26. junija prva konferenca Ljudske mladine Slovenije koprske komunalne skupnosti. Prisostvovalo ji je 110 delegatov iz vseh treh okrajev. Kot gostje so se je udeležili Mirtič Franček, predsednik CK Mladine, Jakopič Albert, sekretar okrajnega komiteja ZKS, Kolenc Crt, predsednik okrajne zveze Partizana in drugi predstavniki oblasti in množičnih organizacij. Prvo poročilo o delu mladinskih organizacij je imela predsednica Okrajnega komiteja Ljudske mladine Marija Vogrič. Razčlenila je probleme 71 osnovnih organizacij, v katerih je včlanjenih 1891 mladincev in mladink. Največ prostora v svojem poro-čiul je posvetila tovarišica Vogri-čeva problemom vajeniške mladine. V Postojni in Ilirski Bistrici sta vajeniški šoli z 200 vajenci, razen tega je pa v Ilirski Bistrici še šiviljska šola s 50 dekleti Med najboljšimi aktivi vajencev v okraju je postojnski. Njihova vajeniška šola je priredila več izletov: v Litostroj, tovarno pohištva v Novi Gorici, obiskali so ljubljanski Dramo in Opero '¡er zagreški veiesejem. Največji uspeh je pa brez dvoma v tem, da so začeli vajenci razmišljati o svojih pravicah in se zanje boriti. Dokaz temu so med drugim pritožbe podjetij, ki tarnajo, Seš da jim je šola vajence čisto »pokvarila«. Na vas so skušali prodreti z gospodinjskimi, izobraževalnimi in strokovnimi tečaji, ki so se v raznih krajih Slovenije dobro obnesli. Tudi kulturno-prosvetno življenje js bilo v lanskem letu dokaj živahno. Največja manifestacija kmečke mladine je bil pa prvi komunski festival v Postojni, ki je bil v nedeijo 19. junija. Na podeželju danes ni težko opaziti žalostnega dejstva: kmečka mladina se sramuje svojega poklica. Kmečke zadruge, ki so poklicane, da približajo in vzbude v mladini veselje do kmečkega dela, niso naredile v tej smeri skoraj ničesar. Na to nenavezanost na zemljo opozarjajo tudi pobegi preko meje, zlasti v občinah Knežak, Pivka, in Ilirska Bistrica. Mnogo so razmišljali o najuspešnejših prijemih, da bi to zajezili. Rešitev pa je prišla tako rekoč sama od sebe, resnico o tujini so prinesli domov vračajoči se ubežniki. Najboljša je bila pa šolska mladina, posebno dijaki postojnske gimnazije. Srečujemo jih v vseh organizacijah, prav tako so pa delavni tudi v svojih lastnih društvih. Preteklo leto so vodili Mladinsko univerzo, s kulturno prosvetnim društvom so dosegli lepe uspehe, prav tako uspešni so bili kot fizkulturni-kl, saj sta njihovi odbojkarski ekipi zmagali na tekmovanju primorskih srednješolcev, ki je bilo pred kratkim r Kopru. Poročilo o delu, težavah in uspehih mladine na Koprskem je prebral Rugerij Novak. Eno izmed vprašanj, ki se ga bo morala mladinska organizacija lotiti resneje, je skrb za vajeniško mladino in delavsko. V ta namen so v preteklem letu organizirali več posvetovanj. Diskusija je pokazala, da so delavski sveti in upravni odbori precej ravnodušni do strokovnega in vsestranskega dviga mladih ljudi, Govornik je tudi priznal, da se je mladinska organizacija premalo zanimal» za njihove probleme, tako dm je bil njen vpliv na delavsko mladino skoraj neznaten. Kljub vse-®xj so pa dosegli oprijemljivi sme>c£i: nekatera podjetja so poslala svoje vajence na razne tečaje in v strokovne šole. Dvig kmetijstva in kmečke mladine je na koprskem še vedno problem, ki zahteva mnogo trdega dela. Za strokovno usposabljanje so poskusili s kmetijskimi tečaji, ki se pa niso obnesli. Morda bi v tem primeru pomagali izleti na vzorna kmetijska posestva. Tov. Novak se je dotakni! 'udi vprašanja visokošolske mladine, ki bi jo lahko štipendirala nekatera iiodjetja. Tudi Alojz Irance, ki je dal poročilo o delu mladine sežanskega okraja, se je dotaknil perečih problemov kmečka mladine. Organizirali so več kmetijsko nadaljevalnili tečajev, ki pa tudi v sežanskem okraju niso imeli zaželenega uspeha. V tem pogledu bi morale priskočiti na pomoč tudi ostale organizacije, predvsem pa učiteijstvo. Sedaj je v okraju 78 kulturno-prosvetnih društev, ki imajo približno 1.700 članov. Med vsemi društvi se je lani najbolj odlikoval ■A Mllpfe mm imtM MKUD »Srečko Kosovel« gimnazije v Tomaju. V okraju deluje 15 (knjižnic in 8 ljudskih univerz. Ne smemo prezreti rudi prizadevanj Rdečega križa, ki je pozimi organiziral tečaje za zdravstveno vzgojo ženske mladine. Vendar se omejuje vse to delovanje v glavnem le na Kras, medtem ko je vladalo v Istri skoraj popolno mrtvilo. Mladince, ki imajo veselje do kultur-no-prosvetnega deta, bodo poslali na razne tečaje, kot pevovodske, dram2tske itd. Sledil je referai o vlogi mladine v komunah, ki ga je prebral Ivan-čič Frani_ek. Poudaril je, c!a se s to konferenco formalno združijo mladinske organizacije vseh treh okrajev v eno celoto, da bi z nadaljnjimi napori še bolj uspevale in nadaljevale zgodovinsko pot SKOJ in združevale napredne mladince. Kulturno in društveno življenje mladine na našem pgdročju je bilo precej razgibano. Ena izmed večjih nlanifestacij je bil hrvaško-5'ovenski mladinski festival v Kc-(Nadaljevanje na 3. strani) pB I WMÍW r rfc sa /■/.. f.¡ v!'i ti ki V nedeljo praznujejo rudarji Slovenije svoj Dan rudarjev. Vsi rudniki, vsi rudarski, revirji bodo slavnostno proslavili tretji julij, ki je po vojni postal njihov praznik. Šele po vojni — zakaj v stari predaprilski Jugoslaviji protUjudska oblast >ne bi dovolila takege praznovanja. Ta njihov dan je pravzaprav odraz tistih časov, oziroma spomin nanje, spomin na težke čase, ko slovenski, rudarji niso mogli ne živeti in ne umreti. Za svoje težaško delo ob neznosnih delovnih pogojih so prejemali sramoten beraški zaslužek. To ni bilo samo t; zasavskem rudarskem rajonu, marveč po vsej Sloveniji. Medlem ko so se razni klerikalni, in nacionalistični veljaki kopali v denarju, ko je tuji kapital izkoriščal žulje našega delovnega človeka, ko je na primer direktor Trboveljske premogokopne družbe, čistokrven Francoz, imel šestedeset tisoč dinarjev mesečne plače —• tedaj so rudarji, ki so za to družbo garali, prejemali komaj toliko, da niso umrli, od lakote. Njihove družine so stradale z njimi vred, otroci so bili prisiljeni, da so skrivaj pobirali, o iz-piralnikih in drugod odpadni premog, da so ga prodajali ali rabili do- nui — zakaj tudi to jim je bilo strogo prepovedano. Bila je to kulturna in socialna sramota za tedanji svet — toda nihče se ni zganil, da bi se to nekako popravilo. Tuji. kapitalisti so si vieli. roke in od časa do časa »odrinili« kakšen tisočak domačim vlastodržcem, ki so z bajoneti držali v šahu nesrečne rudarje, da se morda le ne bi kdaj uprli silovitemu izkoriščanju. In končno kljub vsemu rudarjem ni preostalo drugega kot upor. Ne oborožen upor — za to je bila delavska organizacija še prešibka, ker tudi sicer niso bili dani niti najmanjši. pogoji, za to —- vendarle upor, ki je svetu pokazal, v kakšni, bedi žive slovenski, rudarji. Edina oblika takega delavskega upora, ki je delodajalce še nekako prizadela, ker so bili neposredno zaradi izgubljene produkcije prizadeti njihovi žepi, je bila stavka. Čeprav !so oblastniki tedanje Jugoslavije z vsemi silami preganjali in skušali s pomočjo policije, žandarjev in soldateske že d kali za-treti. vsak poizkus delavskega gibanja in zlasti, slavk, so vendar bili delavci že toliko zreli in organizirani, da se niso v boju za boljše življenjske pogoje, oziroma za svoje in svojih družin življenjski obstoj na sploh, ustrašili nobenih zaprek. Tedaj so padale tudi žrtve, delavska kri je ro-sila rodno zemljo, upor je pognal korenine in se razširil, da so se hitro vznemirili tucli sicer neusmiljeni ra-čunarji po tovarnah in rudnikih in pristali na delavske pogoje. Tako je bilo tudi z rudarji leta U)34. Tretjega julija so začeli, zaradi opisanih krivic s splošno stavko rudarji. v Zagorju in vsem zasavskem revirju. To ¡ni bila navadna stavka, kot jih je na tisoče v kapitalističnem svetu in se tudi kmalu pozabijo. Bila je stavka, ki ni razburila samo Slovenije, marveč se ¡je njena zgodba raznesla daleč preko njenih meja. Rudarji so se namreč zaprli v rrudnik in začeli s stradanjem. Objavili so gladovno stavko in izjavili, da raje vsi pomrejo o rudniku, predrto bi šli na delo, če delodajalci ne ugodijo njihovim zahtevam po minimalnem zvišanju zaslužka. Vsi ukrepi protidelav-ske in protiljudske •oblasti niso pomagali — rudarji so ostali trdni in so pripeljali Slavko do' zmagovitega konca. Človeške pijavke iz velikega poslopja v nekdanji Gledališki ulici v Ljubljani so bile prisiljene ugoditi zahtevam stavkajočih rudarjev in jim zvišati plače. Bilo je sicer majhno povišanje, zalo pa je pomenilo za ves delavski razred ogromen moralni uspeh. Zaupanje v lastne sile se je visoko dvignilo in tretji julij se je že kot- pojem in spomin na nekaj velikega globoko vtisnil v zavest slovenskih rudarjev in vseh delavcev. Zato je tretji julij poslej veliki praznik slovenskih rudarjev. Velike izkušnje, ki jih jo ta dan rodil, so bile zvezda vodnica slovenskim rudarjem tudi o poznejših časih. Nanje so mislili, ko so med veliko domovinsko vojno uresničevali vse tisto, za kar so se že poprej borili sami ali njihovi predniki. Uresničevali so proletarsko revolucijo. Tudi po izgonu okupatorja iz naše domovine so nadaljevali s svojim delom za zrna-. goviti zaključek delavske stvari in so dali ogromen doprinos k graditvi socializma. Njihova prva skrb v svobodni domovini pa je bila, da so uzakonili tretji julij kot svoj veliki praznik, ki ho še pozne rodove spominjal na zmagovito borbo slovenskih rudarjev. Rudarji po vsej Sloveniji in z njimi tudi naši v Sečovljah v koprskem okraju, ki tudi pravkar žanjejo sadove svojega neumornega dela na obnovi 'rudnika in začetka obratovanja —• vsem ob njihovem prazniku tudi nai topel pozdrav! Najpomembnejši politični dogodek minulega edna je bil vsekakor zaključek plenarnega zasedanja Organizacije združenih narodov. Sam potek zasedanja s številnimi izjavami najvidnejših svetovnih državnikov o. njihovi privrženosti stvari miru in sodelovanja med narodi, je vlil človeštvu veliko upanje, da prihaja do dejanske pomiritve v svetu. Jubilejno zasedanje OZN je kakor ono prvo pred desetimi leti prineslo svetu veliko olajšanje, kakor da ni vmes toliko težkih let hladne vojne in živčne napetosti. Ob koncu zasedanja je bila izdana mirovna deklaracija, s katero so vsi sodelujoči člani poudarili svojo skupno odločnost, da bodo bodoče rodove obvarovali vojnih grozot. Cilj. po katerem teže narodi, je mir, sloneč na načelih varnosti, pravice in prijateljstva med narodi, na načelih, izraženih v Ustanovni listini. Deklaracija izraža upanje, da bo prišlo do razorožitve in da se bodo tako sproščena sredstva uporabila za zboljšanje življenjskih pogojev. Prispevek k stvari miru in mednarodne stabilnosti imenuje svctt tudi konferenco treh zahodnih veleposlanikov v Beogradu s' predsednikov Državnega sekretariata za zunanje zadeve. Na sestanku so bili izmenjani pogledi na razna mednarodna vprašanja. Razgovori so samo potrdili pravilno politiko Jugoslavije. Sestanek je bil eden cd mnogih posameznih in skupnih posvetovanj med predstavniki treh zahodnih sil in jugoslovanske vlade. Nekatere kroge v svetu je precej presenetila novica, da bo predsednik Tito obiskal Sovjetsko zvezo. Povabili so ga najvišji sovjetski predstavniki ob zadnjih razgovorih v Beogradu. Predsednik Tito je povabilo sprejel. V četrtek je prispel na obisk v našo državo indijski predsednik vlade Javaharlal N.ehru. Prispel je iz Avstrije, kjer je prav tako bil na uradnem obisku, pred tem pa je bil tudi na Poljskem. P-edsed-nik Nehru vrača s tem obisk predsedniku Titu. ki je bil pred šestimi meseci v Indiji. Glavno mesto Jugoslavije je pripravilo visokemu gostu navdušen sprejem, kakor ga Beograd še skoraj ni videl. Naše zahodne sosede spet stresa notranja kriza. Kot je bilo pričakovati, se ministrski predsednik Scel-ba ni mogel obdržati, ko so mu republikanci odtegnili podporo v parlamentu, izdala pa ga je še celo lastna stranka. Pogajanja za sestavo nove vlade vodi zdaj levi de-mokristjan Antonio Segm, Vse kaže. da bo s svojo agrarno politiko naletel na največje težave pri dosedanji vladni koaliciji med liberalci in republikanci. Predsednik republike Gronchi je za zdaj zaupal Segniju samo pogajanja za sestavo vlade in ne še mandata, kar kaže, da rešitev vladne krize ni že takoj pred vrati. V Afriki še vedno vre. Zdaj so poizkusili atentat tudi na predsednika republike Liberije Tubma-na. V Monroviji je prišlo ob tej priložnosti do streljanja in so bili trije policijski častniki ubiti. Tudi nemiri v Alžiru še vedno trajajo. V Londonu so že skoraj mesec dni sovjetsko-japonski razgovori. Državi se pogajata za normalizacijo odnosov. Tako bo tudi po u-spešnem zaključku teh razgovorov spravljen s sveta še en vzrok za mednarodno napetost in to na najbolj občutljivem delu Daljnega vzhoda. Pristaniški delavci v šestih angleških lukah so se nenadoma premislili in nadaljevali že skoraj prekinjeno stavko. Od tega ima Anglija veliko gospodarsko škodo zlasti na uvozu in izvozu. Stavka traja že nad šest tednov, v njej pa sodeluje skoraj 20 tisoč pristaniških delavcev. Zahodna Nemčija ima v.elike težave s formiranjem svoje vojske. V parlamentu je prišlo do ostrih nasprotij med posameznimi strankami po vprašanju vojaških prostovoljcev in vodstva nove vojske. Vrhovni komandont nove nemške vojske bo vsekakor civilist i.n liberalci si prizadevajo, da bi bil lo predsednik republike, ker je njihov človek. Vsekakor vlada okrog tega vprašanja precejšna zmeda, ker tudi med vladnimi pristaši ni soglasja. močna socialno demokratska opozicija pa vladnemu načrtu ostro nasprotuje. V Argentini so spet normalne razmere. Nameravani puč se je popolnoma ponesrečil m tako so zlasti vatikanski in drugi vojni hujskači, ki so bili v zaroto zapleteni, pretrpeli občuten politični in moralni poraz, ki bo imel zanje in za njihov prestiž še zelo nepovoljne posledice. Z mrtve točke s'e bo po vsej verjetnosti premaknilo tudi ciprsko vprašanje, ki moti dobre odnose med Grčijo in Veliko Britanijo. Angleški parlament je po nekaterih vesteh že razpravljal o morebitni podelitvi avtonomnosti Cipru v okviru britanske skupnosti narodov. KUALALUMPUR. Poveljstvo malajskih upornikov je poslalo vladi pismo, v katerem ponuja pogajanja za prekinitev državljanske vojne. V pismu pravi, da je treba preklicati izredne zakone in ukrepe ter zajamčiti pravico ljudstva do svobodnih, demokratičnih volitev. V pismu terja tudi takojšnje sklicanje konference zapremirje. Na koncu pravi, da britanskim oblastem ni uspelo zatreti upora, ki traja že več kot 7 let. ' 1 I nas gosi Nadebudni deseti . rojstni dan OZN Pred šestimi meseci je ■ bila ob obisku predsednika Tita Indiji m njenim voditeljem objavljena deklaracija o odnosih med našima državama na podlagi načela aktivne ko-eksistence. «Njena tvorca — predsednik indijske vlade Djavaharlal 'Nehru in predsednik FLRJ Josip Broz-Tiito —• še sama tedaj nista mogla vedeti, da bo ta oblika mednarodnega sodelovanja v tako kratkem času osvojila velik dol sveta in si pridobila toliko pristašev. Od tedaj se je zgodilo že veliko pomembnih političnih dogodkov po vsem svëtu, ki pričajo, da ima ideja koeksisitenee .in mirnega sodelovanja med narodi vedno več pristašev. Znamenita konferenca azijskih in afriških držav v Bandungu, potem podpis avstrijske državne pogodbe, sporazum o sestanku najvišjih državnikov štirih velesil, beograjski razgovori med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo in končno jubilejno zasedanje Organizacije združenih narodov ob deseti obletnici ustanovitve, na katerem je bila izpričana eno-dušna volja vseh držav — udeleženk za ohranitev miru v svetu in aktivno mednarodno sodelovanje — vse to so znanilci mirnejših časov za zemeljske prebivalce. Načela koeksistence v mednarodnih odnosih so bila še enkrat in učinkovito, potrjena ob končanem Ne-hrujevem obisku v Sovjetski zvez".. Skupna deklaracija je v bistvu enaka indijsko-jugoslovanski. nred šestimi meseci. Tako je zdaj ta načela sprejela tudi ena izmed vodilnih velesil sveta in so se s ilem razširila že na dve tretjini zemeljske oble. To nam vliva upanje, da smo morda le prebredli najhujšo povojno krizo v mednarodnih odnosih in da je konec ihtive hladne vojne, ki je razburjala svet in ga držala v živčni napetosti Kakor naša država odkrito lin broz pridržkov podpira tako politiko miru in sodelovanja, ki jo je sama začela iz svojih lastnih potreb in z državniško daljnovidnostjo svojih voditeljev uresničila, tako je tudi resničen prijatelj vsem, ki hočejo z nami sodelovati! na enakopravni podlagi. V taki naši politiki ni zahrbtno-sti in nobenih posebnih namenov ali špekulacij. Navezali smo prijateljske stike z daljnimi! deželami Azije, ker so si naše usode podobne, posebno pa nas zbližuje borba za osvoboditev in ohranitev neodvisnosti naših narodov. Prav zato bomo povsod sprejeli našega velikega prijatelja predsednika Nehruja tako, kot ga je sprejel Beograd včeraj, da bo lahko čutil in povedal svojim sodržavljanom v veliki Indiji, kako cenimo in ljubimo Jugoslovani naše prijatelje. Rastko Bradaškja PREJŠNJI ČETRTEK JE EILA V LJUBLJANI TISKOVNA KONFERENCA, NA KATERI JE TOVARIŠ VIKTOR AVBELJ, ČLAN IZVRŠNEGA SVETA LRS, ODGOVARJAL NA VPRAŠANJA NOVINARJEV O STANJU NAŠEGA KMETIJSTVA IN O UKREPIH ZA DVIG KMETIJSKE PROIZVODNJE. KONFERENCI SO PRISOSTVOVALI TUDI ČLAN IZVRŠNEGA SVETA LRS STANE KAVCIC, ORGANIZACIJSKI SEKRETAR GO SZDL SLOVENIJE FRANC KIMOVEC — ŽIGA, ČLAN GO SZDL FRANCE PEROVSEK IN LJUDSKI POSLANEC JOŽE INGOLIČ. Tovariš Avbelj je vprašanja, ki so jih postavili novinarji iz vs'e Slovenije, razdelil na tri grupe. V naslednjem objavljamo nekaj glavnih misli iz njegovih odgovorov na vprašanja. Med drugimi zveznimi ukrepi v našem gospodarstvu je letos v na-Išem družbenem planu izdatno zastopano zlasti kmetijstvo. Tako zna-ža zvezni investicijski sklad za kmetijstvo v tem letu 16 milijard 'dinarjev. Po razpisu kreditov je bilo prijavljenih okrog 2000 zahtevkov za nad 18 in pol milijarde dinarjev. Vendar je letos od teh 16 milijard mogoče izkoristiti komaj 5 milijard din, ker so drugo transe, odobrene že v lanskem letu za izgradnjo večjih kmetijskih objektov v državi. i ' Iz vse Slovenije so kmetijske gospodarske organizacije vložile za 666 milijonov din zahtevkov. Slovenija se je lahko potegovala samo za kredite za nova kmetijska posestva in delno za objekte za ra- cionalnejše izkoriščanje lesa. Samo izrazito kmetijski predeli so, lahko vlagali zahtevke. Kmetijske gospodarske organizacije, ki so zaprosile za omenjeni kredit, morajo razen Itega namreč imeti za minimalno udeležbo v akciji tudi lastnih sred-slev kar 134 milijonov dinarjev. Ni znano, koliko vloženih zahtevkov bo odobrenih. Vsekakor pa je nepravilno, da dobivajo investitorji kredite šele konec leta. Ce bi jih dobili dovolj zgodaj, bi lahko že letos vplivali na pospeševanje kmetijstva in dvig kmetijske proizvodnje. Ima pa kmetijstvo letos več kreditov. Tako je iz lanskega leta odobrenih 030 milijonov din, razen tega pa je bilo iz lanskega leta pre-nešenih tudi še neizkoriščenih 342 milijonov din. Letos razpolagamo torej iz zveznih virov z 872 milijoni dinarjev, — brez tistega, kar bomo dobili ~e od vloženih 666 milijonov dinarjev zahtevkov. Od celotnega republiškega kreditnega sklada po letošnjem družbe- nem planu, ki znaša 265 milijonov din, je za investicije v kmetijstvu določenih 150 milijonov, V odnosu na celotni kreditni sklad Slovenije je to visok odstotek, v primeri s potrebami v kmetijstvu pa je le malo. Od teh 150 milijonov din so dobili Kočevje 70 milijonov, Goriška Brda 42 milijonov in posestva Instituta za kmetijstvo 19 milijonov dinarjev, drugo pa je pridržano za realne garancije za tiste objekte, ki sami ne bi mogli pri konkuriranju za zvezne kredite zagotoviti potrebnih lastnih minimalnih sredstev. Močnejša so sredstva kmetijskih zadrug, ki so prav tako republiška, V celotnem zadružništvu bodo znašala nad eno milijardo dinarjev in bodo uporabljena največ za čiste investicije. Pomanjkljivost je v tem, da zadružne organizacije sproti trosijo ustvarjene viške. Treba bi bilo zagotoviti, naj bi se letos ostvar-jena sredsihva lahko uporabila šele naslednje letlo. Trošenje sredstev nimajo takega učinka, kot bi ga • imela, če bi jih skupaj porabili po naprej določenem načrtu. Ob vseh navedenih številkah lahko ugotovimo, da bo v letošnjem letu uporabljeno za investicije v kmetijstvu samo v Sloveniji okrog tri milijarde din. Semkaj pa še niso všteta sredstva iz sklada za pospeševanje 'kmetijstva, ki znaša v Sloveniji 565 milijonov din. Od tega je 125 milijonov republiškega sklada, 440 milijonov din so okrajni skladi, iz zveznega sklada, ki znaša dve milijardi, pa bo tudi Slovenija- dobila okrog 200 milijonov dinarjev. V Sloveniji znaša to-sej sklad za pospeševanje kmetijstva okrog 765 milijonov dinarjev. Glede dodeljevanja zveznih sredstev je želeti, da bi bilo pravočasno, ni pa nobenega vzroka, da • bi se olajšali pogoji za dodelitev. Dogaja se namreč še vedno zlasti v kmetijstvu, da imamo slabo dokumentacijo, da ni načrtov in podobno. Treba bi bilo tudi zaostriti vprašanje rentabilnosti in vprašanje u-deležbe z lastnimi sredstvi — tako pri zasebnikih, kot pri kmetijskih organizacijah. Zelo je bil razširjen pojav, da so kmetijske organizacije uporabljale obratna sredstva v investicijske namene. Zato zdaj Narodna banka izterjuje taka obratna sredstva, ki so bila neu- . pravičeno uporabljena za investicije. Samo SKZ so lani uporabile za investiranje za 700 milijonov din obratnih sredstev. Predvideno je postopno uvajanje obveznega bolniškega zavarovanja kmetov. Zaenkrat imamo osnutek zveznega zakona, po katerem naj bi se bolniško zavarovanje kmetov začelo izvajati od začetka 1956. do Ikonca 1957. leta. Glede na različne pogoje na posameznih področjih je prepuščena okrajem odreditev obveznega zavarovanja kmetov. Tudi obvezno zavarovanje kmečkega prebivalstva sloni na načelu samostojnega finansiranja. Kmetijske zadruge so oblika samoupravljanja kmetijskih proizvajalcev. Poprej je bila brez dvoma preveč togo postavljena zahteva, da se mora vsaka gospodarska dejavnost. osamosvojiti v samostojnft podjetje, kjer se v celoti uveljaT?-jo pravice delovnega kolektiva. Na tej Stopnji razvoja je to škodljivo vplivalo na ustanavljanje novih podjetij, ker je povzročilo močno dezinteresiranost zadružnih organizacij. V prihodnje bi bilo treba z novim zakonom to postaviti tako, da je sleherni človek, ki je v delovnem odnosu z zadrugo, lahko tudi član te zadruge z vsemi pravicami. Tovariš Avbelj je še govoril o odnosu do kmetijskih delovnih zadrug, o vprašanju odkupa kmetijskih pridelkov in o nekaterih pomanjkljivostih v trgovini s kmetijskimi pridelki- B nova Se do nedavnega je bil sečovelj-ski rudnik črnega premoga v breme naši skupnosti. Milijonov izdatkov jo bilo treba za obnovo poplavljenih rovov. Ogromno vode so morali izčrpati iz jame, preden je stekel prvi vagonček črnega premoga. Neprestano pronicanje vode, pomanjkanje električne energije, zaradi česar so prenehale delati črpalke, skratka trd in žilav boj za osvojitev sleherne pedi rudniškega podzemlja, vse to in mnoge druge težave spremljajo obnovitev' tega edinega rudnika črnega premoga v naši ožji domovini. Danes so rudarji sečoveljskega premogovnika dokončali dolgotrajna boj za obnovo rudnika, ki bo v kratkem začel delati s polno zmogljivostjo. Ob prazniku slovenskih rudarjev lahko tudi sečoveljski rudarji s pono- ladje, kar pocenjuje prevoz premoga. Toda na bregu Dragonje ni bilo tokrat nobene barke. Zato pa so na desnem bregu te reke pridno nakladali velike tovornjake, ki so stali pred rudniško separacijo. Spretne roke so z neverjetno hitrostjo opravljale svoje delo. »Avtotreno« je bil v nekaj minutah poln črne rude. Ko sc je ta umaknil, je takoj prišel na vrslo drugi. Tako gre iz dneva v dan. Težki tovornjaki prevažajo črni premog na vse konce in kraje naše dežele. Čeprav je v tujini veliko povpra- S: Iffp Pp i' >pp > Črni premog iz Sečovelj nakladajo na kami-me, ki ga bodo odpeljali nas i. industriji som slavijo svoje prve velike delovne zmage. Kako tudi ne! Pravkar so začeli vračati skupnosti svoje dolgove. Osamosvojili so se, to je pa za njih in za naše gospodarstvo nadvse pomembno dejstvo. Pogled se mi je ustavil na bregovih temnozelene Dragonje. Kakor nalašč ubira ta reka prav tod svojo mirno pot v morje. Prav do rudnika lahko po njej plovejo velike tovorne Pismo urednist\u Hrup v Kopru Zadnjič se je nekdo o Slovenskem Jadranu pritoževal nad hrupom, ki ga povzročajo t> Kopru r.azni. motilci mini, predvsem radioaparati. Boj proti hrupu, ki. je danes aktualen po vsem svetu in se v mnogih državah uspešno vodi, bi bilo treba pričeti tudi pri nas. Hrup postaja vedno večji in kot eden glavnih povzročiteljev splošne živčnosti izpodkopava duševno in telesno zdravje sodobne generacije. Motilci miru so različni in ne samo radijski aparati, med največje pa lahko prištevamo motorna vozila. V zadnjih letih je poslalo naše mestece eno najhrupnejših v državi. Posebno ■velja to za nekatere predele mesta, n. pr. Ulica Jugoslovanske armade od tiskarne Jadran do avtobusne postaje. Po izjavah inozemcev lahko trdimo, da takega. hrupa ni najti niti v milijonskih mestih Evrope. Vzrok temu hrupu je v največji meri prehitra vožnja in neznosno trobljenje, ki ga povzročajo predvsem avtobusi in tovorni avtomobili, in ne samo veliko število motornih vozil. Delavci v raznih podjetjih, kakor tudi stanovalci teh ulic so od jutra do večera izpostavljeni tem zvočnim napadom. Posamezni, šoferji, ki brezobzirno vozijo in trobijo, se seveda ne zavedajo, kako kvarno vplivajo na živčno zdravje in delazmožnost ljudi. Mislim, da ni težko najti način, da se prepreči ali vsaj omili ta hrup. Jasno je, da je treba zmanjšali, hitrost vožnje v prometnih ulicah na minimum. s čimer bo sama po sebi prenehala potreba po trobljenju. Če lahko dosežejo to v ostalih mestih, bomo to zmogli tudi pri nas. S tem ne bo rešen samo problem hrupa, temveč tudi problem varnosti pešcev, posebno otrok, če pa že mora šofer včasih zatrobiti, naj zatrobi tako, da človeka opozori, ne pa smrtno prestraši. Upajmo, da bodo merodaini organi naše ljudske oblasti pokazali, z dejanskimi ukrepi razumevanje za pravico do miru, ki ga potrebuje delovni človek tako pri svojem delu, ka-kor tudi pri počitku. L, G. hodnjc leto, ko bodo odprli nova ležišča, ki se raztezajo na južni in severozahodna strani sedanjih izkopov, Tu so zaloge premoga dovolj velike, da bo lahko rudnik delal s polno zmogljivostjo. Vrtanja v smeri proti Kortam in Izoli so to popolnoma potrdila. V smeri proti novim ležiščem so že izkopali nad pol kilometra novih rovov. S temi dela naglo napredujejo, tako da bodo žc čez kak mesec kopah v teh novih poljih premog. Pri teli delih premaguje sicer še velike težave in borba z vodo, ki pronica v nižje predele jame, je šc vedno zelo ostra. To jim povzroča ogromne stroške. Zato sedanja proizvodnja komaj zadošča, da se sam', brez pomoči vzdržujejo. (Najbolj ploden je bil v 'izkopu premoga letos mesec maj, ko so naleteli v (jami na ostanke majhnih zalog, ki jih pred vojno niso utegnili izkopati. Vsekakor pa bo bližnja bodočnost pokazala uspeh njihovih prizadevanj, da bi v novih ležiščih čim prej začeli z izkopom, kar bo pomenilo začetek rednega obratovanja s polno zmogljivostjo. G. B. V torek sc je v Ljubljani sestala Ljudska skupščina LRS. Oba zibora sta razpravljala med drugim o predlogu zakona o območjih okrajev in občin v LRS in o predlogu zakona o izvedbi nove ureditve občin in okrajev. Vse predloge novih zakonov je Skupščina po temeljiti razpravi soglasno in z aplavzom sprejela. Predlog zakona o območju okrajev in občin v LRS je obrazložil tovariš Vlado Krivic. V svojem ekspozejiti je tovariš Kr-ivic med drugim dejal, da je predlog bil pred tem temeljito pripravljen. Sestavljen je na podlagi predlogov okrajnih pripravljalnih odborov za ustanovitev komun, ki jih je obravnavala tudi republiška komisija za ustanovitev komun, pred tem pa so jih že tudi vsestransko obravnavali volivci na terenu. Novi zakon bo vnesel veliko spremembo v našo dosedanjo upravno - teritorialno razdelitev in je osnova za ustanovitev novih komun in okrajev kot njihove priroclne skupnosti, zgrajenih na načelih enotne komunalne ureditve v naši zvezni državi. Pri sestavljanju predloga je bilo ševanje, premoga še ne azvazajo. »Prej zadovoljiti clcmače potrebe«, menijo v rudniški upravi, Tako jc tudi prav, zakaj povpraševanje po visoko kakovostnem črnem premogu iz sečoveljskega rudnika je s strani naših industrijskih podjetij zelo veliko. »Naš. premog poznajo povsod po Sloveniji: od Vrhnike preko Ljubljane in Mežice na Koroškem.« je dejal glavni inženir. Kolektiv sočoveljskih rudarjev se še trenutno bori z večjimi težavami. Rurdnik je sicer skoraj docela obnovljen, ni pa še dosegel svoje polne zmogljivosti. To bo dosegel šele pri- (Nadaljcvanje s 1. sLr:»»^ pru. »Vse organizirane prireditve pa morajo imeti politično ebeležje,« je pri tem poudaril tov. Ivančič. Veliko vlogo pri vzgoji naše mladine mora zavzemati tudi tisk, posebno glasila centralnega komiteja LMS »Mladina« in »Informativni bilten«. Po poročilih in referatu je sledila sprva mlačna, potem pa vedno bolj živahna diskusija. Prvi je spregovoril delegat iz Postojne. Dotaknil se je vprašanja mladincev, ki pridejo od vojakov in so se v tem času odtujili domačim razmeram. Posvetiti bi jim morali več pozornosti in jih spet vključiti v mladinsko organizacijo. Tov. Črtomir Kolenc je kot predsednik koprskega »Partizana« ugotovil, da se mladina v fizkulturi še vse premalo udejstvuje. Ko je govoril o načrtih »Partizana«, je rekel: »Kakor je prenesel »Partizan« na Gorenjskem težišče svojega dela na planinstvo, tako nameravamo Audi mi prenesti težo svojega dela na morje,« Za njim je govoril tov, Jakopič Albert-Kajtimir. Ko je govoril o uspehih n?še zunanje politike in naših notran;e političnih problemih, se je ustavil med drugim pri potrebi vzgajanja mladine, da ne bi zapadala pod škodljive vplive sovražnikov socializma. V tej zvezi je omenil vsa meoča prizadevanja klera in v ilustracijo povedal pri-r"e>- ki ce je zgodil pusd zletom »Partizana« v Konru. Tedaj ie namreč dobila duhovščina dovoljenje za procesijo, ki bi morala biti v četrtek, oni so jo pa meni nič tebi nič prenesli na nedeljo. »Mladini ne očitamo njeneca verskega prepričanja, pač pa ji hočemo vcepiti politično zavest, da bo znala V zadnjih dveh .tednih so bile na področju koprskega okraja tri pomembne akcije za napredek živinoreje. Okrajni ljudski odbor v Kopru je ob sodelovanju Kmetijske postajo v Skocjanu organiziral enodnevni tečaj za prvo pomoč pri oboleli živini. Udeležili so se ga praktični živinorejci, 'člani kmetijskih zadrug. Uvodoma je ing. Vladimir Kincl obširno razložil pomen tečajev in povedal, da je OLO v Kopru izplačal samo v mesecu oktobru in novembru lanskega leta nad 250,000 dinarjev podpor kmetovalcem, ki so imeli nesrečo pri vzreji živine zaradi napenjanja in drugih nezgod. Nato je dr. Silvan Vodopiivec obširno razložil, kako je treba postopati pri zdravljenju živine in ¡i nuditi prvo pomoč pred prihodom veterinarja. Izvajali so praktične demonstracije v učilnici in hlevu Kmetijske postaje Škocjan. Vsak udeleženec tečaja je ob zakl jučku dobil potrebni instrumentarij in zdravila za prvo pomoč, kar sta preskrbela Okrajna zadružna zveza in OLO iz Kopra. Skupno je bilo razdeljenih zdravil in veterinarskih pri- Iočevati vero od politične intrige.« Tov. Kajtimir je še dodal, da ima mladina danes spričo naraščajočih materialnih dobrin vse pogoje za procvit njene organizacije. Nato je spregovoril delegat iz Ilirske Bistrice. Vodstvo njihove organizacije se je stalno menjavalo in ni bilo nikdar dobro. Opozori! je še, da bi se morala organizacija bolj zanimati za socialni položaj mladincev, saj so v Ilirski Bistrici šele pred kratkim rešili primer nekega vajenca, ki je moral v nekem državnem podjetju delati tudi po 14 ur dnevno. Delegat iz Pirana je očital poročilu o delu mladine koprskega okraja, da ni niti z besedico omenjeno sožitje med obema narodnostnima skupinama. Večkrat pride namreč do narodnostne nestrpnosti in v smeri zbližanja je naredila organizacija zelo malo, Na koncu se je oglasil še predsednik CK ' LMS, Franček Mirtič. Opozoril je na generacijo, ki šele zdaj stopa v naše življenje in so ji prizadevanja mladine iz predvojne ilegalne borbe, krvave revolucije in napori za obnovo več ali manj neznani. Boriti se moramo za tako mladino in takšno organizacijo, je poudaril tov. Mirtič, ki bo v temeljih politična in se bo čutil njen vpliv tudi tam, kjer preneha delokrog mladinske organizacije. »Upam, je rekel na koncu, »da se bo povzpela primorska mladina na mesto najboljših mladinskih organizacij v naši republiki.« Zadnja točka te plodne konference so bile volitve. Za predsednika novega odbora so Izvolili Vo-grič Marijo, za tajnika pa Franca Ivančiča, Področje novega okrajnega komiteja združuje 7-821 članov in ima 126 osnovnih organizacij in devet komunalnih odborov. osnovno vodilo, da je treba doseči lake rešitve teritorialnih vprašanj, ki bodo kar najbolj olajšale neposredno udeležbo državljanov v upravljanju in pomagale razvijati njihovo pobudo. Zlasti so se trudili urediti problem prometno oddaljenih oziroma slabo povezanih področij v skladu z željami prebivalstva. Samo zaradi tega so nastale nekatere manjše občine v hribovitih področjih. Seveda pa je bilo treba pri rtem paziti, da ne bi nastalo nesmotrno razkosavanje in drobljenje gospodarsko, prometno in geografsko povezanih področij. Tovariš Krivic je nato govoril še o organizacijski plati komun, o njihovem sestavu, velikosti in podobno. Dejal je, da bodo novi okraji imeli približno po 137 tisoč prebivalcev. Poudarili je tudi vsebinsko plat komun in orisal na kratko pogoje, ki so dovedli do tega, da danes lahko prehajamo na tako obliko državnega upravljanja. Na-koncu je še navedel nekaj podatkov in ugotovitev iz konkretnega predloga zakona. Na popoldanskem zasedanju je bila razprava, nalo pa so vse predložene predloge ljudski poslanci sprejeli. pomočkov za nad 350.000 dinarjev. Tečajniki so bili zelo zadovoljni in so izrazila željo, naj bi podobne tečaje še organizirali. Minuli teden pa je bil dvodnevni tečaj o spodrezovanju parkljev -in podkovanju kopitarjev. Tečaja so se udeležili kovači' in praktični živinorejci s področja koprskega okraja, vodil pe ga je dr. Ferjančič, ravnatelj Podkovske šole iz Ljubljane. Na tečaju so se udeleženci teoretično in praktično spoznali s spodrezava-njem parkljev in podkovanjem kopitarjev. Res je, da več pomanjkljivosti zavira uspešen razvoj živinoreje na Koprskem, predvsem slab pridelek krme, čemur so vzrok razne suše in slabi agrotehnični ukrepi. Če pa hočemo uspešno zvišati donosnost naše živine, moramo odstranjevati prav vse napake. Taka napaka je tudi to, da ima večina naše živine močno spodraščene parklje zaradi 'izrazito hlevske reje in nepravilnega podkovanja, Če hočemo to odpraviti, je treba strokovnega znanja. Velike so izgube, ki jih ima naše gospodarstvo zaradi nepravilnega spod-rezovanja parkljev in podkovanja kopitarjev. Največkrat živinorejci sploh ne spodrezujejo parkljev. Strokovnjaki pa trdijo, da nenegovani parklji zmanjšujejo donosnost goveje živine od 9 do 20%. Če bi to izgubo izračunali v denarju, bi znašala za vso Jugoslavijo letno nad 1 milijardo dinarjev, samo na koprskem področju pa nekaj nad 5 milijonov din. Švica ima zakon, ki zapoveduje dvakrat na leto obvezno obrezovanje parkljev. Spodraščeni parklji motijo ugodje in razvoj živine, ker povzročajo v nogah bolečine. Sklepi, kosti in mišice nog so postavljeni v nenaraven položaj,., kar povzroča živali bolečine IDri stoji, še bolj pa pri Jioji. To ži- vali moti in slabše izkoriščajo hrano, dajo manj mleka in se slabše redijo, mlada živina se slabo razvija. Plemenski biki prehitro postanejo nesposobni za oplemenjevanje. Pri za-skolcu mora bik prenesti težo lastnega telesa na zadnje noge in čc mu to povzroča bolečine, noče več skakati ali pa se z vso -težo nasloni na kravo mi marsikatero podre. Veliko bikov gi;e zaradi tega prezgodaj v zakol-j. Tudi to v znatni meri ovira kakovostno izboljšanje naše živinoreje. Še bolj pa so občutljive za -bolečine na nogah breje krave. Več ležijo, kot bi morale, nevadno zaradi tega težje telijo. Tudi na ta način nastanejo zaradi težkih porodov znatne izgube. Pri živini, ki ima zanemarjene parklje, so pogostejša razna obolenja nog in parkljev. Zato .je važno, da parklje .pravilno pod-rezujemo. Udeleženci^ so bili s tečajem zelo zadovoljni. Štirje kovaški pomočniki pa so se pni javil i za podkovski tečaj v Ljubljani, kjer se bodo na 6-.mesečnem tečaju naučili vseh del v zvezi s podkovanjem kopitarjev in spodrezovanjem parkljev. Tečajniki bodo imeli na Podkovski šoli ves čas internatsko oskrbo, kar jim nudi ljudska oblast. Želeti :je, da bi se še več kovačev prijavilo za ta tečaj, ki je v Ljubljani vsakih 6 mesecev. Minuli teden smo -tudi končali akcijo za zatiranje jalovosti na področju koprskega okraja. Ta pa je le slabo uspela in je bilo pregledanih samo 145 -krav in plemenskih bikov, možno pa bi bilo pregledati 650 glav, saj so bili na delu kar štirje ži-vilnozdr-avniki. Živinorejcem so dajali tudi brezplačne nasvete in zdravila za zdravljenje živine. V bodoče bi bilo -potrebno bolj zainteresirati živinorejce za podobne akcije prek živinorejskih odsekov -KZ. kv Razstavo Belgijo in na Švedsko, nekaj pa tudi v ZDA; gumijastih pa v Sudan, Iran in Belgijski Kongo. IK® lil plip .....' m x ^i^M Naloženi »hunti« z živosrebrno rudo zavirajo promet po mestnih ulicah. Zadaj: zgradba nove mehanične delavnice idrijskega rudnika IMP^ llBl Na Slovenski gimnaziji v Kopru smo pred nekaj dnevi zaključili deseto šolsko levo. To je za šolo pomemben jubilej, o katerem bo itreba še obširneje govoriti in ki ga bomo morali še v tem letu slavnostno proslaviti. Bilo je že nekaj priprav za to proslavo, ki so pa zaradi objektivnih razlogov obstale nekje v sredini in se je moralo vse prenesti na jesen, ko bodo dijaki v okviru svoje mladinske organizacije bolj odločno prijeli za delo ter s pomočjo svojih učiteljev dostojno proslavili 10-letni obstoj svoje šole. Sicer so se dijaki koprske gimnazije z dokaj pestrim in kvalitetnim programom udeležili tekmovanja, iki ga je ob 10-letnici osvoboditve naše domovine priredil Radio Koper in pri katerem so zasedli tretje mesto. To pa zaradi mladinskega zbora gimnazije, ki še ni mogel pokazati potrebne kvalitete in se zaradi neuvežbanosti — saj je zaživel šele pred dobrimi osmimi meseci — ni mogel kosati s starejšimi mladinskimi zbori, ki že vrsto lei delajo pod vodstvom preizkušenih zborovodij. Tudi osmošolci niso povsem držali križen rok in so postavili na oder »Kvadraturo kroga«, ki jo je naša gledališka javnost sprejela z zanimanjem in z odobravanjem, Poleg tega so osmošolci še izdali zadnjo letošnjo številko »Naše misli«. za katero so prispevali nekaj prav posrečenih sestavkov v vezani in nevezani besedi in ki so jo ilustrativno prav lepo opremili. Delo, ki so ga opravili maturanti na šoli in izven šole na kulturnem področju, bodo morali tisti, ki stopajo na njihova mesia. nadaljevati m s tem dokazati, da niso slabši od svojih prednikov. Ko že govorimo o uspehih koprskih dijakov, ne moremo mimo natečaja, ki ga je razpisala ustanova za širjenje francoskega jezika in kulture v Parizu »Alliance française« in ki se ga }2 udeležilo pet višjeiolcev koprske gimnazije. Komisija za ocenjevanje v Beogradu, ki je pregledala pismene izdelke udeležencev iz vseh republik Jugoslavije, je ocenila izdelke koprskih dijakov kot najboljše in je vse nagradila. Prvo nagrado, osemdnevno bivanje v Parizu s plačano vožnjo v II. razredu Orient-Ex-pressa tja in nazaj, je prejel sed-mošolec Valentič Darij, doma iz Cezarjev. Ostali dijaki pa bodo prejeli lepa knjižna darila To je Prireditve naših DPD „Svoboda" Moški pevski zbor DPD »Svoboda« iz Kopra je v soboto in v nedeljo gostoval v Tolminu in v Idriji. Na sporedu so bile naše borbene, partizanske in narodne pesmi. Poseben uspeh in kontakt z občinstvom so dosegli pevci v Tolminu, kljub neakustični dvorani. Občinstvo sicer ni bilo tako številno, kot bi ga od Tolmina lahko pričakovali bilo pa je zelo hvaležno.. Pozna se pač, da Tolmin nima zaman dobrega domačega pevskega zbora učiteljščnikov, ki ga vodi strokovnjak prof. Maks Pirnik, in da zato o dobrem petju tudi neka, razume. Glasbeniki v Tolminu so se zelo pohvalno izrazili o interpretac -ji in izbiri programa našega moškega pevskega zbora! Rudniška dvorana v Idriji je bila za koncert sicer polna, toda pri občinstvu ni bilo tistega navdušenja kot v 1 olminu. Idrijčani so sprejemali veliko bel} mlačno, čeprav je zhtr mogoče še bolje zapel kot prejšnji večer. V pogovoru z neki n .sin:im Idrijčanom smo zvedeli, da še zelo malo starih, ki se navdušujejo za petje, da bi osnovan svoj pev-ski zbor. Idrija pa je m;s!o, ki ima več tisoč prebivale;'/. V nedeljo dopoldne so. kopiski pevci obiskali tudi bolnico -»Franja«. DPD »Svoboda« iz Šempetra pri Gorici- je preteklo nedeljo gostovalo v Prvačini z Gûbéevo opereto ■Hrneljska princesa <. O uspeli uprizoritvi v Šempetru, kjer so igrali »Hmelisko princeso« petkrat v nabito polni dvorani, smo poročali ?e pred časom. Potem so gostovali 5e štirikrat v Vipavi in zdaj v Prvačini, kjer je imel tov. Mav-sar, predsednik začasnega odbora goriške skupnosti komun. V svojem poročilu je orisal vse kullurno^prosvetno delovanje od zadnjega občnega zbora do zdaj. Poudaril je, da smo naredili korak naprej v političnem izgrajevanju članstva in nekatere lepe rezultate pri kulturnem udejstvo vanju na splošno. Prav pri tem pa je bilo veliko objektivnih težav. Predvsem občutno je pomanjkanje kvalificiranega kadra, Z raznimi tečaji skušamo to vrzel ne- KRATKAKULTURNA ZGODOVINA ZA GLEDALIŠČA MLADINSKA KNJIGA — LJUBLJANA 1955. Strokovna slovenska gledališka (literatura je kaj borna. Knjige, kar jih je izšlo, bi se dale našteti na prstih ene roke. Prvo slovensko strokovno gledališko knjigo je izdal v sredi prejšnjega stoletja Jos. Nolli in še ta je bila namenjena gledališkim amaterjem. Potem dolga desetletja nič in šele v času med obema vojnama je izdal režiser Ciril Debevec svoje Gledališke zapiske. In to je tudi vse. Ries je, da je med leti 1918 in 1941 izšlo še nekaj knjig, ki obravnavajo gledališko problematiko, a to so le memoarna dela posameznih gledaliških delavcev — Danilo: Spomini, Lipah: Gledališke anekdote, Daneš: Za vozom Boginje Talile. Zdaj, v letošnjem letu, je izdal Osip Sest svoj »prirodopis teatra« Sezam odpri se! S tem pa mislim, da je knjižna polica izvirne strokovne slovenske gledališke literature zaključena. Nekoliko boliše s publicistiko. V raznih revijah, časopisih in gledaliških listih posameznih gledališč so izhajali članki, ki so se ukvarjali s teatrsko problematiko. Kaj več se pri Slovencih o tem ni pisalo, razen .še v m-prtoovorih in onom-bah k izdajat °led;>'iških i«pr . S knjigo Branka Rudolfa MASKE IN ČASI pa se jie naša gledališka literatura znatno obogatila. Sam avtor jo je podnaslovih Kratka kulturna zgodovina za gledališka. Toda mnenia sem, da no tei kniigi ne bodo segali sanio gledališki ljudje. temveč da ip ckorni nujno no-trebno. da se z n io seznani vsakdo, ki mu je mar kulturni in prosvetni nanrediffc na-še^i liudsitva. V obširnem ovorlu obmvnava avtor tezo. da se izoreminia svet in v čem se menia ter k°ko spoznavamo ljudi preteklih dob ter irii-hove običaie in n^ndo. Nato pa že preide h konkre/tni teatrski kulturni zgodovini. Razpravlja, kako sp je poinvil kostum na odru. kako so gledališki ljudje nekoč gle- Prosvelno društvo »Edinost« iz Podrage je pretekli mesec uprizorilo igro »Deseti brat«. Dvakrat so ga igrali v Podragi in enkrat v Hrušev-ju pri Postojni. Naši mladi igralci so se pri vseh nastopih zelo potrudili in so želi tudi lep uspeh, Igro je režiral in naredil sceno tov. Kopa-čin. pri čemer je zelo uspel. Letos poteče 90 let:, odkar so ustanovili v Podragi čitalnico. Sklenili smo, da bomo ta dan primerno proslavili, in sicer bo prosvetno društvo »Edinost« v juliju ponovno nastopilo z Desetim bratom«. Glede knjižnice moramo še omeniti, da nima v Podragi samo lepih tradicij, ampak da jo tudi danes obiskuje lepo število članov. Od 250 članov prosvetnega društva je skoraj polovica rednih bralcev naše knjižnice,. Upravni odbor nudi knjižnici vso gmotno pomoč, posebno za nabavo vseh novih knjig, ki si jih žele bralci. S posebnim veseljem ugotavljamo, da je med obiskovalci knjižnice, kakor tudi v dramski skupini, veliko naše mladine, ki ima z branjem in z igranjem izredno veselje. Naj še pni tem omenim, da smo imeli pred časom dober pevski zbor, ki bi lahko še .obstajal, če bi ga bili .okrepili z mladimi, novimi močmi. Mnogo jih je, ki imajo veselje tudi do te veje kulturnega udejstvovanja. Žal pa se za to nihče resno ne pobriga. Pozabljamo tudi, da je Podraga strnjeno naselje, kjer bi lahko posebno v jesenskem in zimskem času naredili zelo veliko. Od vsega pa je najbolj važno, da bi naše kulturno-prosvetno društvo dobilo svoj kulturni dom. Toda i.o je še odprto vprašanje. Toda če bi imeli tak dom. bi bilo marsikaj olajšano in naše kulturno-prosvetno delo bi še veliko bol) zaživelo. Ivan Trosi dali na zgodovinsko veljavo noš in scenskega okolja, da je bil veliki francoski igralec Talma tisti, ki je na oder postavil verno sliko zgodovinskega kostuma, kako se je realizem v sceni in kostumu razvijal preko Majningencov, Antoi-na do popolnosti hudožestvenega teatra in kako je od naturalizma prešel v slilizacijo. Nato pa začne obravnavati posamezna obdobja in način, kako naj odri uprizarjajo dramska dela. Svojstvena je Rudolfova obravnava dobe. V ospnedje vsake dobe postavi eno ali drugo odrsko delo. ki se odigrava v tistem času in ob tem prikaže kulturno zgodovinski razvoj ter značilnosti posamezne dobe. Prikazal je celotno kulturno zgodovino desetih stoletij in ob koncu knjige še razpravlja o inscenaciji in o podobi odra Na kon~u knjige je še kratek pregled o umetno-smo-zgodovinski podobi vseh dob /ter o literaturi, ki jo je uporabil za sestavo knjige. Vsa svoja razglabljanja je avtor temeljito podprl. Knjiga, ki je res lep doprinos k naši strokovni teatrski literaturi, je boga'o ilustrirana ter okusno opremljena. I. P. TURISTIČNEGA IN OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA V KOPRU Turistično in olepševalno društvo Koper pričenja z otvoritvenim koncertom dne 1. julija 1955 sezono poletnih umetniških večerov, ki bodo na Muzejskem vrtu ter na Trgu republike v Kopru. Starodavni vrt palače Tacco, sedaj Muzejski vrt, so v ta namen .preuredili in okusno restavrirali. S svojimi zgodovinskimi in umetniškimi spomeniki, kipi, reljefi, starodavnim vodnjakom, s tipično benečansko arhitekturo ter z lepimi cvetličnimi in drevesnimi nasadi bo nudil umetniškim prireditvam dostojen estetski okvir. V mesecu juliju bo Turistično in olepševalno društvo Koper priredilo še dva umetniška večera. 15. julija bo »Večer ljubezenske lirike .v glasbi in poeziji«, na katerem bodo sodelovali ugledni jugoslovanski dramski in koncertni umetniki. 27. julija pa bo na Trgu republike nastop folklornega ansambla »Ivo-Lola Ribar« iz .Beograda, ki se bo na povratku z gostovanja v Nizzi ustavil v Kopru. ¡Na prvi prireditvi, ki bo v Muzejskem vrtu, 1. 'julija 1955 ob 21.00 uri. bosta nastopila mlada slovenska umetnika, pianist Aci Bertoncelj in violinist Janez Bokavšek z domačimi in tujimi komornimi skladbami. Vstopnice so v predprodaji danes od 10. do 12. ure pri gledališki blagajni, eno uro pred pričetikom koncerta .pa v Muzejskem vrtu. V obeh blagajnah so na razpolago tudi sporedi. ki veljajo kot vabila. Cene vstopnicam so naslednje: 1. mesta —■ 150 din. 2. mesta — 100 din, 3. mesta — SO din, stojišča —• 50 din. Na obeh blagajnah lahko vpišete tudi abonma za julijske prireditve. Cene abonmaju so za 1. mesta 400 din, za 2. mesta pa 300 din. Člani Turistič-no-olepševaJnega društva imajo 25-odstolni popust. Za vse reklamacije v zvezi z vabili, vstopnicami in abonmaji ter za stale informacije se obračajte n-'Trgovinsko in gostinsko zbornico«, Koper, telefonska štev, 95. kako zamašiti. Toda za uspešno rešitev potrebujemo še nekaj let. Na terenu vidimo ¡mnogo dobre volje in veselja do dela, znati pa moramo razvoj pravilno usmeriti. Pri tem je zelo važno tudi delo naših ljudskih univerz. Kar zadeva ijudsko-prosvetno delo na visi, je važno, da le nekaj dela in zdaj še ne more biti naša glavna skrb, kaj dela, koliko predstav ali koncertov je bilo itd. Prav tako je s predavanji. Vemo, da nam bodo v bodočnosti naša društva nudila veliko več, kot nam nudijo zdaj, toda za to jiim moramo, zdaj mi nuditi pomoč, O tečajih .moramo pripomniti, da v večini niso dali tistih rezultatov, ki smo jih pričakovali, ker so bili nesistematični. Bodoči ljudski odbor goriške skupnosti komun čaka prav v tem velika naloga. Potrebujemo dol)lih režiserjev, pevovo-dij, knjižničarjev. Poživiti bo treba dramsko in pevsko dejavnost in v ta namen aktiivizirati vse sile. Treba bo tudi resno misliti na izgradnjo kulturnega doma v Novi Gorici, v kulturnem in gospodarskem centru bodoče skupnosti. Pri tem-ne smemo zanemariti dela na terenu, kajti mogoče bomo prav tam dosegli še najprej lepe rezultate. V ta namen moramo imeti dober pregled nad delom na .terenu, vedeti moramo, kdo so ljudje, ki vodijo pevske zbore, dramske skupine ali knjižnice. Če ti ljudje nimajo zadostne kvalifikacije, moramo poskrbeti, da se izpopolnijo v nadaljevalnih tečajih. V tem bomo morali biti zelo sistematični. Na koncu je tov. Mavsar poudaril, da naše zadruge posvečajo vse .premalo skrbi in pomoči kulturno-pro-svetnemu delu in da bi lahko veliko več pomagale. Na konferenci so razpravljali tudi o tekmovanju kultumo-prosvetnih društev. Predlagali so, da bi pri ocenjevanju imeli več kategorij, kajti popolnoma razumljivo je. da podeželsko društvo nima takih možnosti za razvoj, kot ga ima drugo društvo v mestu. Prav tako b.i bilo treba upoštevati, kako dolgo društvo že deluje in kaj vse je že naredilo v pic-teklosti. Posebno pa so poudarili, d-> bi bilo potrebno, da se tekmovalna vedno udeležijo vsa društva, ker to poživi njihovo dejavnost. Važno vprašamo, o katerem so govorili na tej konferenci, je bilo vprašanje mladine. Naloga naših kultur-no-prosvetnih društev je, da vključi v svoje vrste čim več mladine. V naše prosvetne odbore morajo priti mladi ljudje, ki bodo voljni izpolnjevati naše kulturno poslanstvo v socialističnem duhu. V nekaterih so že pokazali prav v tem lep napredek. Tre-' ba pa bi bilo to posplošiti. Diskusija je tudi pokazala, da so naša kulturno-prosvetna društva premalo povezana s svojim nadrejenim forumom, to je z okrajnim odborom zveze prosvetnih društev. Društva bi morala o svojih prireditvah zvezo vsaj obveščati. Poleg vse zgoraj navedenega so d:-skutanti poudarjali zlasti finančne težave društev, kar je predpogoj za uspešno delo, tako v mestu kot na deželi. Udeleženci konference .so še izvoli 25-članski novi odbor bodoče goriške skupnosti komun, nadzorni odbor -in delegate za tretji kongres Ljudske prosvete v Ljubljani. T. L Razstava otroških del v Knežaku Dne 26, t. m. smo imeli na osemletni šoli v Knežaku razstavo otroških izdelkov. Pri otvoritvi razstave so bili poleg drugih prisotni še tov. Jerala, hačelnik tajništva za prosveto in kulturo, tov. Petrinja Danilo, predsednik okraja Sežana, tajnik in predsednik OLO Knežak, upravitelj šole in člani šolskega odbora, Razstavljenih je bilo nad 500 dekliških in deških ročnih del. Od 9. do IS. ure si je razstavo ogledalo okrog 600 ljudi. Vsi so priznali uspeh in napredek ročnega dela v šoli in" se posebno zahvalili šolskemu upravitelju in njegovi ženi, ki sta skupno z nekaterimi učenci pripravila eno najlepših šolskih razstav v Knežaku sploh. U. I ^ N 4 * s n s % . •■ . . • .... Velika prosperiteta je odplula čez veliko, druga — majhna — je priplula v Trst čez majhno lužo. Med velikim in malim je razlika, vendar sta si ti dve prosperiteti za las podooni, saj izhajata iz enega in istega gnezda in sta iste krvi. Daleč sta si na razen kot Washington an Rima, a vendar tudi zelo blizu in se njihovo sorodstvo obnavlja po raznih kanalih: tukaj oplajajo onemoglo plavo . (fevdalno-kapilalisti-eno) kri dolarske device, tam se razkošna lira žlahta s skromnim dolarjem in tako poživlja svoje gospodarstvo, vatikanska diplomacija, ki je pri teh in drugih vezeh sila prizadevna, jim pristavlja svoj blagoslov, čemur s'e ameriška po-božnjaška diplomatic a zadovoljno smehlja... Čudne reči! Zato ni pri nas sreče,.. Tako je ocenil položaj na tržaškem ozemlju neki naš delavec in stvar v bistvu tudi pogodil, Saj je vsakomur jasno, da misli s »prosperiteito« dejavnost tržaškega gospodarstva pod anglo-ameriško in sedanjo civilno upravo. Od prve pros'peritete smo imeli mnogo več videza kot resnice, od druge imamo mnogo več: obljub j,e na pretek, in skrbi še več od Milj do Stivana. Teh smo v zadostni meri deležni prav mi, nabrežinski vaščani. Na račun obljubljenih mi-lijad tržaškemu gospodarstvu padajo same jedke. Hudomušneži pravijo, da so jih dali na rejo in bodo skoro rojile kot čebele, drugi pa so mnenja, da so jih nekje na Siciliji naložili na »lartarugo« (želvo). ki jih bo »brzo« prinesla na uredništvo »Piccola«. da bo spet zagnal slavo novi prosperiteti ... Medtem pa bo že kako šlo, saj živijo ptice pod nebom, ribe v morju in — i-ibiči brez rib v šti-vanskem ezulskem naselju. Kaj to, če so deležni posebne vrste materialnega in moralnega blagoslova od Rima do Trsta. To je majhna nagrada za njih poslušnost in predanost strupeni farizejski propa-p-nrii. ki nai r.luži »veliki« stvari: razdoru namesto zbližanju, sovraštvu namesto razumnemu sodelovanju. V ta namen je štivansko ezuls'ko naselje premajhno in zelo po- B, SÍÍ10 12 n p 43 « • m¡sssiffliwm¡a* z ma ¡ i maam a ■ PANDIT DZAVAHARLAL NEHRU: iS j --l;-pi grešajo novo postojanko v Seslja-nu. Ta zanimiva štorija. je svetu že znana po imenovanju komisarja, !ki je namesto naše občine izstavil dovoljenje za gradnjo tega naselja, in po zadevni intervenciji beograjske vlade v Rimu. Domačini pravijo o tej zadevi tako-le: Zanima jih Sesljan, da bi tukaj skotili drugo strupeno zalego proti nam. Naj so Kristovi ali Antikrislovi -— vsi so enaki v tem sovraštvu in bi nas radi zadavili v naši lastni hiši. Nimamo ničesar proti ezulskim siromakom in jih le pomilujemo, njihovi raznobarvni hujskači pa so zločinci. Tako mislijo vsi, ki jim kri še ni zvodenela in imajo svoj osebni in narodni ponos, vsi, ki čutijo svoj demokratični utrip in jim po 'žilah ne utripa le zaslužkarstvo — ta edini ideal skoro vseh sesljan-skih trgovcev in gostilničarjev. Privatni trgovini je novec začetek in konec vseh posvetnih prizadevanj in brig. Zato jim je všsč. ko vidijo v svoji--vasi naglo rast nove stavbe. »Cassa di risparmio«. Razumemo, saj bo »dar.e« in »avere« služil obojim, samo ne delavnim ljudem. Mi se gospodarsko naglo krčimo, a Sesljan raste. Kakšna je ta prosperiteta, pove onvo policijsko poslopje, ta podoba novega obljubljenega raja. Ni dovolj ona ogromna policijska kasarna v Devinu. niti ona v Mavhinjah, potrebno je. da simbol javnega reda vohamo od blizu tudi mi Sesljanci. Cemu prostorna kasarna s konjskim hlevom, velikim dvoriščem in obzidjem? Z-j časa pokojne Avstrije je bilo na področju naše občine par orož-nikov in še ti so v brezdelju zehali in kradli bogu čas' ter državni bia"ajni denar. Danes gre šLevilo naših čuvarjev v naši občini v stotine. Ce.bi se naša civilna uprava talko brigala za šolsko prosvelo. bi bili že davno imeli potrebno novo šolsko stavbo. A s tem se ji ne mudi, kot ji je deveta briga vprašanje naše kulture. Vzhičenje ministra Martina ob londonskem sporazumu je izbruhnilo obljubo o gradnji slovenskega kulturnega doma v Trstu in Barkovljah. To in 'še marsikaj, kar je tudi določno zaznamovano v statutu, naši oblastniki težko žvečijo in bi radi tako ublažili, da bi šlo v večno pozabo. Ne samo upamo, ampak gojimo prepričanje, da s'e jim to ne bo posrečilo. ■ Sesljan je turistični kraj, njegova obala, prikladna za kopanje, je zaradi svoje izredne prirodne lepote Itako mikavna in privlačna, da je v kopalni sezoni močno obiskana s Tržačani in inozemci.- Do lani so na zapadni, lepši in bolj prikiadni obali uživali zemsko prijetnost in blagodejnosit dolarski, na vzhodni pa štarlinski kopalci, , v sredini pa civilni svet. Kako pa bo letos, bomo poročali. Naš center Nabrežina sliči obli-lemu petelinu in se ji zelo pozna, da je že nad 1/j stoletja pod mrzlo prho. Zdi se, da od kamnoseške industrije nima pričakovati učinkovitih inekcij, pa naj bi se ta še tako modernizirala in uživala še takšne gospodarske ugodnosti, ker smo na svojem vedno bolj tuji. Gospodarska politika nove prospe-ritete ima namreč posebne korenine in ozadje. Nehote jo primerjamo s politiko na južnem Tirolskem. Ta politika j.e innogostranska in daljnosežna. Zato se ne čudimo gospodarskemu načrtu podjetja »Rim- ski kamnolomi«, ki napoveduje gradnjo nove delavnice z več žagami, tvornico cementa, delavsko menzo, trgovino ... Slišimo, da namerava to podjetje pokupili ostala ,kamnoseška podjetja. Tor.ej koncentracija ... .monopol. Kaj naj pričakuje od monopolističnega pod-. jelja delavstvo? Razen tega so takšna podjetja istočasno tudi sredstvo za dosego gotovih politič-nis ciljev, ne da bi prišla v navskrižje z določbami statuta. Tržaški Slovenci razpolagamo sicer s pomembnim, a za naše prilike vendar zelo skromnim kapitalom: z agrarno zemljo in delovnimi rokami. To spravlja v zadrego posameznike in celoto. In tudi občino, Kmetje in delavci so že dovolj obdavčeni. Pomanjkanje finančnih sredstev je prisililo občino, da proda nad 2Vz ha kamnoseškega zemljišča gornjemu podjetju kot zadevnemu interesentu. To je v skladu z novo prosperiteto, ki ji gospodarski načrti iz velike pro-speri-tele (anglo-ameriške uprave) niso pri srcu. Za javna dela bo iz državne blagajne malo padlo. Pač pa cvete birokracija, ki seveda davi tudi našo občino, torej nas. Nismo zaščitniki gostilništva, ker ni to za naše gospodarstvo posebno pomembno. Ni pa nam prav nič po godu vsemogočnost policije, ki tako samovoljno odloča o biti ali ne biti naše gostinske obrti. Najlaže se nas izpodrine tam, kjer visi na vratih takšna in drugačna (koncesija. Te fašizmu podobne me- JlllMli.ifllhwilffllullHh.A.ilM Razpenjajo ja(}ra tode pa ne bodo teknile, Ce pa bi se to zgodilo, bodo doživele is'to usodo fašizma, ki jo najbolje označimo z besedami» »Prišel, zmagal in omagal.« Kaj naj povemo o tukajšnji kulturni dejavnosti? Deset vasi naše občine je mrtvih. Nabrežina in Sempolaj sta častno izvzeta s svojima pevskima zboroma, Med j a vas pa z dramsko družino. Bolj redko smo deležni na nabrežinskem odru gostovanja SNG iz Trsta. Ker je v kapitalističnem svetu vse na glavi, nam namesto odraslih nudijo nekaj duševne hrane šolski otroci. Pravimo »nekaj«, ker ta mladina da, kar more in še to enkrat na le-Ito — ob zaključku šolskega leta. Šolskih prireditev se zato toliko bolj veselimo. Ne moremo pa jih smatrati za vemo sliko šolskega dela in napredka. Zato bi radi videli druge dokaze. Neštetokrat smo čitali v našir časopisih, kako zelo pogrešajo naše vasi ne le bolj ¿'Vljensko šolo, ampak tudi izven-šo\sko delovanje učiteljstva. Dobra bi mogla vzgojiti mladino za \ka snejše kulturno udejstvovanje. imamo v treh občinah (naši, zgfaniški in repentaborski) en sam tališen hvalevreden primer. 'Če zanima bralce »Slovenskega Jatfj-ana«, kako se pri nas razvija politično življenje, povemo samo t°--le: Nekje so se te dni zbrali kominformisti in enoglasno skleni-l1 ■ da se vsi drogovi, namenjeni za °t>ešenj.e titovcev, nemudoma od-sti-anijo. Drogovi so pač zastareli in v temeljih že strohneli. Samo kidali s svojo ožjo partijsko žlahto bi rad te drogove '— pomladil, in to samo zato. da bi si še nadalje zagotovil kapital za svojo kupčijo nekako po vzorcu Montagne. ki namerava iz svoje ogabne afere napraviti film in — zaslužiti. A Vitfaliju rečemo z njegovimi bivši-mi zapeljanimi pristaši vred, da ne bo uspel. ^ > . m ' wtá H 4 • ■ ■ ■• " % H$ «I -1 Siten Pogled iz kopališča d Sesljanu proti Devinu Ko človek prvič prihaja v London, ima strašen občutek, da se ne bo znašel. London je s svojimi 5uu km® površine resnično ogromno mesto. Nič čudnega, če bi se tu izgubil. In vendar se novodošlec laže izgubi v naši Ljubljani kot v Londonu. Res imenitna stvar je podzemska železnica, najmodernejša in največja na svetu. S to podzemsko železnico prideš v neverjetno kratkem času v ^ vsa londonska središča in predmestja. Ko sem vstopila na podzemsko postajo Piccadilly Circus, se mi je zdelo, da sem v malem mestu. Pod zemljo so trgovine, kinodvorane, premikajoče se stopnice, razsvetljeni zemljevidi in mape Anglije, stroji, ki li dajo drobvž, stroji, ki ti dajo pravi listek za postajo, kamor želiš potovati, in zelo zanimive plošče, ki ti kažejo, kakšen je trenutni čas v vseh delih sveta. Podzemska železnica je tu pa tam tudi dvo- ali trinadstropna. Večkrat teče pod reko Temzo. Na vsaki postaji jc več peronov, tudi po deset skupaj. In vendar ni nevarnosti, da 3 < bi krenili po napačnem hodniku na napačen peron. Povsod je vse razsvetljeno in označeno z različnimi barvnimi lučmi, napisi in kažipoti. Na vsakem peronu so točne mape za vse smeri in linije in vlak nosi spredaj napis linije. Tudi v vlaku so na obeh straneh mape, da lahko vidiš, kdaj moraš izstopiti ali prestopiti. Podzemna železnica razbremenjuje cestni promet, zmanjšuje prometne nesreče in prihrani ljudem mnogo časa. Pot. ki sc-m jo prevozila z avtobusom v uri in pol, sem s podzemno železnico prevozila v 20 .minutah. V svojem desetdnevnem bivanju v Londonu sem skoraj od jutra do večera samo potovala iz kraja v kraj in si ogledovala znamenitosti velikega mesta. Videla sem mnogo, pa vendar malo v primeri s tem. kar nisem videla. Najlepši in najbogatejši del Londona je center — takoimeno-vani City, Bleščeče trgovine na Regent stree-tu so se mi zdele pravo čudo. Nemalo sem se začudila, ko sem v izložbah zagledala bosanske copate, idrijske čipke, filigranske in druge izdelke naše ljudske obrti. Ozrla sem ;c na napis nad trgovino: »Jugoslav .hope. Ril ,je lo prijeten občutek, kot pozdrav iz domovi ne in zelo sem bila ponosna, ko so se ljudje ustavljali pred izložbo in občudovali. Na koncu Oxford streeta je prostorni llyde park, kjer hodiš ure in ure, ne da bi vedel, da se nahajaš sredi največjega mesta na svetu. V S POTI PO ANGLIJI Hyde parku je vsega dovolj: zabave, lova, veslanja, sprehajanja po lepo gojenih tratah. Lahko pa se tudi od-počiješ na ležalnih stolih, ki jih je vse polno pod visokim drevjem in ob reld. Toda Hyde park je najbolj poznan po svojem govorniškem vogalu. Tu so postavljeni visoki leseni stolpiči in na njih lahko govori vsakdo, kadarkoli iln karkoli hoče. Ob lepem vremenu vidiš okrog teh stolpičev cele množice, ki 'poslušajo govorni- Toda ljudje odpirajo oči! Marsikje vam je že odzvonilo, kjer pa vam še ni, vam bo v najkrajšem času.« . Mnogo je govoril o zapostavljanju črne rase ter končno dejal, da mu je žal, da ni v Afriki, da bi se lahko pridružil mau-mau organizaciji. Slavni Piiccadilly-circus je center vseh mogočih zabavišč. Ce te pot zanese sem zvečer, imaš občutek, da nisi na tem svetu. Od povsod žare reklamni napisi in luči, ki se prelivajo v vse mogoče barve, ugašajo in tíÉM^l ! WT& JMs * üf ■I«»* M Towerski most na T ems i. v Londonu má mmm ! lippfii ke. Včasih jih prekinjajo z zafrklji-virni ali duhovitimi domislicami, pripombami in vprašanji. Govorniki oznanjajo svoja prepričanja o veri, politiki, socialnih reformah, o socializmu. ateizmu iin vseh drugih -iz-mih. To naj bi bil simbol angleške svobode mišljenja in govora. Včasih ti govorniki govore strašne neumnosti. Toda mnogokrat udarijo tudi po angleški .vladi in Angležih samih in jim povedo marsikatero bridko resnico Tako sem na primer poslušala črnca, ki je med drugim dejal: »Angleži sle največji tatovi na svetu. Povsod ste kradli in še krade-te, zato da jc vaš dom ii vaše življenje čimbolj popolno in udobno. znova zazanjo, večajo se in manjšajo. V vsem tem bleščečem Tazkošju se počutiš čudovito majhnega in revnega človečka. Ko med občudovanjem preštevaš na pločniku svoje revne šilinge, se vprašuješ: »Kam?« Poleg ostalih zanimivosti sem si želela ogledati tudi delavsko predmestje in najrevnejši del Londona. Med vojno je bil zelo porušen in še danes mnogo tega priča, kdo je na vrsti zadnji, da se mu hiša zgradi ali popravi. Ulice so tu ozke in umazane. Skoraj na vsaki stoji berač z lajno ali kakim drugim inštrumentom. Lačni in raztrgani otroci pa se podijo po ulicah in nastavljajo ljudem drobne in umazane ročice, Slučajno sem zašla v neko dobrodelno cerkveno ustanovo »Salvation anny«, ki je zavetišče beračev iln re-vežev. Po umazanih hodnikih so drsale stare, pohabljene in raztrgane ženske. Ko sem z žalostjo strmela vanje, je pristopila ena izmed njih k meni. Bila je bleda in-suha in nekako čudno se je smehljala. Sivi lasje so ji štrleli izpod smešnega klobuka. Gledala me je sovražno in čucl-dno, nato pa je izbrulinila kot vulkan: »Poberi se mrha, odlod! Mlada si in bodi srečna, da nimaš prostora v tem brlogu.« Mrzlo me je sprele-telo po sem životu. 2e so se mi.približevale druge, skoro vse v klobukih in polne cenenega nakita, zraven pa umazane, razcapane in bose. Zdele so se mi prave pošasti, predstavnice strašne bede ... Zgrabila sem za kljuko in še na stopnišču sem slišala nedoločene glasove, ki so pošastno zveneli iz mraka. Odšla sem v mesto in vos dan me je še spremljal strašni vtis. Kolikokrat sem potem še bila v mislih pri njih in vselej me je nekaj trdo zagrabilo pni srcu ... ANGLEŠKI DOMOVI Vsi angleški domovi so urejeni po določenem stilu. Angleži ne ljubijo velikih stanovanjskih blokov, kjer plačujejo visoko stanovanjsko rento, za kar bi v 15—20 letih že imeli lastno hišico. Prav zato imajo vsa angleška mesta z Londonom vred ogromno površino. Vsak hoče imeli svoj dom, eno ali dvonadstropno hišo z vrtom za cvetice. V Londonu sploh ni visokih hiš ali nebotičnikov. Londonska univerza je 18-nadsitropna hiša. Pet zadnjih nadstropij sploh ne smejo uporabljati zaradi karakteristične londonske megle, ki je baje nevarna za bivanje. Vsaka hiša ima dve ali več pročelnih oken. Soba s takim oknom jo gotovo povsod dnevna soba, ali po naše sprejemnica. Takih spre-jeirmic sem videla nešteito in povsod sem občutila, da se Angleži trudijo, da bi bila prav ta soba čimbolj prijetna, udobna in domača. Saj v njej sprejemajo goste in tudi sami prežive večji del dneva. (Dalje prihodnjič) Ob obisku velikega indijskega državnika v naši državi, zagovornika načela ko eksistence v mednarodnih odnosih, borca za mir in našega prijatelja, predsednika osrednje indijske vlade DžavaherMa iNehruja, bi rad", našim bralcem posredovali še nekaj podatkov o Indiji. Ogromna država Azije je prav gotovo neizčrpen vir vseh mogočih zanimivosti, čeprav je njeno ljudstvo vedno preživljalo in še preživlja težke čase v borbi za svoj obstanek, za življenje. Zaradi prenaseljenosti deželo hudo prizadene količkaj slaba letina, posebno še, ker je bila Indija do nedavnega poljedelska država. Njena naravna bogastva so izkoriščali tujci, ki so se zato že zgodaj polastili dežele. Izkoriščali so še prav posebno njeno poceni delovno silo, ropali, so njena naravna bogastva in z oboroženo silo držali v suženjstvu neprimerno številnejše narode. Tako so Angleži samo v Indiji strahovali in izkoriščali nad sedemkrat več ljudi, kot pa sama Velika Britanija ali Združeno kraljestvo šteje. prebivalcev. Rodovitne doline in obširne planjave ob velikih indijskih rekali Brahmaputra (dolga 2900 km in napaja 670.000 m2 površin); Gangesu (dolga 2700 km, napaja pa 1,060.000 km2 obdelovalnih površin); Sutleju (1500 lan); Godavariju (1500 km in napaja 290.000 km2 površin). Dalje so še velike reke Kistnu ; (12S0 km — 270.000 km2), Narbada (tudi 1280 km — 95.000 km2), dalje Mahanadi (836 km — 200.000 km2), Raivenj (760 km — S3.000 km2) in druge. Zaradi rodovitne zemlje, ki jo velike reke stalno pomlajajo in obnavljajo, je prav na velikih planjavah ob teh rekah naseljeno največ ljudi. Pridelujejo predvsem riž, ki je glavna hrana prebivalstva. Sejejo in sadijo se sorgo, pšenico, proso, koruzo, ječmen, krompir, zemeljski oreh, sezam, lan, bombaž, oljno repico, kavčuk, juto, čaj, kavo, sladkorni trs, tobak, čičerko, oranže in limone, ananas in drugo južno sadje. Vse je odvisno od dobre letine. Ce so kmetovalcem prizanesle ujme, potem je v deželi veselje in vse v redu. Ce pa je preveč deževja ali prevelika suša, če jc pobila toča ali pa so letino pojedle namesto-pridnih pridelovalcev roparske kobilice aLi kakšni drugi insekti, potem nastane v deželi strahotna lakota, lol neusmiljeno gospodari med nesrečnimi prebivalci. Nekdaj so bili ob takih priložnostih popolnoma prepuščeni samim sebi. Nihče se ni zmenil za njihovo nesrečo in lakotna smrt je neizmerno kosila med njiimi. Na obdelovalne površine odpade v Indiji glede na celotno področje 37%. na gozdove 12%, na neproduktivno področje 23%, še uporabnih, toda neizrabljenih površin pa je IS odstotkov. Popolnoma drugačna je struktura prebivalstva. Kmetov je skoraj 65 odstotkov, medtem ko je v industriji zaposlenih komaj 20 odstotkov prebivalstva. Drugo odpade na promet, trgovino, javno upravo in vojsko, na svobodne in druge poklice. To je seveda že sedanje stanje, pod angleško okupacijo pa je bilo veliko slabše in so se prebivalci v glavnem delili na kmete in navadne težake, Id so za sramoten zaslužek garali svojim gospodarjem iz Evrope. Pravzaprav so se v Indiji med prvimi Evropejci! naselili Portugalci, za njimi pa Holandoi in Francozi. Vse te rivale pa je končno z izjemo nekaterih mest in manjših področij izrinila iz Indije Velika Britanija, ki se je sčasoma polastila vse dežele. Največ je k temu pripomogla tako imenovana Vzhodnoindijska družba, ki je razširila angleško gospostvo po vsej Aziji in tudi pri drugih 'kolonialnih osvajanjih Anglije je imela vmes svoje prste. Trgovcem so sledili vojaki, ki so dolga leta z usnjem in svincem gospodarili in strahovali nesrečne ljudi v velikanski deželi, ki nikoli ni, pozabila, da ji po krivici vlada tujec. Leta 1870 je angleški kralj privzel celo naslov indijskega cesarja, vendar to deželo ni prav nič zbližalo z angleškim imperijem. Nasprotja so rasla in po prvi svetovni vojni se je že v Indiji pojavilo močno iin organizirano gibanic za osamosvojitev in osvoboditev dežele, kar je Angležem povzročalo velike skrbi in težave. Znan borec za pravice Indijcev iz teh časov je bil Mahatma Ghandi. Anglija se ni hotela kar tako odpovedali velikanskim ugodnostim in dobičku od ■neusmiljene eksploatacije indijskega naravnega bogastva. Bila pa je pri-silijena že leta 1935 izdata zakon o vladi Indije, s katerim je bila dežela proglašena za federacijo, ki je obstojala iz guvernerskih ,in komisar-skih provinc ler indijskih držav — kakor je bilo pač področje razvito in napredno. Sele po drugi svetovni vojni je nastopilo tako stanje, da so Angleži morali popustiti in se odpovedati svojim sanjam o večnem imperiju in s tem seveda kolonijam. Najprej je sicer hotela obdržati Indijo vsaj kot dominion, za kar je bila Indija proglašena 15. avgusta 1947. Že samo tri leta pozneje, 26. januarja 1950. W ŠŠ >.'■ i*,;* s. "rsže-Kri--. Kmečko dekle iz Radžastana pa je Indija proglasila svojo popolno neodvisnost kot suverena demokratična republika. Sprejela jc svojo ustavo, izvolila svoj parlament in svoje državno vodstvo, Id uspešno pelje veliko deželo po poti izgradnje boljšega življenja. Pri tem mu je v ogromno oviro ne samo splošna go-gostpoclarska in kulturna zaostalost dežele, marveč so to še prav posebno velika notranja družbena nasprotja na verski podlagi. Z njimi se mora novo državno vodstvo pri uvajanju reform predvsem borili. Šele industrializacija dežele počasi odpravlja razne »kastne« in druge razlike, odpravlja plemensko sovraštvo, »nedotakljivost« in podobne pojave iz tisočletne indijske zgodovine, ki se jih mnogi prebivalci Indije v svoji zavstalosti trdovratno držijo. Poroštvo za preobrazbo dežele pa je zlasti njena mladina, ki z velikim poletom in veseljem pomaga pri vsestranskem dvigu svoje domovine. V splošnem gospodarskem položaju dežele zavzema kmetijstvo pivo mesto. Iz njega ima dežela polovico vsega narodnega dohodka. Ena pelina odpade na trgovino, prevoz in zveze, in šele na tretjem mestu je rudarstvo, industrija in obrt s 17 odstotki narodnega dohodka. V rudar- ski proizvodnji dežele zavzema prvo mesto črni premog, dalje pa nafta, magnezit, železna, manganova in bakrena ruda, boksit, kromova ruda, zlato in srebro, an limon, tungsten in kobalt. Samo zlata pridobijo nad pet ton vsako leto in približno toliko tudi kobalta, Id zavzema vedno bolj važno mesto v sedanji atomski dobi. Topilnice in rafinerije proizvajajo največ železa in jekla, manj pa aluminija, bakra in svinca. Najvažnejši industrijski izdelki so bombažna preja in tkanine, papir, cement, sladkor in v zadnjem času seveda izdelki težke kovinske indusbi-je, kot parne lokomotive, vagoni, letala, ladje, elektrotehnični stroji in oprema, razen tega pa tudi izdelki kemične industrije. Izredno se je povečala tudi proizvodnja električne energije. Šibka postavka indijskega gospodarstva je glede na velikansko morsko obalo trgovska mornarica, ki je še leta 1950 imela komaj 168 plovnih objektov s 395.000 BRT. Deželi še zelo primanjkuje tudi železniških prog in vonzega parka, dobrih ccst in avtomobilov. Se leta 1950 so imeli komaj 138.200 osebnih in 80.400 tovornih avtomobilov ter 20-000 mo-toeiklov. Vsa ta vozila pa so razporejena seveda največ po velikih mestih. Takih je v Indiji precej. Samo onih, ki imajo nad 100.000 prebivalcev, je v vsej državi nad 45. Največje mesto je Kalkuta, pristanišče na skrajnem vzhodu države, v Bengalskem zalivu. Ima štiri in pol milijona prebivalcev. Drugo je pristanišče na vzhodu dežele Bombay, ki mu pravijo tudi »Vrata Indije«. To ima dva in pol milijona prebivalcev. Slede še mesta Madras (780.000), dalje Hyderabad (740.000), Ahmadabad (600.000), Khanpur (500.000). Amritsar (400.000), Lueknow (390.000), Nagpur (300.000), Agra (285.000), »sveto mesto« Benares ob »sveti reld« Gangesu (265.000). Allahabad (260.000). Puna (260.000), Bangalur (250.000), Madura (240.000), Sholapur (215.000), In-dur (265.000) in druga. Glavno mesto je Delili s »komaj« 600.000 prebivalci. Od skupnega števila prebivalcev Indije (360 milijonov ljudi) živi torej samo v velikih mestih nad dvajset milijonov ljudi. Vsekakor je te mnogo lažje trgati iz zaostalosti in jih vključevati v novo življenje, kot pa kmečko prebivalstvo z ogromnih indijskih polj ali goratega .področja na severu dežele. Indija je velikanska dežela, obenem pa ene .izmed najgostejše naseljenih na svetu. Skupaj s Kaš-mirjem meri 3,162.268 km2 aLi nad dvanajskrat več kot Jugoslavija. Prebivalcev ima pa 360 milijonov ali nad dvajsetkrat več kot naša država, ■iz česar si lahko ustvarimo vsaj približno sliko o njeni prenaseljenosti in -gostoti prebivalstva. Pri nas pride na kvadratni kilometer približno 65 prebivalcev, v Indiji pa kar 123. Razen poljedelstva je razvita še živinoreja, ki je tudi za pridelovanjem žita glavna panoga kmetijstva. •Največ gojijo goveje živine — stalež jc okrog 140 milijonov glav. Na drugem mestu je drobnica — koze in ovce — okrog 85 milijonov glav, dalje bivoli, ki so glavna vprežna živina na velikanskih riževih poljih — (Nadaljevanje na i 1 strani) m. : ! ■'i • • .•'V; -'•:•:•: % ^ - .-lî^I- n Indije: a Veliko metalurško podji i je — fcklarna o Tadanagar Tisko v Djamšcdjuru ra 3BB3B35SB SBB S •'•-•-".-.IJ E3 ES M—i Poglavje, ki ga objavljamo je iz Nehru-jeve knjige »ODKRITJE INDIJE«. Nehru jo je pisal v zaporu, v trdnjavi Ahmadnagar, od aprila do septembra 1944. Izdal jo je konec leta 1945. Zaradi, svoje politične dejavnosti, saj je razen Gandhija najvidnejši borec nacionalnega gibanja Indije, je bil Nehru pogosto v zaporu in v koncentracijskih taboriščih. Tam je prebil med letom 1921 in 1945 celih deset let. Ta čas je izkoristil za svoje osebno izobraževanje in izpopolnjevanje in tam je napisal tudi večino svojih pomembnih del. Ko je leta 1947 postala Indija neodvisna država, je postal Nehru predsednik vlade. Indija je bila zelo bolna, duševno in telesno. Medtem ko so nekateri ljudje prosperirali v času vojne, je breme drugih doseglo točko, ko zlomi tisle, ki ga nosijn. In kot sirs št n opomin na to je prišla lakota, lakota strahotnega razmerja, ki je zajela Bengalijo ter vzhodno in južno Indijo. To je biia najstrašnejša lakota v Indij: v zadnjih 170 letih britanske uprave in primerjamo jo lahko samo s tisto strašno lakoto, ki je pustošila od leta 17íi¡; do 1770 v Bengaliji in Biharju kot prva posledica vzpi,stave britanske vladavine. Po lakoti rja so prišle še druge epidemije, posebno kolera in malarija, razširile so se še v druge jiokrajine in še celo danes zahtevajo svoj davet - • des'ettisoce življenj. Milijoni so umrli od lakote in oj bolezni in ta strah še vedno plava nad Indijo in zahteva svoje žrtve. Lakota je razkrila sliko Indije, take, kot je bila pod lenko plastjo prosperiranja majhnega števila ljudi na Nvrhu — sliko revščine, ardote in ljudskega propadanja po-vseh generacijah britanske vladavine. To je bila kulmi-nacija in dopolnjen čas britanskega vladanja v Indiji. Te lakote ni izzvala naravna nesreča ali igra naravnih elementov. tudi ne vojne operacije ali sovražna blokada. Vsi merodajni opazovalci se strinjajo, da je to bila lakota, ki so jo ustvarili ljudje in da bi jo lahko predvideli in jo preprečili. Vsi se strinjajo v tem, da je oblast pokazala neverjetno neodgovornost, nestrokovnost in nebudnost. Vse do zadnjega hipa. ko je na ulicah umrlo vsak dan na tisoče ljudi, so še vedno zanikali, da lakota obstaja in cenzorji so prepovedali pisati o njej v tisku. Ko je »Statesman« iz Kalkute objavil grozne slike žena in otrok, Iki umirajo od lakote na kalkutskih ulicah, je predstavnik inlijske vlade v centralni skupščini uradno protestiral proti »dramatizaciji« položaja; verjetno se mu je zdelo povsem normalno, da vsak dan umre od lakote na tisoče ljudi. Po teh izjavah zanikanja in nerazumevanja se je posebno odlikoval Emery iz ministrstva za Indijo v Londonu Takrat pa. ko ni bilo več mogoče zanikati in skriti .lakote velikega obsega, so vse vladajoče skupine metale Ikrivdo na drugega. Indijska vlada je izjavila, da je bila to napaka deželne vlade — vlade marionet, ki je delala tako, kot sta ji je narekovala guverner in civilna služba. Vsi pa s'o bili vredni obsodbe, največ pa seveda tista avtokratska ustava, ki jo je osebno predstavljal podkralj in ki je v vsej Indiji lahko delala, karkoli je hotela, V katerikoli drugi demokratski ali poldemokratski državi bi bila posledica take katastrofe padec vseh vlad. ki so (kakorkoli z njo v zvezi: drugače pa je bilo v. Indiji, kjer je ostalo vse pri starem. Ce gledamo tudi s' stališča vojne, moramo ugotoviti, da jc bila ta lakota prav v tistih provincah, ki so bile najbližje bojiščem in izpostavljene invaziji. Taka velika --lakota in zlom gospodarske strukture neizbežno ogrožata sposobnost za obrambo in seveda še bolj za napad- Tako ni indijska vlada izpolnila svoje odgovornosti z ozirom na indijsko obrambo in vojno proti japonskim napadalcem. To, za življenje tako važno vojno področje, nis'o branili okopi iz zemlje, temveč okopi iz milijonov izmoz-ganih, izstradanih in mrtvih ljudskih trupel: to je bila politika, ki jo je izvajala tedanja uprava. Neuradne indijske organizacije iz vse dežele pa so veliko pomagale, prav tako so se izkazali angleški kvarkerij kot veliki človekoljubi. Končno so se zbudile tudi centralna in provincijske vlade in uvidele so vso veliko Ikrizo, ki je grozila deželi. Zdaj so porabili za pomoč celó vojsko. Trenutno s'o le naredili nekaj, da bi- preprečili širjenje lakote in njene posledice, Toda pomoč je bila le začasna, posledice )Da so se še dolgo poznale in se še poznajo in nihče ne ve, če se ne bo morda lakota zopet pojavila in mogoče še v hujši obliki, Bengalija je zlomljena, njeno družbeno in gospodarsko življenje je ogroženo, saj je krizo preživela le izmučena peščica. Ko se je vse to dogajalo in ko so bile kalkutske ulice polne trupel, s'e družbeno življenje gornjih desetih tiso-čev v K al. t.ut i ni sprlemenilo. Plesali so in se gostili ter živeli razkošno in veselo. Racioniranje živil so vpeljali mnogo pozneje. Tudi s konjskimi dirkami niso prenehali in obiskovale so jih običajne odlične skupine bogatašev. Za prevoz hrane ni bilo dovolj prometnih sredstev, toda s' posiebnimi železniškimi vagoni so dovažali dirkalne (konje. Tega veselega življenja so se udeleževali tako Angleži kot Indijci, kajti oboji so uspevali z vojnimi dobavami in so imeli obilico denarja. Včasih so ta denar zaslužili s špekulacijo prav tistih življenjskih potrebščin, (ki so manjkale tistim, ki so umirali. Pogoilto pravijo, da je Indija dežela kontrastov, majhnega števila bogatašev in množice revežev, sodobnosti in srednjega veka, vladajočih in podložnih. Britancev in Indijcev, Nikoli prej niso bili ti kontrasti tako vidni ¡kot v Kalkuti v teku tistih groznih mesecev lakote v drugi polovici leta 1943. Dva svetova, ki normalno živita ločeno, in skoraj ne poznata drug drugega, sta se nenadoma fizično zbližala in se znašla drug poleg drugega. Kontrast je bil osupljiv, še bolj pa dejstvo, dn ic bilo (Nadaljevanje na 11. strani) *]&)$&&%++'&%&$+('&)'$)++%))'**#(%*)%%*%*%))%**'*%'& Ko sem bila pred kratkim v 'Beogradu, sem obiskala servis »Sodobni dom«, ki ga ¡e organizirala ženska organizacija občine Teražije. .Servis je razvil vsestransko dejavnost. V prijetnih prostorih je zelo živo. Žene ogledujejo modne liste, iščejo modele in bu rade za svojo mero kroj, da si same sešijejo obleko, jopič, domačo haljo. Zanimala me je cena kroja. Razložili so mi, da je veliko žena, ki znajo šivati, toda ne znajo krojit1!. Tudi. tiste, ki so končale tečaj šivanja, niso popolnoma sigurne, posebno če gre za bolj kompliciran model ali za boljše blago. Naročene kroje dobite že drugi dan, cena pa je pač po zahtevnosti modela od ISO do 400 din. Kroje delata dve že ni-s troko vnj aka, ki se menjavata- Ti dve ženi dobita 60°b od cene kroja, ki ga delata na finem papirju in ga sami kupujeta. V visokem pritličju je krojaška delavnica, kjer dela 5 šivilj in pet pomočnic, Preobložene so z delom, kajti znane so po svojih kvalitetnih izdelkih. Naročal ne sprejemajo do avgusta, ker delavnic žal ne morejo razširiti. V istih prostorih je popoldne druga vrsta dejavnosti. Tu imajo svoje prostore brezplačne posvetovalnice: pravna, ginekološka, kozmetična, posvetovalnica za notranjo opremo stanovanja, tečaji za šivanje, pletenje in tkanje. V teh p ros tonili se menjajo ženski obrazi, mladi in stari, prihajajo žene z otroki in brez njih, tu je živahen promet, prošnje po uslugah in pomoči ter nasvetih. Kot največjo pomoč delovni ženi so nam pokazali servis za pomožno osebje o gospodinjstvu. Tu je stalno zaposlenih 15 žena in njihovi kartoni z osebnimi podatki so lepo zloženi v pisarni družbene organizacije. Servis dela usluge čiščenja in urejevanja doma, čuvanja otrok in kuhanja, če je gospodinja odsotna ali če je bolna. Usluge plačujejo 45 dinarjev na uro (le za pranje perila 50 din na uro), plačo pa obračunavajo ženam po učinku 70% s tem, da servis plačuje tudi socialno zavarovanje. Servis sprejema v pranje tudi perilo. čeprav nima sam za to nobenih potrebnih priprav. Perilo oddaja v pranje pericam in jim obračunava njihovo delo po učinku s S00/o mesečnim plačevanjem ter plačuje zanje socialno zavarovanje. Te perice zaslužijo od 8.000 do 10.000 dinarjev mesečno, Delo jim je normalno zagotovljeno. Opravljajo ga v glavnem žene. ki imajo majhne otroke, Prav na tak način so organizirali tudi krpanje nogavic, posebno moških, Zanke na ženskih nogavicah popravljajo v samem servisu in računajo na nylon nogavicah 6 din za zanko. > »Sodobni dom« organizira s sodelovanjem Ljudske tehnike vrsto tečajev za drobna domača popravila, kot so n. pr, popravila likalnikov, peči, kuhalnikov, kratkih stikov, vodovodnih pip, stranišča itd. Tečaji so dvakrat tedensko iln trajajo dva meseca. Vsa praktična dela izvršujejo v delavnicah Ljudske tehnike. Tečajniki plačujejo za tečaj 200 dinarjev mesečno. Za te vrste tečajev je zelo veliko zanimanja zaradi dragih tovrstnih obrtniških uslug. Vedno 'bolj se razvija delo »Sodobnega doma«, vedno več je vsakodnevnega povpraševanja, ki sili k premišljevanju, kako čim bolj poceni pomagati delovni ženi v gospodinjstvu. Na občini Palilula v delavski četrti so že prav v tem ozira dosegli zelo veliko. Tam imajo društvo »Že- na iln dom«, ki deluje že dve An pol leta in dela usluge v gospodinjstvu z SO stalno zaposlenimi ženami, ki so se za to usposobile v dvomesečnih tečajih, kjer so se učile prehrane in kuhanja, pospravljanja An higiene. Delavke so preskrbljene z 10 sasalci za prah, kar jim zelo olajša delo. Tam imajo tudi pralnico perila z enim pralnim strojem, ki ima kapaciteto 50 kg perila. Stroj dela v dveh izmenah. Imajo pa še krpalnico in likalnico. Usluge so zelo kvalitetne in posebno se jih poslužujejo samci. »'žena in dom« ima lepo urejeno krojaško delavnico 'izključno za otroško garderobo. Usluge so za 20 do 30% cenejše kot v drugih obrtniških delavnicah, V tem delu mesta je zelo veliko delavk, ki so zadnja leta prišle z dežele. Da bi jim pomagali pri urejevanju doma, v razporejeva-nju dohodkov, je odprlo društvo kuhinjo za družine, ki nosijo hrano domov (samo opoldanski obrok). Popoldne so v istih prostorih razni tečaji za žene (kuhanje, koiiiserviranje). Posebno poslopje so adaptirali za potrebe sodobne, modeme kuhinje, pohištvo pa izdelujejo po načrtih strokovnjakov. Posebno pažnjo polagajo pri tečajih na čim bolj preračunane gibe, nepotrebne kretnje in higieno kuhanja. V takih prostorih bodo lahko učili gospodinjstvo res praktično. Gospodinjam pokažejo mnogo novega, do zdaj neznanega. Predvsem bodo naučili žene, kako lahko pri delu šte-dijo ne samo material, ampak tudi svoje sile. Teh nekaj primerov dveh beograjskih društev sem napisala zato, da bi bili vzpodbuda za aktivnost naših ženskih društev za organizirano pomoč naši delovni ženi. Posebno poudarjam, da so vse te usluge zelo dostopne vsem po cenah, kajti občinski ljudski odbori so jih osvobodili vseh dajatev in davkov, kajti že društva kot taka so velik družbeni doprinos. E. S. ■ i- i •>/ fV /v . y fplgt m mrnummim Poletno oblačilo za plazo ZbRflVNISKI KOTIČEK Nekaj nasvetov za bolnike na dvanajsterniku Bolniki, ki imajo rane na'dvanajsterniku, naj ne uživajo prekajene-ga mesa, raznih mesralh izdelkov, mesnih konzerv, kakor tudi ne mesnih izvlečkov, kot so suhe juhe, sok! pečenk in drugo. Nadalje so prepovedane vse ostro začinjene jedi s poprom, papriko in gorčico. Bolirk ne sme uživati surovega so-čivja. Od solat pa lahko uživa samo glavnato solato. Bolnikom so nadalje prepovedani različni kom-poli, surovo zelje, sadni sokovi, marmelade in drugo. Da pa kljub temu zadostimo organizmu potrebo po vitaminu C. naj bolnik uživa v majhnih količinah sok limon in paradižnikov, grozdne sokove, pomarančni sok, olupljene breskve in vrtne jagode. Grah, fižol, lečo, kostanj, torej vsa sočivja, ki napenjajo, naj bolniki uživajo v pre-tlačeni obliki. Od alkoholnih pijač, če sc jim bolnik ne more odreči, sme le od časa do časa popito kozarec rdečega vina. V vsakem primeru pa naj se bolnik vzdrži kajenja, ker je ravno nikotwn najhujši strup za dvanajsternik. Čc se boste ravnali po gornjih navodilih, se bo stanje vaše bolezni izbol-salo. Da bi pa kljub dieti ohranili potrebne moči tudi za težje delo, priporočajo, da uživate čim več surovega masla. siliš '"V : • SP «re i mšmm Mladina se bo v počitnicah razšla na vse strani; eni k sorodnikom na deželo, drugi v kolonije, tretji na taborjenja, nekaj pa jih bo ostalo doma. Mnogo staršev pravilno ceni vzgojo in zdravstveno vrednost kolonij, zato radi pošiljajo svoje otroke v kolonije. Odkar pa imamo novo taborniško organizacijo, pa je vedno večje zanimanje tudi za taborjenja. Poglejmo si nekoliko življenje v taboru in ga ocenimo z vzgojnega in zdravstvenega stališča! Sredi gozdne jase ob potočku si skupina mladincev v kratkem času postavi svojo platneno vas. Platnene hiše •— šotori se vrste ali pa so postavljeni v polkrogu, na sredini pa ponosno stoji jambor, na katerem Različne navade pri sklepanju zakonskih zvez Med značilnosti, ki ločijo narod od naroda, spada tudi način, kako si človisk išče svojega življenjskega tovariša. Pri vsakem narodu naletimo na posebne navade, ki so več ali manj povezane z njegovo kulturo, gospodarstvom in seveda klimatskimi razmerami. MNOGOMOSTVO PRI TIBETANCIH Predvsem je treba ugotoviti dejstvo, da ima v tem pogledu zelo važno in včasih odločujočo vlogo gospodarski činitlelj. To trditev nam najbolje potrjuje način zakonskega življenja v Tibetu. Znano je. da je Tibet zelo siromašna dežela in da to siromaštvo še bolj povečujejo nešteti samostani, v katerih živi več kot četrtina prebivalstva, hranili pa jo morajo ostale tri črtrtine. Zaradi že omenjenega prirodnega siromaštva in zaradi parazitskega življenja tolikih menihov je narodno bogastvo zelo majhno in zato potrebuje posamezna družina več delovne sile kot drugod po svetu. To dejstvo se odraža tudi v zakonskem življenju in prav zato je v Tibetu razširjena poliandrija ali mnogomoštvo. Za vzdrževanje žene in njenih otrok so potrebni trije ali štirje ali vej mož. Kakor drugod izbira ženo moški, tsko ima v Tibetu ta privilegij ženska, razen tega pa si ne izbere enega, temveč celo več mož. Tudi poligamija ali mnogožen-stvo ni samo domena muslimanov. Iker jim to dopušča ali celo narekuje njihova vera, ampak je bila znana tudi v stari zgodovinski ali celo predzgodovinski dobi. Ponekod zaradi prepovedi civilnih oblasti, najpogosteje pa zaradi novih gospodarskih in socialnih razmer turški haremi izginjajo. Harem je dokaj draga zadeva in se danes nobenemu muslimanu niti ne sanja, da bi (imel v svojem haremu sto ali več žena. To je bilo mogoče, ko- se je vse bogastvo dežele skoncentriralo v rokah peščice »plemenitašev«, ki so dielali s svojimi podložniki, kar so hoteli. MODERNI HAREMI V ZDA Zanimiv primer mnogoženstva o-pažamo danes v ZDA. S teni sicer ni rečeno, da vlada v tej deželi običaj mnogožc-nstva. toda kako naj amenujemo drugače stalno menjavanje žena in mož, ki ga opažamo v »višjih« krogih ZDA, predvsem pa v krogih denarne ali vojaške aristokracije. Muslimanski harem je sestavljen iz več popolnoma zakonskih žena enega moža. Ameriški zakon v »bol-'ši družbi« pa sestoji iz več žena, ki sledijo druga drugi z istim možen. Zaradi tega bi lahko tudi tak zakon imenovali »harem«, le s to razliko, da je har.sm časovno razdeljen. Ne moremo seveda trditi, da je stalno menjavanje žena ah mož postalo že sp'cšimo pravilo; toda statistični podatki kažejo, da bodo — če se postopek nadaljuje s to brzino — kmalu v manjšini tisti zakoni, kjer živita dva zakonca od svoje poroke pa do smrti br.ez razporek in ponovnih porok. EPIDEMIJA RAZPOROK Da se je »epidemija« razporok in vsega, kar je s tem v zvezi, razširja iz Amerike tudi jjo Evropi, nam dokazujejo razni poluradni podatki, ki trdijo da je n. pr. v Italiji 42",o zakonov, ki so »zreli« za ločitev Ker je v Italiji civilna ločiitev zelo težka in tudi zelo draga in ker je cerkvena ločitev nemogoča, nam ti podatki samo potrjujejo že staro trditev, da vladajo v velikem delu takozvanih »idealnih zakonov« nezdrave razmere. Stanje v Franciji. Nemčiji in drugih zapadnih državah se bistveno ne razlikuje od stanja v Italiji. V primitivnejših in - siromašnej-ših krajih velja še danes pravilo, da kandidati za bodoče zakonsko življenje nimajo pri poroki skoraj nobene besede, ampak odločajo o njihovi usodi njihovi starši ali varuhi. V Evropi so ti primeri zelo pogosti, predvsem v Spanji in južni Italiji. Starši se dogovorijo med seboj in oroci — ženim in nevesta — morajo sprejeti izvršeno dejstvo. Le kak izredno drzen mladenič se temu upre tako, da ugrabi svojo iizvoljenlko in konča zaradi lega pred sodiščem in v zaporu. Takih primerov je bilo v zadnjih letih precej v južni Italiji in Grčiji. ZAKON »NA PREIZKUŠNJO« Zanimiv primer »snubljena« poznajo Alganistanci. Ko pridejo v nevestino hišo ženinovi starši, da bi zaprosili za roko bodeče neveste, jim nevestini starši ponudijo črno Ikavo. Ce je kava sladkana, pomeni, da so prišli zastonj, če pa jim ponudijo grenko, pomeni, da bo poroka. Perzije i pa so bolj praktični, morda celo bolj praktični od samih Američanov. Pri njih je poroka le pogodba za poiilkušnjo skupnlaga življenja. Zakonca imata namreč pravico odpovedati »pogodbo« v petindvajsetih dneh skupnega življenja, če eni ali drugi »pogodbeni stranki« ne prija nadaljnje skupno življenje. Znano je kupovanje nevest in poroke med otroci pri Siptarjih in Arnavtih. Množične organizacije so v povojnih letih dosegle že precejšnje uspehe pri odpravljanju teh suženjskih in zaostalih navad med šiptarskim prebivalstvom. EDINO PRAVI NAČIN Razne agencije zasklepanje poznanstev in oprok, razne poročne posvetovalnice in posredovalnice, ki smo jih imeli pred vojno tudi pri nas in ki še danes bohotno cvetejo po zapadnih državah, so v večini primerov skrita prostitucija. Vse te ustanove ne morejo odtehtati starega, preizkušenega in edino pravega načina, da se namreč dekle in mladenič spo~nata in sporazumeta svobodno, brez posredovanja in tujega vmešavanja. Človeška družba ima nasproti njim le eno dolžnost — da jim zakon materialno omogoči. Tako je t.udi načelno stališče socialistične drirbe. In nova Jugoslavija ga v celcti uveljavlja. Ali veste, da je -dež najcenejše le-potilo? Ce morete, se postavite poleti v kopalkah za nekaj minut na dež. Dobro vas bo zmasiral, odprl znojnice iin poživil krvni obtok. * Iz starih nogavic in še celili delov sicer ponošenega puloverja, ki se ga ne splača parali, bomo naredile krpe, s katerimi bomo prijemale vročo posodo, Take krp? so tudi kaj dobre ::n loščenje pločevine vihra državna zastava. Nekoliko odmaknjeno od skupine šotorov stoji preprosta kuhinja, v kateri se kuhajo prav dobra jedila. Navadno je v bližini kuhinje tudi nobed-nica« z mizami in klopmi. Da v taboru ne manjka tudi sanrlarih naprav, ni treba posebej poudarjati, Mladina je pod šotori le ponoči, ko spi ali kadar je deževno vreme. V ostalem času je ves dan na prostem — izpostavljena blagodejnemu vplivu svežega zraka in sončnih žarkov. Tu telovadi, skače, se igra z žogo, se podi po pašnikih, pleza po drevju in če je v bližini prilika za kopanje, tudi plava in skače v vodo. Ali niso zrak, voda in sonce elementi najboljšega zdravja? Izkušn e kažejo, da se mladina na taborjenju telesno bolj okrfepi kakor v koloniji. Pripominjajo pa, da taborjenje ni za bolne otroke, temveč le za take, ki so sicer zdravi, a so potrebni počitka in se hočejo telesno okrepiti. Velike važnosti so taborjenja v vzgojnem pogledu. Na taborjenju mora vsak delati. Ne mislile pa, da vihte ves dan krampi in lopate. Vsa dela v taboru opravljajo taborniki sami. Postavljajo si šotore, postelje in kuhinjo. Drva za kuhinjo in taborni ogenj nanosijo in razsekajo sami. Tudi v kuhinji morajo pomagati lupiti krompir, zbirati fižol, snažiti solato in opravljati druga dela. Na taborjenju se nauči delati marsikdo, ki sicer ne bi delal. To delo, ki ni pretežko, opravlja vsak radovoljno, ker ve, da dela zase in za kolektiv. Nikjer se ne navadi otrok tako hitro kolektivnega življenja kakor v taboru. Skupina treh ali štirih si postavi svoj šotor in si ga notranje uredi. Pri delu drug drugemu pomagajo. Po skupnem preudarku si ga uredijo dobro in udobno. V katerem času se v taboru čutijo vsi kot ena družina. Prična se z delitvijo dela. Vsaka sknpina opravlja svoje delo, zaveda pa se, da ga opravlja za kolektiv, ki skupno tabori. Mladino navajajo na točno izpolnjevanje zadanih nalog. Ka-korhitro bi nekdo ne izvršil naložene naloge, n. pr. če ne bi prinesel kruha, bi trpela celota. Tovariški čut nalaga točno izpolnjevanje zadanih nalog. Tabornik se vadi v redu in disciplini, ker brez teh ne more biti kolektivnega življenja. Navaja se na skromnost, ker ve, da ne more imeti vsega tistega, kar ima doma, n. pr. udobno posteljo z žičnatimi vložki in podobno. Vadi se tudi v iznajdljivost. S skromnimi sredstvi si taborniki iz lesa, žice, z žago in kladivom napravijo večkrat neverjetne reči. Taborjenje je za vsakega vesel in prijeten dogodek, ki ga nikdar v življenju ne pozabi, rad se ga sno-minja in če mu je le dana prilika, zopet hodj taborit in preiivlja svoj prosti čas v naravi. Pletenih stvari nikar ne likajte. Volna bo takoj zgubila prožnost in-se ne bo več lepo oprijela telesa, Volnenih stvari, ki se rade raz-tegujejo, nikoli ne smemo obešati, raje jih hranimo v predalu. Ce pustimo volneno oblačilo nekaj časa počivati dobi samo x:ar. Iz neznanih vzrokov se je požar začel v sušilnici iin povzročil okrog 260 tisoč dinarjev škode. Zgorelo je blizu 500 kg raznega ■mesa in 150 kg masti. Da se požar ni razširil izven sušilnice, je pripisati posebno zaslugo postojnskim gasilcem, ki so takoj ob izbruhu požara prihiteli na pomoč in ga pogasili v dvajsetih minutah. Podjetje »Opeka« /. obrati opekarn v Biljah in Vrtojbi pri Gorici jc letos povečalo proizvodnjo svojih izdelkov za nad 20 odstotkov. Raznovrstna zidna in strešna opeka, ki jo izdelujejo, je zaradi svoje dobre kakovosti zelo iskana ne samo v naši državi, ampak tudi izven nje. Blizu 70 odstotkov proizvodnje izvaža to podjetje v Trst in Gorico. Večjo proizvodnjo je kolektiv dosegel predvsem zaradi dobre organizacije deda. Nova opekama v Biljah, ki je začela obratovati Jani in je opremljena z najmodernejšimi opekarskimi napravami, izdeluje dnevno 24 tisoč kosov opeke. V obratu Vrtojba je sicer zmogljivost nekoliko manjša, vendar si prizadevajo, da bi ga modernizirali z novimi stroji. Nedavno so v tem obratu montirali nov vakuum stroj domače izdelave tovarne »Dalit« v Daruvar- ju na Hrvaškem. Toda poskusno obratovanje ni pokazalo zaželenih uspehov, ker je ta stroj med prvimi, ki ga je izdelala ta tovarna. V bodoče namerava kolektiv »Opeke« še razširiti proizvodnjo. Povečali bodo obseg sušilnih naprav in jih modernizirali, tako da ne bo več treba čakati ugodnosti vremena za sušenje surovih izdelkov. Postavili bodo umetne sušilnice. Kalorije iz peči, ki zdaj ni izkoriščena, bodo po ceveh napeljali v sušilnice. Na ta način bodo odpravili sezonski značaj podjetja in se še bolj osamosvojili. Dnevna proizvodnja v obeh obratih je sedaj okrog 45 tisoč kosov opeke dnevno. Z umetnimi sušilnicami jo bodo lahko obdržali tudi med zimo, ko so doslej morali prenehati z delom zaradi neugodnega vremena. Omembe vredno pa je še to, da skoraj ne utegnejo proizvajati toliko opeke, kolikor imajo naročil. r" .......-'■■■'-■s:'-":- Nov opekarski obrat v Biljali pri Gorici Težka prometna nesreča V nedeljo so v Koštaboni pri Šmarjah pokopali 19 letnega Dilič Pavla, ki je bil žrtev prometne nesreče, ki se ije pripetila v noči od preteklega petka na soboto na cesti med Koprom m Izolo. Ponesrečenec se je vračal iz Izole proti Kopru ;n ga je na tej poti do smrti povozil brezvestni šofer, ki je po dejanju pobegnil in pustil žitev na cesti. V zvezi s tem je tajništvo za notranje zadeve pri Okrajnem ljudskem odboru objavilo, da poziva vse, ki karkoli vedo o nesreči in vozniku, ki jo je povzročil, to javijo najbližji postaji ljudske milice. Tako so v Koštaboni pokopali enega najbolj delavnega in zavednega mladeniča v vasi, ki jc bil že neka; let zaposlen na KmebiišKem posestvu v Škooijanu pri ¿Kopru. Da je bil priljubljen med vsemi, ie pokazal pogreb, ki ga v Koštaboni nc pomnijo takega, Te dni se je pripetila v Piranu še ena nesreča. Avtobusnega šoferja podjetja »Primorje« sta stisnila dva avtobusa, pri čemer je šofer Franc Kocem zadobil težke telesne poškodbe. Ponesrečenec je imel na svojem avtobusu neko okvaro iin se mu ni hotel vžgati. Zato je zaprosil mehanika Branka Stojakoviča, da ga potegne z drugim avtobusom. Pri tem vozilo mehanika ni ubogalo, popustile so .zavore in ¡trčilo v stoječi avtobus, pred katerim je stal Kocem. Zaradi težjih poškodb se bo moral ponesrečenec zdraviti v izolanski bolnici. Na krnu pa je stal ded, v rokah je imel trizob, težko orožje, ki si ga z veliko težavo nazaj pritegnil, ko si ga enkrat zagnal. Svetli žarki so segali prav do dna, kjer je bilo videti školjke in čudno podvodno rastlinje: skrivnostni svet, neviden ob dnevnih urad, svet, ki je živel in trepetal pod prozorno vodo, tako da si imel včasih občutek, kakor bi plaval po zraku. Rdeča svetloba je vabila ribe, ki so švigale mimo, Pa-loma pa je večkrat sunkovito zagnal svoj trizob in ga spet takoj naznj potegnil, mecfSem ko se je prebodena žrtev onemogla stresr>Ia in zvijala. Taki prizori so spečeika Toneta zabavali, toda kasneje je postat t k lov zanj težka muka. Zasovražil je jezero ter neprestano obračal pogled na bele hišice v vasici, ki se je Siazala v dalinvi med gostim ločjem. Zal rr>u je bilo za tistimi časi mladosti, ko je po končanem šolskem pouku pohajkoval po ulicah Paimara in so ga botre občudovale in nazivale »lepi Tonet«. Tedai je bil neomejen gospodar nad svojim življenjem. Mama mu je z veliko prizanesljivosljo odpuščala sleparije. Borda je s ponPno podrejenostjo slabotnega močnemu prenašala vse njegove nesramnosti. Dečki iz vasi so ca imeli ta fioglavarj^. Skupaj z n.iimi ie s ka^eniem pre"anj-M r-^-e. da so se razbegavale na vse strani, gospodinje pa so ga neprestano svarite. Ko je prekinil dobre odnose z dedom, se je povrnil v staro življenje. Ves dan je imel na razpolago za igranje na vasi, kjer so ostali doma le redki moški: duhovnik, ki se je zapiral v župnišče, učitelj, ki je spal med šolskimi zidovi, ter orožniški deseiar, ki se je neprestano razgledoval po bregovih kanala, imel rdeč nos in velike brke, ki so mu v vetru migotali. Na hišnih pragih so žene pripravljale mreže. Cesta je bila popolnoma prepuščena pobalinom. Tenet se je vrnil med stare prijatelje. Najraje je imel dva: Nelletto in malega Sangonero. Nelletla je bila sirota brez očeta. Njena mati je prodajala ribe na valencijskem trgu; opolnoči je naložila svoje jerbase na velik čoln, ki so ga imenovali »voz jegulj«; i mrakom se je vračala v Palmar. Bila je ogromnega telesa, debela kot sod, izčrpana od težavne vsakodnevne vožnje in od dolgega pričkanja, ki je bilo v ribarnici vsak dan na dnevnem redu. Spat je hodila podnevi in vstajala ob mraku. To nenormalno življenje jo je tako zaposlovalo, da ji je bilo nemogoče paziti na hčerko in skrbeti zanjo. Deklica je rasla pod varstvom dobrih sosed, posebno Tonetove matere, ki ji je pogosto dajala jesti in je sploh ravnala z njo, kot bi bila njena lastna hči. Toda mala ni bila krotka kakor Borda, marveč se je s Tonetom neprestano potepala, namesto da bi ostala doma in se učila plesti mreže. Mali Sangoiiera je nosil očetovo ime. Oče je bil najbolj znan pijanec v Albuferi. Starec je bil zaradi pijančevanja podoben pergamentu. Zena mu je umrla, ostal pa mu je edini sin, ki ga je klical s pomanjševalnim imenom San-gonereta. Začel je piti. Ljudje so ga videvali, kako 7. nenasitnim poželjenjem nosi kozarec k ustom, zato so ga primerjali pijavki in ga tudi imenovali s tem značilnim in nenadomestljivim imenom. Po cele tedne ga ni bilo v vasi; obiskoval je vasi na ikopnini. Prosil je vbogajme pri bogatih kmelih v Cattaroji in Masanasi, spal po hlevih, kadar ga je premagala pijanost. Ce se je le nekoliko dlje ustavil v Palamaru, že so čez noč- izginile mreže v kanalih in mornells jegulj so se izpraznili, preden so do njih prišli ribiči. Marsikatera gospodinja je vpila na podleža, ko je ob preštevanju rac ugotovila, tla manjka katera od njih. V takih primerih je orožnik malo močneje zakašljal in že je poklical starega Bakhovega častilca, mu dolgo gledal od blizu v oči, kot bi se pripravljal, da mu zapiči naježene brke naravnost v punčice. Toda Sangonera je branil svojo nedolžnost, klical je na pričevanje vse svetnike, ker ni imel drugih bolj učinkujo-čih in otipljivih prič. — To je samo hudobija ljudi! ... — je vpil. —■ Uničiti me hočejo! . . . Kot bi ne bilo zadosti te sovražne revščine, ki me je prisilila, da stanujem v najbednejši koči v vasi . . Da je zadovoljil tako neoporečnega predstavnika postave, s katerim je večkrat pil pri isti mizi, ki pa zunaj gostilne ni pristal na nobeno zaupljivost niti prednost, se je spet napotil po svetu in se vračal v Palmar šele čez nekaj tednov prostovoljnega izgnanstva. Sin mu ni hotel slediti. Na svet je bil prišel v temni in umazani luknji, kamor ni nikdar prišel kos kruha, in je moral že kot otrok sam skrbeli za kruh, zato je bil raje daleč od očeta in tako ni tvegal, da bi moral z njim deliti dohodke svojih zvijač. Ko so ribiči zvečer sedali za mizo, so zagledali žalostno senco, ki je venomer slopala mimo vrat in se je končno ustavila ob podbojih; Bil je Sangonereta. Glavo je imel sklonjeno, gledal je izpod čela kot bikec, ki je pripravljen za naskok. Prežvekoval je svojo lakoto in bil zamaknjen v lažniv izraz strahu in sramote, njegove oči pa so se iskrile o<* poželenja, ki bi pokradlo vse, kar je videl na mizi. Ganljiva prikazen je vselej vzbudila sočutje. Ubogi otrok! . . . Tako je živel in se hranil od vrat do vrat. Pogostoma so ribiči iz Valencie prihajali v vas, da so pojedli ali y pebre in ko so sedeli za mizo ter z brcami odganjali nenasitne pse, se je nenadoma prikazal mali postopač, ki je stopil na mesto požrešnih živali in je postal nesporen gospodar ostankov večerje. Neki orožnik mu je daroval zmečkano čepico in občinski sluga par hlač nekega lovca, ki je utonil v Albuferi. Sangonere'ove noge so bile odporne, toda rokie, ki niso bile vajene dela, slabotne. Med pobalint je užival Sangonereta velik ugled in ¡udi Tonet, ki ga je pogosto pretepal, je sprejemal njegove nasvete. Imel je pač čar človeka, ki živi od svojih rok in se Ob zaključku šolskega leta so skoraj po vseh šolah priredili razstave risb in. ročnih del učencev in dijakov. Te razstave si je z zanimanjem ogledalo mnogo ljudi. Privlačujejo zlasti starše, ki jim to pomaga spremljati učenje in razvoj svojih otrok in jih primerjali z drugimi. Razstave pa so koristne tudi za otroke, ki tako dobijo priznanje za svojo pridnost in delo, pri slabših pa vzbudijo željo, da bi jih posnemali in dosegli boljše uspehe. Portorož V Portorožu je priredil zanimivo Eolsko razstavo tudi Zavod za de-iektno mladino »Elvira Vatovec«. Ta razstava ni morda toliko zanimiva zaradi razstavljenih predmetov, ki bi se jih sicer ne sramovali tudi normalno razviti otroci iste starosti, pač pa mnogo bolj zaradi tega, ker nam prikazujejo, kako gojenci zavoda pod pravilnim, strokovnim pedagoškim vodstvom pridobivajo potrebno znanje, da se bodo laže prebili skozi življenje. Z razstave Zavoda. za d efektno mladino Zavod deluje šele dve leti. V njem ¡je 45 o)trok iz vsega koprskega okraja. To so otroci, ki zaradi duševne zaostalosti ne morejo slediti normalnemu pouku v osnovnih šolah. Med njimi so tudi taki, ki so hodili po več let v prvi razred osnovne šole in bi bili tam tudi ostali do konca šolske obveznosti. Ce pa danes pogledamo njihova dela, bomo to komaj verjeli. Razstavljeni predmeti iz lepenke, lesa, gline, kakor tudi razni uporabni predmeti, ki so jih izdelali ti gojenci, dokazujejo pravilnost vzoj-nih prijemov in uspešen razvoj gojencev, pri katerih so normalna metoda vzgoje odpovedala. Razstava pa nam tudi pove, da je delo s temi defektnimi otroci zelo itežko. Vzgojitelji morajo takorekoč vsakega posebej vzgajati. Pri vsakem morajo poznati in vzbuditi zanimanje oziroma poiskati in najti itisto, kar otroka privlačuje in pri čemer bo otrok tudi uspel. Tako odpravijo pri njem zagrenjenost in občutek manjvrednosti, vzbudiijo mu veselje do učenja. Zasluga vzgojiteljev v Zavodu »Elvira Vatovec« je prav v tem, da so uspeli v tem pogledu. . Seveda pa takšen način vzgoje zahteva veliko več vzgojnih pripomočkov. Zal je danes še slabo o-premljen. Vse premalo imajo orodja, nimajo prostorov za delavnice dn podobno, kar ovira še uspešnej-Iše delo. Tudi s prostori so na tesnem, tako da ne morejo sprejeti novih gojencev. Vse to so težave, s katerimi se bori vodstvo Zavoda. Zato so pa uspehi še bolj razveseljivi. ■I © a. II Dekani so se ustavili pred miniaturnim taboriščem. Marsikatero mlado srce se je tu vnelo za taborjenje! Po stenah so fotografije z lanskega taborjenja od Bohinjskc-m jezeru obudile tihe spomine in klicale: »Pojdimo tudi letos!« Taborniško razstavo je z veliko iznajdljivostjo in okusom ob sodelovanju dijakov pripravil tov. Rudi Lampe. Vsem, ki so razstavo videli, jc bila zelo všeč. pri Od 18. do 27. junija je bila v novem gimnazijskem poslopju šolska razstava. Ko si stopil v svetle, moderne učilnice, ti je oko obstalo na malih mizicah, kjer s'o bili v ljubkih skupinah razpostavljeni izdelki drobnih ročič naših najmlajših — iz dekanskega vrtca. Tu si videl pisane sončnike, majcene mizice in stolčke, pa kamiončke, rožnate ko-garice in vse, kar rado gleda otroško oko. Vse to so malčki izdelali pod vodstvom tov. Marije Blokar-jeve. Na večjih mizah pa so bili izdelki naših pridnih dijakinj in gimnazije. Matere so s ponosom ogledovale delo svojih hčerk: natančno izvezene blazine, ko dih lahne prtičke, bluze, fino vezene rjuhe, prte, opreme za dojenčke, pletenine. Naša dekleta s'o mnogo pridobila v zjianju ročnih del. Poučevala jih je tov. Roje Ondina. V drugih učilnicah si lahko spremljal duševno rast od 1. razreda osnovne šole pa tja do 8. razreda. Saj so bili tu razstavljeni zvezki naših abecedarjev, ki so nad vse skrbno zapisali svoje prve črke in številke. Tudi dobri risarji so naši mladi Dekančani. To so ti povedale risbe od najnižjega pa do najvišjega razreda. Da imajo radi naravo, si spoznal iz priloženih herbarjev- z Na razstavi si lahko videl tudi diplomo, ki jo je Radio Koper oo-klonil mladinskemu aktivu dekan-ske osemletke za njegovo uspešno delo. Splošen uspeh na šoli je 82%. Ker pa je sedaj čas izletov in potovanj, je vse obiskovalce razstave zamikalo, da stopijo v »taborniško sobo«. Tu je stal pravi pravcati šotor, opremljen z vs'em, kar rabi sodoben tabornik. Fantom so kar žarele oči, ko Pred zaključkom šolskega leta so bili učenci višjih razredov osnovne šole iz Sembij skupno s šolo iz Sembij in Novokračine na izletu v Zagrebu. Z zanimanjem so si ogledali živalski vrt v Maksimiru in od zanimivih živali, ki so jih tam videli, s'e skoraj niso mogli ločiti. Mnogo so si ogledali in še več bi si radi, a jih je oviralo deževno vreme. To je bilo za njih veliko doživetje, saj so vse do osvoboditve živeli pod fašizmom in niso imeli prilike, da bi spoznali bratsko Hrvatsko. Za dobro uspeli izlet se moramo zahvaliti predvsem občinskemu ljudskemu odboru iz Knežaka, ki nam je daroval 2000 dinarjev. Kmetijski zadrugi Knežak (3000 din) in nekaterim drugim podjetjem, ki so dala priboljške za pionirje ter tako omogočila izlet tudi revnejšim otrdkom. Otroci in tudi upravitelj-stvo šole so darovalcem, kakor tudi uslužbencem železniške postaje v Ilirski Bistrici, ki so preskrbeli za udobno vožnjo do Zagreba, lepo zahvaljuje. Dne 20. junija so tovarišice učiteljice razdelile otrokom spričevala in jim želele vesele počitnice, da se sveži in zdravi vrnejo prihodnje leto v šolo. Ob tej priliki so se pionirji vse išole zahvalili in poklonili lep dar upravitelj icl Kebrovi, ki bo po sedmih letih zapustila Sembije in odšla na novo službeno mesto. V imenu vseh pionirjev sta učenki Alda in Joška izrekli zahvalo za ves vloženi trud in požrtvovalnost. Otroci so se ganjeni poslovili in obljubili, da se na dan njenega odhoda ponovno zberejo. Uspeh na šoli je sledeč: izmed 48 učencev je 9 odličnih, 18 prav dobrih, 18 dobrih, in 1 zadosten. Le dve učenki iz prvega razreda bosta razred ponavljali. Uspeh je kar zadovoljiv. Učenci so marljivi in nadarjeni, le časa nimajo dovolj, da bi se pripravili, ker pomagajo staršem pri delu. Zdaj obiskuje že 15 učencev, ki so končali osnovno šolo v Sembi jah, nižjo gimnazijo v Ilirski Bistrici, letos pa se bo tem pridružilo še nekaj novih. Nekateri učenci, ki so dovršili osmi razred osnovne šole, so s'i pa že izbrali razne poklice. Pionirji iz Šemh Ziv žav okrog šole bo utihnil in za otroke bodo napočile dolgo pričakovane počitnice. Nedvomno so velike počitnice pomemben dogodek za šoloobvezne otroke, zlasti se pa vesele tistega časa, ki ga bodo preživeli v počitniških kolonijah in raznih okrevališčih. Okrajni odbor ZB in OLO v Postojni bosta tudi letos poskrbela, da bodo odšli pionirji v čim večjem številu v počitniške kolonije. Seveda bodo odšli predvsem tisti, ki so najbolj potrebni, to so otroci padlih borcev in bolehni otroci. V nedeljo 26. junija je bil na Ka-lu velik dan. Učenci osnovne šole so razstavljali svoje izdelke. Med šolskim letom so za to razstavo pripravili izdelke iz vseh področij ročnih spretnosti. Naredili so razne predmete iz gline, lesa, papirja, kovin in blaga. Na koncu so pa učenci sami te predmete okusno razstavili. Dokaz uspeha naše razstave je veliko število obiskovalcev, ki so prišli celo iz drugih šolskih okolišev, Razstavo je obiskalo nad 350 ljudi. Vsi obiskovalci so preživeli prijeten nedeljski popoldan na razstavišču. Celo možje in fantje so bili začuden, ko so videli, kaj zmore drobna otroška ročica in kaj lahko napravi šolski kolektiv. Letos smo slavnostno zaključili 10. šolsko leto. Tej važni obletnici smo dali velik poudarek. V prostorih bivšega Konsumnega društva, kjer ima lepo urejene prostore otroški vrtec, je bila od 19. do 24. junija odprta šolska razstava. V spodnjih prostorih so razstavljali svoje izdelke cicibančki, v gornjih pa šolarji. Lepo pripravljeni grafikoni so prikazali napredek in obisk na šoli v teh desetih letih. Razstavljena je bila tudi slika prve partizanske učiteljice Elvire Vatovec, ki so jo po krvoločnem mučenju ustrelili 2. 9. 1944 v Dekanih. Poseben del razstave so zavzemala knjižna darila za najboljših enajst ij pri Kneiaku učencev. Razstavljeni so bili šolski zvezki in risanke, ter arhiv naše šole. Ljudstvu smo pokazali tudi najnovejša učila, ki jih uporabljamo pri pouku. Za organizacijo razstave ima največjo zaslugo učitelj» ski kolektiv na šoli. Domači in tuji obiskovalci so se o razstavi zelo-pohvalno izrazili. V okviru proslave desete obletnice ustanovitve naše šole nam je KZ Pobegi-Cežarji omogočila lep izlet na Reko i.n Opatijo, Otroci so si ogledali akvarij, muzej in moderne pristaniške naprave. Za finančno pomoč se zahvaljujemo tudi OLO — tajništvu za prosveto. V soboto 25. t, m. smo imeli slovesen zaključek 10. šolskega leta. Tov. upravitelj je v kratkem govoru prikazal zgodovino šole v Cezarjih in se spomnil tudi partizanske učiteljice Elvire Vatovec, katere spomin smo počastili z enominutnim molkom. Lepo so se izkazali cicibančki s svojimi prizorčki. a tudi pionirji so z enodejanko »Zaleški fantje« pokazali, da se znajo lepo vživeti v svoje vloge. Najboljši učenci s'o prejeli lc-pe knjižne nagrade. V I. razredu so bili nagrajeni Tedeško Janko, Jako-min Edvin, Tedeško Noelija, v II.. razredu Jakomin Vitko, Vidali Duša, Tedeško Vladi, v III. razredu San Marino in Bordon Milan, v IV. razredu pa Pečarič Alojz. Jakomin Tilija in Tedeško Zvezda. Nagrajevanju je sledila delitev spričeval. Tudi šola je s tem proslavila 10. obletnico osvoboditve. Letos smo v Povirju zaključili šolsko leto z lepo urejeno razstavo ročnih del. Otroci so pokazali, kaj' vse zmorejo z dobro vodjo, a tudi mladinke, so pokazale, kaj so delale med zimo. Vezenja in pletenja jih je učila tov. Milka Novak, za 'kar se ji efekleta lepo zahvaljujejo, kakor tudi obema učiteljicama iz Povirja. Letos smo priredili razstavo ročnih del, v prihodnjem letu pa želimo prirediti trimesečni gospodinjski tečaj. požvižga na skrb drugih. To je pri dečkih vzbujalo občudovanje in zavist, ne vstevši malopridnosti, ki je bila zanje še posebno mikavna. Dečki so bili neprestano tepeni za vsak še tako majhen prekršek, ta pobalinček pa je smatral za svojo stvar in je bil vedno pripravljen, da jo vzame brez očitkov in strahu. Vešč kot malokdo je lovil ptiče, imenovane moriseos, (kakršnih so ubijali v rižfščih na kupe. Najbolj pripraven čas za love pa je bilo poljetje, ko je z mrežo lovil fumarells. Tonet mu je pomagal: — Vsakemu pol! — je trdo odločil. Paglavca sta prebila ure in ure na bregu jezera. Ce je bil lov uspešen, se je Sangonereta, neutrudni pešec, napotil v mesto. Na hrbtu je nosil vrečo zank, v katerih so z rjavimi perutničkami frfotali majhni vrabci. Mali prosjak se je ustavljal na ulicah v bližini sejmišča; tu so vrabce kupovali mali dečki. Ti so jih mučili tako, da so jim zavezali vrvico na nožico in jih tako privezane puščali letati. Ko se je vračal, sta se s tovarišem sprla in prekinila vse trgovske odnošaje, Kdo se je mogel zanesti na izkupiček, ki ga je pokazal iak potepuh! . . . Sangonereta je prenesel celo vrslo udarcev, popustil pa ni niti za stotinko. Kmalu nato pa ga je Tonet obiskal v uborni koči, kjer je mala sirota največkrat spala. Ko je Sangonereta doser-el enajst let, se ni več zmenil za prijatelje; zajedalski nagon pa je gnal, da je žarel obiskovati cerkev, pot, po kateri je lahko prišel do župnišča. Jasno je bilo, da je bil duhovnik take vasi reven kot vsak ribič, toda malega postopača je zamamilo vino v masnih vrčkih, o katerem je povsod neprestano čul govoriti, kako izvrstno je. Privabila ga je tudi hladna cerkvica v poletni vročini, ko je jezero vprav žarelo od navpičnih sončnih žarkov. Pa tudi večerna svetloba, ki je prihajala skozi zelene zavese na oknih, pobeljeni zidovi in tlak iz žgane opeke so imeli nekaj čarovnega na sebi, kar je spominjalo na začarane palače. Palomi je šel mali podlež, ki je neverjetno sovražil vesla, že na živcie, ko pa je zvedel za to njegovo novo nagnenje, je postal ves ogorčen: — Zarod potepuški! Zdaj je dobi) zaposlitev, ki je zanj! Ko je šel duhovnik v mesto, mu je Sangonereta nesel do čolna veliko culo, polno blaga, in mu sledil s pogledom ter tekel za njim po bregu kanala aH pa ga pozdravljal s tako ganljivimi kretnjami, kot bi ga nikdar več ne videl. Duhovnikovi služkinji je pomagal pri domačih opravilih, paberkoval drva po Dehesi in hodil z vrčem po vodo . . . In ko je v tihoti zakristije požiral ostanke večerCe, se je zleknll, zadovoljen kot požrešen maček, kadar je sit." Večkrat pa se mu je stožilo po njegovem prejšnjem po-tepuškem življenju. Tedaj je poiskal Nelletto in Toneta in se veselil z njima pri nekdanjih igrah. Tekali so po bregovih kanalov do Dehese, ki je pomenila za njegova dva neizkušena tovariša zadnje obzorje vesolja. Neko jesensko popoldne jih je Tonetova mama poslala v gozd po kako butaro drv, kajti bližala se je zima. Otroci so se napotili, Dehesa je bila vsa v cvetju in podobna vrtu. V poletnem soncu so bili grmi polni cvetja. Stari, skrivenčeni bori so ponosno šumeli in prozoren somrak se je raztezal pod oboki velikanskih vej, ki so bile podobne ladjam velike katedrale. Zlat sončni pramen je lil skozi liste kot skozi špranje na oknu. Ista bojazen je obdala Nelletto in Toneta vsakokrat, ko sta vstopala v Deheso. Zdelo se jima je, da sta prišla v začaran grad nevidnega velikana, ki se bo zdaj zdaj prikazal. Hodila sta po vijugastih gozdnih stezah, skritih med grmovjem, ki jima je segalo preko ulav. Včasih sta prišla vrh peščenega griča, od koder sta lahko videla skozi stebrišče mogočnih debel neizmerno jezersko gladino, ki so jo rezali kot muhe majhni čolni. Tla so bila spolzka zaradi listja, ki jih je pokrivalo, in ob šutnu njihovih korakov se je grmičevje zdaj zdaj zganilo zaradi nevidnih živalic, ki so bežale. Tam v daljavi proti morju je bilo čuti pozvanjanje kravjih zvoncev. Mir in prijeten vonj sta mamila duha otrok. Sangonereta pa je stegoval vrat in obračal pogled ter iskal nekaj bplj konkretnega. Slastno je požiral majhne krvave grozde gozdnih robidnic in poželjivo jedel poganjke palm. Na jasah so kačji pastirji in metulji nemirno letali. Naenkrat so opazili, da se pokrajina spreminja. Gosto grmičevje se je zamotalo v vrhovih in mrak je postajat vedno gostejši. Prav do njih je prihajalo nepretrgano rjovenje, ki se le vedno bolj bližalo. Bili so morski valovi, ki so se odbijali ob obrežju, daleč tam preko verige sipin' na obzorju. Bori se niso dvigali ravni in močni kot ob jezeru. Imeli so skrivenčena debla, belkaste veje in vrhove nagnjene na eno stran. Vse rastline so tu visele na isto stran, kot bi se veter neprestano zaganjal vanje. Nevihte na morju so v času močnih viharjev neizprosno napadale tisti del gozda in puščale na rastlinju neizbrisno sled njihovega divjanja. Otroci so se vračali proti jezeru. Včasih so že bili v tistem delu Dehese, ki je mejila z morjem, in so vedeli, da so se tam skrivali ogromni plazilci in podivjani biki, ki so se bili ločili od čfled. Strah se jih je polaščal. Ker je bil Sangonereta bolj vajen kraja, je on vodil tovariša. Sonce se je bližalo zatonu in deklice se je polastil strah, ko je videla, kako se gozd potaplja v temo. Tonet in potepuh sta se p3 smejala. Nikar hiteti! Se vedno sta brskala po grmovju in iskala gozdne sadeže, včasih sta tudi mali kaj dala, da bi jo potolažila. Večkrat je Nelletta zaostala in ko je na kakem ovinku opazila, da je sama, se je zagnala v tek in dohitela tovariša. Zdaj pa je bila že tema skrajno blizu! ... To je zagotav-I'al Sangonereta, ki je dobro poznal Deheso. Pozvanjanja kravjih zvoncev ni bilo več slišati. Takoj bodo morali zapustiti gozd, samo ae nekaj drv bodo nabrali, sicer bi jim doma trda predla. Zbrali so na hitro, kolikor je pač tema še dopuščala, nekaj vej, jih povezali v butare in nadaljevali pot. POVPREČEN USPEH DRŽAVNE REPREZENTANCE □ v Swic© V nedeljo 26. junija je bila na beograjskem stadionu JI-A 'tekma med državnima reprezentancama Jugoslavije in Švice. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje in je bilo popolnoma zasedenih vseh 40.000 mest na stadionu. Zlasti veliko zanimanje je bilo za državno reprezentanco, Id si je po teikmi z Italijo pridobila velik ugled. Izgledalo je, da bo to pot Jugoslavija še četrtič po vojni premagala Švico. Toda žal se ta pričakovanja niso izpolnila in na koncu so mnogi razočaram ploskali namesto svoji, švicarski reprezentanci.^ iNa tekmo so prišli Švicarji temeljito pripravljeni. Vedeli so, da je jugoslovanska reprezentanca 'trd oreh in so se omejili le na obrambo, ki pa je bila zato toliko boljša. 'Naši igralci se sprva niso ustrašili švicarskega »obrambnega zidu«, toda oba polčasa sta potekla brez gola. Domača reprezentanca je dobro igrala, vendar je bilo opaziti, da se mogoče le ni popolnoma znašla na igrišču. Takoj po prodoru so prevzeli vodstvo gostje, ki pa so pustili neizkoriščeni dve lepi priložnosti. Ko so :spet prišli v vodstvo naši, je Zebec nekako v polovici prvega polčasa izvrstno streljal in je Pemumijan le s težavo branil. Kmalu nato se je žoga aaiašla v švicarski mreži, a je sodnik Marjanovič postavil nov rekord Na atletskem dvoboju med Nemčijo in Jugoslavijo, ki je bil v nedeljo 26. VI. v Augsburgu, je zmagala Nemčija s 119 točkami proti 8S. Tekmovanje se ije za nas ugodno zabelo, saj je Lorger na 110 m čez ■ovire prepričljivo zmagal in zasedel prvo mesto. Večino ostalih prvih mest pa so pobrali Nemci. Največji ■uspeh je v .prvem dnevu dosegel Marjanovič, ki. je postavil državni rekord v skoku v višino 2.03 m. Skakal je točno, še nekoliko nad letvico. Razen Marjanoviča in Lorgerja so zmagali Jugoslovani še v skoku s palico (Milakov) in v metu kladiva (Cubijan). Prvi dan .je 'bila .razlika med obema državama za 20 točk v korist Nemčije, proti pričakovanju pa so naši atleti rezultate drugi dan izboljšali. KMETIJSKA ZADRUGA d se priporoča vsem gostilnam in odkupoval cem vin, da se za prihodnji pridelek obračajo na našo zadrugo, ki Vam bo nudila kvalitetna domača vina burgunclec, refošk in bel a inesana vina. Szolt gol razveljavil, ker je Miluti-novič napravil prekršek. Tako je igra potekala brez večjih sprememb do konca prvega polčasa. Še enkrat je Vukas močno streljal na nasprot-niko v gol, vendar' iz prevelike razdalje tako, da .je šla žoga mimo vrat. Premoči, ki so jo Jugoslovani imeli ves čas, niso znali izraziti v golih. Švicarji so dobro paralizirali vse napade naše reprezentance. Ves drugi polčas so odigrali na švicarski polovici igrišča. Naši so bili stalno v napadu, a tudi ta polčas je potekel brez gola. Naval Jugoslovanov je bil tako močan, da Švicarji niso prišli v napad vse tja do 70. minute. Tedaj so naši igralci zamenjali Milutinoviča s Cokičem. V 67. minuti je Vukas močno streljal, toda žoga je šla poleg vrat v aut. Po kotu, ki jc bil v 73. minuibl v korist Jugoslovanov, je nastala pred švicarskimi vrati gneča, ki bi se lahko končala z golom, a se je žoga kmalu znašla v rokah švicarskega vratarja. Tudi drugI kot, ki je bil takoj za tem, je bil brezuspešen. 'Strele Cokiča in Miblča je izvrstno branil Pernumian, ki ije to pot zelo lepo in uspešno igral. Tik ,pred-koncem igre je bil Vukas sam pred nasprotnikovimi vrati, a ga je branilec prestregel in žoga jc šla čez vratnico. Tako je do konca potekla igra brez gola. Nekako najlažje delo pri vsej igri so .imeli Beara in ostala obramba. Mogoče jc za neuspeh kriva tudi slaba razporeditev naše reprezentance. Vsekakor ta tekma ni bila v čast Jugoslovanom, posebno ne po veliki zmagi v Turinu. NEDELJA, 3. VIL — 8.15 »Prle-ško gostiivanje« — slovenske obredne pesmi s komentarjem; S.40 Za naše kmetovalce; 9.00 Nedeljski ritmični panoptikum; 9.30 Mladinska oddaja; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Deseta obletnica osvoboditve — tekmovanje prosvetnih društev; PD Iiruševje in Rakek; 16.00 Nedeljski promenadni koncert; 21.00 Radijska igra: M. Krleža: Hrvatska rapsodija; 22.10 Plesna glasba, PONEDELJEK, 4. VIL — 13.45 Zabavna glasba in objave; 14.00 Od melodije do melodije; 14,45 Petnajst minut z Janezom Trilerjem; 20.00 Popularne melodije; 21.00 Naš program prihodnjega tedna; 21.10 Melodije uspehov iz pisane zakladnice glasbenih motivov; 21.30 Morja široka cesta; 21.40 Čajkovski in Puccini — odlomki, iz oper »Evgenij Onjegin« in »La Boheme; 2 2.00 Plešite z nami; 23.40 Glasba za lahko noč. TOREK, 5. VII. — 13.45 Zabavna glasba in objave; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno življenje na Primorskem; 14,50 Vaški oktet; 20.00 Pisana glasbena paleta; 20.30 G. Bizet: »Carmen«, opera v 4. dejanjih; 22.00 Plesna glasba; 23.10; Igra plesni ansambel; 23.40 Glasba za lahko noč. SREDA, 6. VIL — 13.45 Zabavna glasba in objave; 14.00 Od melodije do melodije, vmes ob 14.10 GLASBENA KRONIKA DOMA IN PO SVETU; 14.45 Slov. narodne v priredbah; 20.40 Primorske narodne ■pesmi iz okolice Reke; 21,00 Kulturni. pregled; 21,10 Koncert Roberta Stolza; 21.30 Iz dobrih knjig; 22.00 »Jazz — včeraj, danes, jutri«, II.. oddaja; 22.30 Plesna glasba; 23.10 Igra orkester Max Reger; 23.40 Glasba za lahko noč. ČETRTEK, 7. VII — 13.45 Zabav- KmetijsKo posestvo Škocjan-Ankaran, Škocjan pri Kopru Razpisujemo mesto Pogoji .• večletna prairsa, plača po dogovoru, nastop službe takoj Pleskarska zadruga »ISTRA« fiopsr takoj sprejme v rak šest vajencev za slikarsho in olesbarsko stroko Na državnem prvenstvu najboljši juniorji iz Kopra V nedeljo so bile na 102 km dolgi progi Reka — Pulj kolesarske dirke za državno prvenstvo juniorjev. Tekmovalo je 65 mladincev, največ iz Hrvaške. Zmagovalec dirke je mladi Vižintin iz Kopra. Zmagal je kljub temu, da je bil za dirko nerazpolo-žen in utrujen od treninga. Preseneča pa nas, da .je .Piciga Rajko, ki se je držal na čelu kolone vseh 100 km, omagal ravno tedaj, ko bi moral po-žeti sadove svojega 3-urnega napora. Toda kljub temu, da je prišel na cilj šele osmi (z majhno časovno razliko od Vižintina) je vendarle pokazal veliko mero vzdržnosti. Mogoče je bilo njegovi onemoglosti na konou krivo ravno to, da se je držal na čelu ves čas. Za koprske kolesarje je to vsekakor zavidljiv uspeh (/Ricoljon je dosegel četrto .mesto), saj so bili tudi v grupnem plasmanu prvi. Upamo, da bodo tudi na drugem delu prvenstva, ki bo v nedeljo v 'Novem Sadu, pokazali svoje znanje in moč. Zanimivo z dirke je še to, da je sJkupina 12 kolesarjev prispela na cilj v .istem času 3:19:40. Posamezni plasma: 1. Vižintin (»Proleter«), 2. Starčevič (»Rijeka«), 3. Bajla (»Zadar«), 4. Ricobon (»Proleter«), 5. Traven (»Ljubljana«) itd. Grupni plasma: 1. »Proleter« (Vižintin, Ricobon, Piciga), 2. »Rijeka« (Starčevič, MarotLi, Ivanič), 3. »ProleteT II.* (Muškovič, Braj-ko, Gcnzo) itd. na glasba in objave; 14.00 Od melodijo do melodije; 14.00 Kulturno življenje na Primorskem; 14.00 »Štirje fantje špilajo ...«; 20.00 Melodije za razvedrilo; 20.40 Skozi bratsko Makedonijo v narodni pesmi; 21.00 ■Nočni, simfonični koncert, J. S. Bach: Brandenburški koncert št. 5 in 6; F. Schubert: Simfonija št. 6 v C-duru; 22.05 Zaplešite ob naših ritmih; 23.10 Igrajo nemški plesni ansombli; 23.40 Glasba za lahko noč. •PETEK. 8. VII. — 13.45 Glasba po željah; 14.45 »Komur mar za reč je našo...«; 20.00 Dvajset minut okrog Dunaja; 20,40 Z narodno pesmijo okrog naše zemlje; 21.00 Iz slovanske operne zakladnice; 21.30 Filmski kalejdoskop; 22.00 In sedaj: Prosimo za ples; 23.40 Glasba za lahko noč. Opozorilo istrskim vinogradnikom Letos na s])lošno primanjkuje modre galiee. Vendar lahko namesto modre galiee uporabljamo in jo delno nadomestimo za škropljenje vinogradov s tako imenovanim bakrenim apnom, ki ga proizvaja tovarna »Zor-ka« v Šabcu. Topl.jivost, učinkovitost in lepljivost na liste pa ni tako dobra kot pri bordoški brozgi, ki smo jo napravili, iz modre galiee. Zaradi, tega tudi ni. tako zanesljiv učinek proti peronospori kot z uporabo ga-lično-apnene brozge, vendar pa je škropljenje tudi z bakrenim apnom bolje izvesti, kot pa zaradi- pomanjkanja modre galiee škropljenju opustiti.. Bakreno apno uporabljamo 1 do 1 in pol odstotno tako, da ga najprej oolažimo z manjšo količino vode, temeljito premešamo in nato vlijemo v vodo med neprestanim mešanjem. Ker se bakreno apno v vodi le slabo topi, ga je treba tudi med uporabo večkrat dobro premešati, da tfc ne seseda na dnu škropilnice in ne maši razpršitnikov. Ker je trajanje učinkovitosti te brozge krajše, kot pri galični brozgi, je tudi škropljenje treba večkrat ponavljali in škropiti vsakih 8 do 10 dni. Lahko pa tudi z bakrenim- apnom prašimo vinograde, podobno kot žveplamo z žveplalnikom. Če je deževno vreme, je potrebno prašenje večkrat ponovili, zlasti takoj po dežju, dokler so rastline Se rosne, da se <[>rah nanje dobro prime. Za 1 3oj>)o oui!)jnqoujodi ouisjood unikat[ 15 do 20 kg bakrenega apna. Dobimo ga lahko pri »Fructusu« v Kopru kili pri KZ. Proti oidiju nali pepelasti plesni pa uporabljajmo v či.tn večji meri l"tos »Cosan« in sicer v 0,2 do 0,3 odstotni koncentraciji. Vinogradniki ga lahko dobe pri »Fructusu« v Kopru. (Nadaljevanje s 7. strani) mnogo ljudi, ki niso uvideli te neverjetne neskladnosti in so še naprej delali po starem. Kaj so 'čutili, je težko reči, sodimo lahko samo po njihovih delih. Za Angleže je bi-Jlo to veliko lažje, kajti oni so živeli svoje posebno življenje in ker s'o bili povezani kot kasta, niso mogli menjati svojega načina življenja, čeprav bi posamezniki to tudi hoteli. Toda tisti Indici, ki so se tako vedli, so pokazali, kako globok prepad jih loči od lastnega ljudstva in da tega ne more povezati rioben most, niti običajna vljudnost in človečnost. Lakota, kot vsaka velika kriza, je pokazala kreposti in slabosti indijskega ljudstva. Veliko število najbolj življenjskih indijskih elemen-Itov je biLo po zaporih in niso imeli nobene možnosti kakorkoli pomagati. Kljub temu pa je neuradno organiziranje pomoči pritegnilo može in žene vseh razredov- Naporno, so delali v brezizglednih okoliščinah, pokazali so umievanje, željo po sodelovanju in samožrtvovanju. Napake pa so bile vidne pri tistih, ki se niso mogli otresti svojih drobnih os'ebnih zadev in ljubosumnosti in zato niso sodelovali, kakor tudi pri tistih, ki so ostali popolnoma pasivni in niso nič pomagali, /ter končno pri malem številu tistih, ki so popolnoma izgubili vsak narodnostni in človečanski občutek in ki jih je prav malo brigalo, kaj vse se dogaja. Lakota je bila neposredna posledica vojnih prilik in brezbrižnosti s strani tistih, ki so bili na oblasti. Neodgovornost oblasti za prehrano države je nerazumljiva, kajti vsak inteligenten človek, ki je o teh stvareh premišljeval, je moral ve-' deti, da se taka kriza približuje.' Lakoti bi se lahko izognili, če bi pravilno ravnali s prehranbenimi fondi v prvih letih vojne. V vsaki drugi vojskujoči se državi so posvečali vso pozornost tej življenjsko važni panogi, celo še preden se je vojna začela. V Indiji pa je indijska vlada usjtanovila oddelek za prehrano tri leta in tri mesece po izbruhu vojne v Evropi in več kot leto dni po začeLku vojne z Japonsko. In vendar je bilo splošno znano, da je japonska okupacija Burme življenjsko ogrožala preskrbo Bengalije. Indijska vlada ni sploh imela svoje politike z ozirom na prehrano vs'e do srede leta 1943, ko je lakota že začela svojo usodno pot. Neverjetno je. kako neuspešno je delo vlade v vseh tistih vprašanjih. ki ne zadevajo preganjanja nasprotnikov. Ali mogoče bolj točno povedano, da je v njenem ustroju razum usmerjen samo v nalogo, kako bi ohranila svojo vladavino. Le resnično velika kriza je prisilila, da razmišlja tudi o drugih vprašanjih. To krizo pa še poveča nezaupanje v sposobnost uprave in njeno dobronamernost. Čeprav je lakoto nedvomno povzročila vojna in čeprav bi jo lahko preprečili, je vendarle prav tako res, da so njeni globlji vzroki v tisti politiki, ki je osiromašila Indijo in pod katero živijo milijoni ljudi na robu lakote. Leta 1933 je general-major Sir John Meggov, generalni direktor indijske sanitetne službe, napisal v nekem poročilu o ljudskem zdravju v Indiji: »Ce vzamemo kot celoto, so zdravniki mnenja, da je 39% ljudi dobro hranjenih, 41% nezadostno in 20% zelo slabo hranjenih. Najslabše je v Bengaliji, kj.er so zdravniki ugotovili, da je samo 22% prebivalcev te province dobro hranjenih, med- tem ko jih je 31% zelo slabo hranjenih.« Tragedija Bengalije in lakote v Orisi, Malaburu in drugih mestih predstavlja končno obsodbo britanske vlade v Indiji. Britanci bodo prav gotovo zapustili Indijo in njihovo cesarstvo bo ostalo le spomin. Toda kaj vse bodo pustili za seboj, iko odidejo, kakšno ljudsko ponižanje in nakopičeno bedo? Tagore je videl to sliko, ko je ležal na smrtni posltelji pred tremi leti: »Toda kakšno Indijo bodo pustili za seboj, kakšno skrajno bedo? Ko bo končno presahnil tok njihove stoletne uprave, koliko blata in smeti bo pustil za seboj!« ^ [Bndafsi w boju za svojo samostojnost (Nadaljevanje s 7. strani) 41 milijonov glav, potem svinje, ki jih je okrog štiri milijone. Prašičje-reja bi bila lahko bolj razvita, vendar je velik del prebivalstva moha-medancev, ki po svoji veri. ne smejo imeti nobenega opravka z »nečistim« svinjskim mesom. Konj imajo razmeroma malo — okrog milijon in pol glav, imijo pa še prav toliko oslov, okrog 45 tisoč mul in nekaj nad 650 tisoč velblodov. Približno lahko ocenimo gospodarsko strukturo posamezne dežele po njeni zunanji trgovini. Tako so v indijskem izvozu na prvem mestu izdelki iz jute, čeprav Indija surovo juto delno uvaža. Prav tako je z bombažem in bombažnimi izdelki: surovi bombaž delno uvaža, izvoz bombažnih izdelkov pa je v celotnem izvozu na drugem mestu. Izvaža še čaj, surove kože, surovi 'bombaž (posebne kakovosti), žbice, surovo juto, semena itd. V uvozu pa so na prvem mestu žito, stročnice in moka, nato pa stroji, surovi bombaž, olja, kovine, vozila, surova juta, bombažna preja in izdelki, električni aparati, barve in laki in podobno. Indijska denarna enota je rupija. Deli se na 16 anov, ki se naprej delijo na 64 pice-jev, ti pa na 192 pie-jev. Stotisoč rupij se imenuje lahk, sto tisoč lakhov pa je crore. Take vsote se omenjajo seveda samo v medbančnih plačilih. Danes je (indijska rupija že močno upoštevano plačilno sredstvo v mednarodni, trgovini. To je vsevprek nametanih nekaj podatkov o današnji Indiji, obenem z drobci iz njene nedavne preteklosti. Tej veliki državi v srcu Azije je vzporedno z njenim notranjim razvojem namenjena še velika vloga v mednarodnem dogajanju. Njeni državniki so med najvidnejšimi borci za mir v svetu in za aktivno koeksi-stcnco med narodi, ki je dobila svojo konkretno obliko z deklaracijo, s katero sta Indija in Jugoslavija predstavili svetu svoje meddržavne odnose ob zadnjem obisku predsednika Tita v Indiji. Ta aktivna politika za pomiritev sveta in mimo sožitje je odtlej našla že mnogo pristašev po vse,j zemeljski obli in se vedno bolj uveljavlja. Sedanji obisk predsednika Nehruja naši državi in celotno potovanje indijskega vladnega predsednika jc samo potrdilo te politike sožitja med narodi, napredka in miru v svetu. COK DNIMIR, rojen 15. 1. 1940 v Plavjah št. 144, občina Koper, je izgubil osebno izkaznico, izdano od Mestnega ljudskega odbora Koper, začasno dovolilnico za kretanje v obmejnem pasu in dovolilnico, izdano od italijanskih oblasti. Vse navedene dokumente razglašam za neveljavne, ako mi ne bodo vrnjeni. Naročam tednik »Slovenstl Jadran« na naslov: Iem tel priimek ................. BlveUK«____ Feüía____ Mxavsteiao feasB pln-fcsS, kO piTCjCD. Č23 YítÜO pOÉflfafaP 1 Esa _______ (Lastnoročni podpis) tajali ©^-flr©«©^^© /^k Pl^ !\ fl /--a a R o if ö e jz Gotovo »to že kdaj sanjali. Včasih se zdramite prestrašeni, sedete na posteljo, si maneto oči in se oddahnete, če sle pa vražjeverni, skočite po sanjsko knjigo, da pogledate, če Viste zadeli na loteriji milijon. Toda v tem sestavku ne homo govorili al/ je kaj »na tem« ali nič, marveč kaj pravi o sanjah kot takih znanost. S sanjami se že več kot osem let ukvarja francoski učenjak dr. F. Duproit, V tem času je s svojimi sodelavci izvedel anketo, na katero so je odzvalo 100.000 ljudi. Eno izmed vprašanj ankete je bilo: kako sanjate, v barvah ali v črno-beli tehniki. Z anketo so ugotovili, da so barvne sanje pri ljudeh zelo redke, saj sanja v barvah na 40.000 ljudi le en sam človek. Mod anketo so imeli znanstveniki tudi zanimive poskuse. Uporabili so nekaj metod za umetno izzivanje sanj. Ena je v tem, da pokv.' spečemu človeku na podplate posodo z vročo vodo ali električni termofor. S tem poskusom so se hoteli prepričati, v koliki meri zavisi vsebina sanj od zunanjih okoliščin. Poskus so izvedli na 4000 ljudeh. Skoraj vsak je sanjal o nečem vročem. Mnogo jih je Negorljivi nylon Po desetih letih trdega dela se jc posrečilo neki britanski družbi izdelati negorljivi nylon. To novost so pred nedavnim praktično pokazali na neki londonski modni reviji. Mlado manekenko so oblekli v krilo iz takšnega nylona. ko so se pa dotaknili njene toalete z ognjem, je bila čisto mirna in se ni niti zdrznila. ■Na mestih, kjer se jc ogenj dotaknil nylona, so nastale le majhne luknjice. Kam vse bi se pa slišal njen krik, če bi ji prižgali obleko iz običajnega nylona! Takšna bi namreč v pičlih 20 sekundah zgorela kakor smodnik. rrn m. Ü ■Jiki. ¿y sanjalo, da so v hiši, ki jo jc zajel požar ali da so sredi puščave in omagujejo od žeje. Nekateri so se pa znašli kar v kraterju kakšnega vulkana. Nasprotni poskus je bil mrzel. Na podplate so ljudem prislonili led, in večina se jih jo spremenilo v raziskovalce severnega tečaja ali Antarktike. Nekateri so potem pripovedovali, da so se v sanjah drsali po zaledenei reki. Nekdo je pa pripo-vedova, da se je vzpenjal na Mont Everest v samih nogavicah. In še ne.ko vprašanje se jim ije posrečilo razvozi jati, namreč koliko časa trajajo sanje. Prav gotovo se je tudi vam primerilo, da ste v sanjah preživeli dogodek, ki je trajal cele ure. Eksperimenti dr. Duproita so pa nedvoumno dokazali, da trajajo poviprečne sanje, pa naj se zde še tako dolge, vsega skupaj le nekaj sekund. Dr. Duproit jc hipnotiziral neko študentko in ji sugeriral, da bo v eni sekundi, ki jo bo odbil metro-nom, prešlo nekaj ur. Študentka je začela sanjati in se znašla na velikem travniku, kjer so se pasle krave. Učenjak ji. je rekel, naj začne krave šteti. Ko je odbil metronom tri sekunde, je Duproit dekle zbudil. Povedala je, da je preštela točno S-IO' krav. Si lahko predstavljate njeno začudenje, ko ji ¡e doktor povedal, da niso trajale njene sanje več kol S sekunde. Podobne zaključke je dobil tudi pri sanjah brez pomoči hipnoze. Kajti ljudje, katerim je na podplate prislonil led in jih čez nekaj trenutkov zbudil, so pripovedovali svoje doživljaje več kot pol ure. Sanje imajo torej svoj čas, ki je od resničnega časa precej drugačen. Se nekaj so pokazali poskusi in anketa: ženske sanjajo manj in redkeje od moških, otroci pa sedemkrat več od odraslih. JHl ■. V MM » m Sli .. . .■■...•.. .a., , It« # Sm spp MBišM >¿" jf «a Ü8 .'.;'.* .7'. fe®i 'ilSÄ;. g IR éSMí tóete -Pi-% mm Ob zadnjih bojih v Argenitini so uporniki uporabili tudi letala in iz njih bombardirali središče glavnega mesta in vladno palačo. Obenem jc prišlo do težkih bojev po mestnih ulicah. Slika nam prikazuje boje pred- vladno palačo, kjer vladi zveste čete s topovi odbijalo napade upornikov. Kot smo že poročali, jc vlada upor zadušila in po nekaj dneh jc prišlvi do pomiritve. filifSä- " 1 |1§|JII iX'jit, ■ ■■■ / ... -i'í 'i -'-'' Nenavaden poklic je prav gotovo izbral mladenič, ki ga vidite na sliki. Preživlja sc s tam, da razkazuje občinstvu svojo trdo glavo (v pravem pomenu besede). Vleže se na tla in glavo nasloni na blazino, nato pa avto s hitrostjo 10 km na uro zapelje čez njo. Pri tem prenese glava pri-tisek nad 1000 kg. Pravijo, da ima tako trdo, da mu kosti niti ne za-škripljejo, kaj šele da bi se vdate. To »atrakcijo« že dalj časa gledajo na Irskem. M «f» mm / ^ , iS Tale indijski Togi-dcntist. ki ga vidite na sliki, zna ruvati zobe z obema rokama. Toda to še ni vsa njegova spretnost. Najbolj boleči ali gnil zob lahko izruva s koreninami vred tako, da bolnik ne čuti niti najmanjše, bolečine. Za to ne uporablja nobenih zdravil ali pomirjevalnih sredstev, ampak samo sugestijo. Kako mu to uspe, je pač hinduiska skrivnost, ¡oda v tisti deželi imajo tudi fakirje, ki premorejo še večje stvari. Tatkilei zobozdravnik potuje iz kraja v kraj, asistent naznani nekaj dni prej njegov prihod. Ob določenem dnevu sc zbere dolga vrsta bolnikov, ki\ potrpežljivo čakajo v repu. Svojo prakso opravlja kar na prostem z naj-primitivnejšimi sredstvi. ss-Yow i■privatnem življenju«. To je na lastni koži občutila tudi žaba, ki se jc neprevidno■ približala miniaturni električni centrali. Naiprej se je riba nekoliko poigrala z njo in jo dražila s šibkimi električnimi .sunki. Toda zadostoval ja c/i sam močnejši sunek in žaba se je mrtva zvalila na dno. Zanimivi je, da se pri ribi, ki jo vidite na sliki, električna energija akumulira v njenih dolgih brkih. ' Upr&vv Znamka 10 — din © IP 'H ^ SG - P@šitzS pcracšall S Vem, da se je prejšnji teden marsikdo zaman oziral po Kopru, kje bo zagledal tisti emblem in pa slavno uro na avtobusni postaji. Mnogi so tudi mislili, da si jih je Vane pošteno privoščil in potegnil. Pa ni tako. Takrat, ko sem pisal o .predmetni zadevi, jc bilo šc vso v redu in na svoje mineslu. Ker jia dobra kritika hitro pomaga, če pade na plodna tla, se je tudi tokrat zgodilo, da so prizadeti že prej, ko sem izšel, odstranili vse znake, ki so mi navdilmili, da sem napisal tisto reč. Emblem je šel v skladišče (čeprav še ni prispel tja), ura pa v popravilo. Tako so bili nekateri moji prijatelji razočarani. Zlasti oni, ki so vse skupaj površno prebrali in niso videli opombe o tistem kotičku za avtobusno postajo, kjer bi bili lahko prišli na svoj račun. Tam se ni doslej šc nič spremenilo, in vso kaže, da se tudi ne bo tako hitro. Baje nima nihče na postaji obrtnega dovoljenja, da bi tisto svinjarijo lahko pometel in očistil. Da imajo pri telefonski centrali gluha ušesa, som že vedel. To sem pogostoma občutil na lastni koži, ko sem zahteval to ali ono telefonsko zvezo. .In to sem tudi že zapisal v neki rnoji razpravi. Mislim, da je bilo nekako pred ¿tirinafstisni dnevi. Ker pa se jjo vsem tem ni nič spremenilo, sklepam, da morajo imeti tudi precej trdo kožo, saj jim sploh ni' jirideš do živega. Toda svečano izjavljam, da ne bom prenehal prej, dokler ne izgubim vseh živcev. In ker so ti stari in utrjeni, bo lahko dolgo trajalo, če bodo tako zlahka jemali moje besede. Med tednom sem dobil od nekega bralca pismeno vprašanje z željo, naj mu po pravici odgovorim, če moja večkrat omenjena Juca stvarno »oksi-stira«. Piše mi, da dvomi. Kot utemeljitev navaja, da bi se sicer večkrat spodtaknil. ob .proskbio s sadjem in zelenjavo na našem domačem koprskem trgu. »Prepričan sem,« .pravi pismo, »tla bi Juca že zdavnaj opa-zila, da ne dobiš ne peteršilja ne korenčka no druge zelenjave, čeprav drv ¿jo mimo po cesti polni kamioni te robe. O jagodah sploh ne govorim. Te bomo videli na našem trgu .menda takrat, ko jih bodo pridelovali kje na severnem tečaju. Ponavljam, vse to bi Tvoja Juca žc zdavnaj po-gruntala, če bi res bila na svetu, zakaj potem, kakor si jo večkrat j^red-Ktavil, sodim, da ne hodi okrog z glavo v žaklju, kakor Ti, ki teh stvari n« vidiš.« Menda no boste oporekali, da je pismo jedrnato. V opravičile-pa moram povedali, da je moja Juca direktni proizvajalec in zaradi tega ne pozna težav, ki jih imajo glede jneskrbe z zelenjavo druge gospo-nje. Pismo pa sem objavil, da ga ga preberejo tudi oni, ki jim je namenjeno. Verjetno ste opazili, da se sučeusi le okrog Kopra. Pravzaprav vam tudi nisem povedal mnogo novega. Sam namreč res ne moremi videti vsega, dopisniki pa so me minuli teden pustili relativno na cedilu. Toda prišla mi je pametna misel: omisliti si moram helikopter. Zadnjič sem namreč videl to stvarco prav od blizu in mi je zelo ugajala. Frčiš takole po zraku, pa se malce ustaviš» pogledaš na dvorišče ali podoben kotiček, skrit za zidovi, in marsikaj vidiš. Samo en krog sem naredil nad Koprom. Čeprav še nisem bil nava jen takšne vožnje in se mi jc poma-lem vrlilo v glavi, mi je vendar takoj padlo v oči strahovito razdejanj» na dvorišču za delavnico Okrajnega vodovoda. Koliko tega bom videl šole takrat, ko se bom privadil. In najbrž ne samo v Kopni. S tem tipanjem ras pozdravlja vaš Vane.