^oitno tekoči račun it. 24. — Conto corrente con la posta). Fosamomna štovUka 20 stotiaK hhaja vsak pondeljek in česrtek ob 8. uri — predpoldne. — Stane za ce/o letoUL., iapolleta 8 L,., za četrt hta 4 L. Za inozemstvo celo leto 30 L>. fia naročila brez dopos/ane naročnine se * ne oziramo. Odgovorni urednik: mmmiA Številka 8H. V Gorici, v četrtek 8. novembra 1923. LetnikWL frefrankirana toisma s« oe spre/emajo. Qj/lasf se računajo po dogovo- ru in se plačajo vnaprej List, izdaja konsorci] „GOTVäKK STHKZF Tisk. S. Spazzal v Trstu. Üprava in Uradn/itvo: ulica Mameli 5. (pre/ Scuofe). Iz Una m\ ;oo.------- V nedcljo dne 3. novembra je stalo Pred palačo podprcfekture v Bocnu na *kolskem skoro 1000 nemških mater. ^brale so se iz vasi in mesta, da tirjajo °d vlade za nemške otroke nemško šo- ">• Listi poročajo, da je bil pogled na te ^nske, ki so prišle prosit, naj jim vr- neJo iz italijanskih šol njih otroke, na- ravnost pretresljiv. Vsako čuteee elovc- *ko srce se je moralo stisniti od bole- ^oe, ko so klicale te žene : «Vrnitc nam ^He otroke I Naši so, me smo jih rodile, ^e smo zanje trpele, me hočemo odlo- ta*ii kako naj se vzgajajo ! Vrnite nam öa*e dečke in dekliee I» Tako so v nedeljo klicale nem&ke že- ne podprefektu. ^n slovenska mati ? Ali nc poka *lovenski materi srce od bolesti, *° ve, da se sad njenega telesa, njen otfok ne We učiti v jeziku rodnc mate- r° ? Grlcj, komaj je dete odprlo oči, niu 'e mati šepetala slovensko besedo. In ko 'e trepetala za bolnega otroka, ga je to- ^Žila v sladkem slovenskem jeziku. **aj pa mora njih dete v tujo šnlo, ma- " Jß izgubila od Boga Ji dano pravico, *a vzgaja dete po svoji volji in vesti. MATERE NE OBUPAJTE ! Našim materam so solze orosilc oči, ko 80 *vtdele, da za njih najmlajže otrokc ö* vee slovenske šole. Slovenske matere, bt>dite uverjene, da bo prej ali slej tndi *a Solska postava padla, ker na svetu je YSe minljivo. V to verujte živo in trdno, *akor da je Bog v nebesih. Danes so pa razmere težke in zdi se, ka- *°* da ne bo pomoči in tolažbe, dokler se öe prebudi v srcu italijanskega naroda ^mujenje do vas in vaiih otrok. Za- P°ttinite si pa eno : otroci so še vedno Va*i. V tnjo šolo sicer morajo, sill se ne ^orete upirati, a v domačo hišo "ikdo ne sme vstopiti proti va&i volji 1 'n tu pod domačo streho so otroci po- Polnoma vast in ve, dobre slovenske ma- *ere, hoste zanje dajale odgovor pravie- Uemu Bogu 1 Zato v tej žalostnl uri ne obupajtc ! Slovenski otrok bo ostal poftten, kr&čan- s*i Slovenec, ce bo& ti, slovenska mati, *a to skrbela v domači hi&i. ^braeajte se do Boga večne Pravice, ^hajte vsako Jutro krog sebe svojo ot*oke in moUte z njimi: taolimo za slovenski rod ! Bog ga ču- VaJ. Bog bodi z nami ! <<()j> ]jul)i, lepi in pošteni slovenski JClzJk, a katerim sem prvic svojo Iju- "v^nivo mamo in dobrega. «afcja klical, katerem so me moja mat.i ufcili Boira -sPo35Tif11.i,* v katcrem sem j>rvikra!. svojo- gu Stvarnika častil — tebc Jiočem. kak ^r riaJuražji spomin svojih staršev, hval^ž- n° spostovut.i in oliraniti; za ivojo cast ln lepoto po pamcli, kolikor premors.-n, •^rboi^ v HiovensKcm jc-iku svojc Ijunt; brate in sestre, Slovence, najrajsi uriti; eUm, kakor hvaležen sin svoje ljube ^tere, da kakor je moja prva beseda sl°vonska hi la, naj tudi moja posled- uJft beseda slovenska bo.» (Martin Slomšek). Kai se godi po svetu ? Mexl Jugoslavijo in Bol-^arsko jc ixbruhnil zop«t oster političen spor. I>ne 3. iiovcmbra se jo izvrsil atentat ma jugoslovaiiskega polkovnika Kr- sl.ioa, dodoljoiijega jugosio^anskemii ]>oslianištvu v Soflji. No.y^na.iii napa- dalci so vdrli oborožoni s samokrosi v poslopje jugoslovanskega po- slamištva v Soslji in Ihioteli umoriti polkovnika Krstica, kar se jirn pa tii •posročilo. Krstic jc izvil napodialcu samokrets iz rok in nato >so ntcn- tatorji pobegnil.i. Dogodek jo vzbudi! na Bolgarskem, v Jugoslaviji in po coloin Balkami velikanski vt.is, kor jo bilo vsom ja.sn-o. da jo najiad ]>uli- ¦¦tiCnegia značaja. Atentator je namo- ril samokres na polkovn.ik« Krstit'-a. iz sovraštva do Jngoslavijo. Ultimat Bolgariji. V Bol.gradu so je poLastilo prebi- valstva tako ogorčenje. da je moralo vojiaštvo ščititi bolgiarsko poskmištvo prorzojaYiio v Belgrad vsi ga no bilo labko premostiti v dogledmem času. Zato mora vsak pri- jatolj mim odobravati, da so propir 'iii še bolj poostril in razširil. Kajli zabiti no smemo, da so Srbi in Bol- gari poklicani po z-godovini, zd.ružiti so noko-5 v veliki skupni državi — Srlwv, Bolgarov, ILrvatov in Sloven- cov. Vzrok atentata. V «Straži» smo svoj fas porooali, kako hud udaree je bil z-a Jugosla- vijo piadec S:laml)olijskoga. Voditclj bolgarske kmečko slranke jo stremol revsino z«, prijateljstvom z Jugoslavi- jo in je bil za-Cel odloČno politiko v (em smi«Lu. Njogov unior je pa spra- vil ma površje druge bolgarske stmn ke, in sicor take, ki sovražijo Srbe in hočejo odtngati Makodonijo Jugosla- viji. Saj so bili vondiar Miako- dons-tvujuAči pnavi voditelji rovo- lucije in l>olgarski mimislrski pred- sednik Cankov se jo naslanjal v boju ]>roti Staniboli jskonm pre-dvsoui na organizacijo Makedonstvujušfih. To jo moral storiti tembolj, ker je ogronma vo-ti-na bolgarskoiga naroda novi vladi nasprotna. Tod a Cankov jo v kratkem čas\i spozma.1, da bi bila protisrbska politika Makedonstvujn- ščili za. BoJgarijo neviarna in da lift »me vozati svoje usodo z iiodontiz- nioin M/akc'doncov. Ziačel so je pri- bliževiati Jugoslaviji in se trudil, da bi UiStvaril s sosedno državo !olj pi'ijhizno rrazmerje. Vršila s-o s.r žo j)ogajanja mod Srbi ijj Bolgari, ki so irnela iiunioii skleniti si)orazum. Tradni bolgarski dopisni urad pi avi izrecno, da so se v mdnjem -5asu odnošaji mod Sofijo in Belgradom «občutno zboljwali.» Ta politika Can- kova se jo lazvijala, kakor je ra- zuiuljivo, ob odlocnern nasprotova- nju Makedon.stvujuščib, ki očilajo Cankovu izdiajstvo. Sicer se jo pa tu- di Gankov siam 'namenoma žo odmi- kal MakodonstvujuAčim in se sku.šal otresti njiliovoga vjiliva. Na,st je po svojorn organizacijskem talorutu bil aa ostali svet nedosežen vzor, tone diane>s v (niajobupnejše po- liticino zmošnjave in ¦nima luooi, da bi se discipliniiial. Beda, ki reži s svo- jim smrtnim oblifjoin nad Nern-Cijo, je vrgla ljudstvo v prepaid obujm. Dia bor(jti dežtJi, fftraiika proti sti Borlinska vlada jo v,\> ravajo bavarski na-ci- ti 9. novembra j.obod proti gJavneuiu mestu države. Z mrzlično na^lico im- daljujejo Hitler, Ebrhardt in Ludoju dorss oboroževajnjo svojib set. N io nacionalisticuo vojsko je Ebrhadt, ki jo pred kratkim ubežal iz zaporov v Lijtskem. Njogov glav- ni stan je v me»tu Koburgu, kjer jo rekviriral vse hotelo in javna po- slo])jia. Nojjrostajno drvijo- po ircsl- niJi ulicah avtomobili, prihajaj'- odbajajo na kwijiihi Ln rnotomiii ko. lesih ordinanOni -Ttastriiki. Mesto je v vojnem sta'nju. Vlaki municije dobia- jajo po noci in po dn^'vi kakni- /,a čassi svetovno vojih Napei/ost med Berliiioin m •).- listi je prispeJa <\o zrxdnje si ). Obramba republike. V tronutku riajvo-i'jH urvarnosti je izdal predsedfjik republike Ebert pro- glas rua nomški niarod, v katerem ga kliče na branik domovi'ne. Ebert niaz- nanja, da je vLada pripravJjeua odbi- ti vsiak poskus revoluci.je z oboi ' no silo. In re« jo bil i in «no van ; rial Boinhard za 7ja6elnika vojsko, ki naj koraJiu proti bavarskim nacio- malistoin. Vojaštvo je j>od njogovirri poveljstvom že v Türi/iskem na ba- varski moji. Dobil je wavodik», naj ne j>reliva po nopotrebaiom krvi in sku- še rajo obkoliti bavarwke čo-U?, če bi )jot<'le prodirati proti Berlinu. Skoro vse republiki vdiane stran- ko, v prvi vrsti sociaJni demokratj", so izdialo j»rogla»se nia svoje pri v katorili jih pozivajo, naj bodo ...... fas pripravljeni priskoČiti na, pomo^3 vladi. Sociialisti in d<'mokrati »o se ponudili Strosemajiinu, da gre^Jo pro- skjvoljno v larmaclo. Strosomann je predlog odklonil, Ce.s da to ni potreb- iio, ker razpoJiafc'a vlunJii z zadostni- mi silami. V rosnici se pa zdi kain- clorju nevarno oborožiti delavstvo, ki bi znialo jioznejo rabiti orožje v svo- jo lastne namone. Nevarnosti se množijo. Tako vi(Jihio, dia so niahaja Nem-Cija v vojnem stamju. Bavarci so uvedli v doželi comzuro ter zaprli mojo mno- gim 6asopisom iz o»tale Nemčijo. Zdi so, kakor bi si stale nasproti tuje dr- žave. Social ist i-čm voditoJji so po- Itegnili iz Bavarskeg-a, ker se ne Lu tijo vet varne. 'Ion') pravo vojno stanje. Najliujfie pa je, da innajo bavarski nacionalisti rfi/yj)r svojo orgaiii- zacijo skoro po vsej Nernčiji. Borli nu ne grozi nevarnost samo iz Ba varske, temveč tudi iz dru^Jh <'' ' ' Poinern, Brandenburg, Moklwui Šlozija, Würtenix'-rg irmajo tudi svojo nacioTialisti-TlK' WL':\n\y;n\'u> k i In s<', Stran 2. OnmftKA «^HAÄ* gotovo dvigiiile vse obencm, ako bi Baviarci začeli prodirati. Berlin je to- rej okoli in okoli obdan od sovraž- nikov, ki öakajo na naskok. Položaj Nemčije je silno resen, rc- publika je v nevarnosti. Prihodnji dnevi bodo pokazali, kakšna usoda čaka Nemčijo. DNEVNE VESTI Tirolske matere za svoje otroke Kakor omenjamo n.a uvodnom mostn, se je v nedeljo zbralo skoro 1000 nemških nnater ina trgu pred podprefekturo v Bocriu. Prišle so, da protestirajo proti teinu, da je. vla- da težko prekršilia- pravico matere, dia je globoko rianila njih čustva. Zelo nmogo je bilo med ženami revnih kmetic, ki aie morejo dati otrokom z>a doto nie drugega ko do- Ibro izobrazbo. Mnogo žena je nosilo otroke v naročju. — K podpresektu je od§lo iz množico močno odposlian- etvo žena. Tiho so ¦cakale stotiine na trgu. Naenkrat se' odposlanke vrnejo: podprefokt pravi, da no govori z njimi, dokler matere ne odidejo s trgia. Veüko razburjenje se polasti zbranih žena. Razlegnejo se kriki: Dajte nam nemške sole! Vrnite ma- teram otroke ! In množioa se počasi razhaja. Crovor voditeljice odposlanstva. Odposlianstvo nato ponovino vstopi v podprefektovo sobo im začne se razgovor, ki je od časa do ¦časa postajal zelo buron. Med govorom odposlank so je podprefekt vonomer oglasal in jo prekinjeval govornico. Gospa Mari ja Mumelter je dejala: «Mi nismo prišle v svojem imenu, marveč v imenu vseh tisočev nemškilli« žon in niiater. Obračamo se ziaupno do vladnega zastopnika v našem mestu in se nadejanio, da bo- ste, gospod prefekt, nase prošnje spo- rocili na wajvisje mesto v Rim... Materina naloga. Xaz govorhn kot mati sesüh otrok, ki jih born v kratkem Soli izročila. Maü je za otroka najvažnejša oseba; ona uči otroke moliti, majprej ustno, kasnejo iz molitvenika, ki ga sama rabi in ki ga je dobila od miatere, in mati ga je podedoviala od stare mate- re; in sedaj bomo pustili molitvenik vnennar, ker otrok no bo znal več nanj brati...» Ločitev matere od otrok. «Mati pomiaga deklicam pri šolskih nalogah in navaja dečke, da redno in dobro izpoinujejo doniiače naloge; zdaj pa bodo otroci sami sebi pre- J>u&öeni, zakaj matere ne poz-namo jezika, v katerem se bodo otroci odslej poučevali. Deklica raste in mora v tujino. Mati se veseli njenih pisem, todia mati jih ine zrua brati... Deček so razvije v fanta in mora k voj&kom. OCe je v skrbeh za sina, ki živi daleč na jugu, v strahu. pri- čakuje njegovih poročil, potrebuje pa zia brauje tolmača... Ali si moremo predstaviti tako razdejianje naših družin? Ali ne hi bilo to niaravinost kruto?... Zamislito se vendar v inias položaj! Ko bi dobil km et v daljnih Abruciremog cenejši. Tržaski go- spodarski krogi se trudijo, da bi vlada dovolila za Labinj carine ])rosf uvoz gelatine. Bog daj da bi refiili rudnik, že radi riidarjev bi bilo prav ! Biografični leksikon t. j. slovar, v katerem so zbraini ži- vljenjepis.i vseh znamonitih sloven- skih mož, je v delu. Izšel bo pod glavnim urednistvom drja Izidorj;i Cankarja v ve-f: obširnih zvezkih v Ljubljani. Slovenska ljudska stranka je imela te dni zborovanje zaupnikov v Ljubljani. Dr. KoroScc jo pri tej priliki izpregovoril sledece l)esede : «Slovenska ljudska stranka je y>red- vsem slovenska stranka. Zato sma- tram za dolžnost, da danes ne pozabimo svojih rojakov izven naših državnih mej in protcstiram }>roti velikim krivicam. ki ho jim gode, in težkim udarcem, kt jih je italijanska roka zadala sloven- skemu šolstvu naftega naroda v Primo- rju, da damo duäka svojem gnevu ]>roti tornu kulturn. iškadalu. Velika krivica so je /.godila našemu narodn, ko je W razdeljen in ra.zkosotrobam prebivalstva ko dosed«nja« Ne zavrzite kož ! Zajčjovc kožo imajo trgovsko vred- nost; Windspach Walter v ulici CardtiC' ei 10 (hisa Giuliani) jih plafiuje dobro ! Mlada Sibirka. Tri leta so pretekla od tedaj in ves ta čas se ni hčorka upala ničesar omeniti o odhodu. Dolga bolezen materina in sla- bo vremo sta zavlekla odbod na boljše dni, ne da bi bila deklica za trenutek pozabila svoj namen. Vernost in živo zaupanjo je bilo v tem mladem bitju nekaj izrednega, posebno ker je bila Paskovja brez izobrazbe in s samoniklo duševnosijo. Oče ni bil brez- verec, toda bil je hladon, mati jo je pre- puščala samo sebi. Tekom zadnjih let ji je duh dozorel, vživola so je v dru/.in- sko srcdiščc, smela je prosto izra/.ati 5\ojc mnenje, ni veljala več za otroka. Sedaj so trdili z najvecjo resnostjo, kako nepogrešljiva jo postala v liiSi. Razlogi proti potovanju so jo globoko zadeli. Niso jo več strašili niti zasmehovali, poslužcvali so se nevarnejšega : solz in negovanja. «Stara sva, sta rekla, nimava srcče niti prijateljev v širni Husiji. Kaj bi res imola pogum, da zapustiä sredi puSčave stariše, edino svojo uteho?» «In to zato, da se podas na dolgo neznano pot, ki te pel je v gotovo pogubo? Sta- riše umoriS, mesto da bi jih poljala v svobodo.» Paskovja je odgovorila s sol- zami, locia njena volja je ostala neoma- jana; slohorni dan ji jo dal nove srrnosti. fte druge težavc so jo cakale, ki so bile resnejSc in hujäe nego očetov odpor, Odšla bi, toda kako brez potnega lista ? Brez tega ni mogoče niti ven iz vasi. Tudi ni Mio niti misliti, da bi guborna- tor v Tobolskcm, ki na prot5nje šo odgo- varjal ni, dal kar tako dovoljenjc. Paskovja je bila prisiljena, odložiti na nevo svoj odhod in osredotočiti vse svo- je misli na potni list. V tisti vasi so jo nahajal jetnik, Neilcr po imenu, rojen v Rusiji, sin krojača Nomca. Ta človck je bil svoj ras vslužben pri nekem dijaku iz Moskvo. Od tisioga časa je nosil neko tajinstvo- nost v sebi. Noiler se -je bahal z ateizmom. Ta manija, združena s i>rcko- ristnim poslom krojača ga je seznanila z vsemi prebivaloi vasi in jotniki, izmed kat.erih so ga prvi iskali radi obleke, drugi so kratkoftasili z njegovo razuzda- nostjo. K tem zadnjim se jo pristeval Lopulov, kterega jo veasi obiskal. Neilor je poznal vernost dekleta, se z njo nor- deval in jo nazival : «Sveta Paskovja !» Ona ga je smatrala za veejega Cudodel- nika nego on sam, zato je sklenila, da se obrne do njega s }>rosnjo za potni list. Oče bi ga samo podpisai in stvar bi bila za enkrat v redu. Drugi dan je pohitela do označenega moža in izvedela, da mora sarna podpi- sati prosnjo. Pisar je obljubil vsa navo- dila. Lopulov je konečno privolil, da se odpoäljo prosnja in obenem porabil pri- liko, du priloži pospešitev svoje lastne piognje. Od tistega trenutka jo logel deklettl riiir na sree, zdravje so je boljsalo in stariSi so se čudili temu pojavu vese- losti. Zahajala je tja na pot, ki vodi v Tobolsk, upajoč da so izlušči iz daljave piijazni kurir. Ustavila se je ob vozu starega postarja, ki je dclil pisma ^* Iskim, ni pa so upala popragevati moža- ker se je bnla njogovo grobosti. Sent, mesecev je bilo ze protoklo °^ odhoda proänje, ko se jo izvedclo, d* caka pri pošti kurir. Praskovja jc poh1' tola tja, sUiriši so ji slodili. Ko se j° Lopulov zglasil, mu je kurir izrofil 7-st' perlten zavitek, v njorn potni list. ^ soljc jo zavladalo v družini. Po popol^J zapuSconosti zadnjih let jim je potflJ list dahnil uy)anje, potnih list pa je ^1 sam brez re.šitve očetove prošnjo. Hčer' ka jo bila odrošena. Kdo naj bi jo 5° ustavljal v Sibiriji proti njoni volji ? (Daljo prihodnjic). GORIŠKA STRA2A Rtran 3 Obvestilo. Ker priobčujemo v današnji številki «Gor. Straže» važcn iilanek o vojni od- ikodnini in Cergu, zato je moralo od- pasti nadaljevanje člankov o obsinski Užitnini, ki pride prihodnjič. Ukradcne puške. Od nodoljc do pondeljka so bile ukra- a sp.iri1.nala v bogoslovnein seine- friišču jo bil inionovtan p. prof, dr Ivan Tul. Kuracijsko rnosto v Lojni I>ri Bovcii je bilo podeJjeno #. Iv. Kendi, dosed a:nj emu. kuratu v Nova- kih; na nje^ovo mesto pridt; g. ka- I>lan Amton Krapež iz Cerkna. Kor jo g. dokian Andrej Lavrič vslod od- !>>to prošnjo sna državljctinstvo moral «apiistili svoje mesto v Vipavi, kjcr je irmogo let plodonosno deloval, je bil imonovan za župnijskeg-a upra- vitolja tamkajšnji kaplan g. Ignacij Breitenbcrgor. Dekiainijske posle jo poveril ordinarijat g. duh. svotniku Gustavu Kollcrju iz Podnafo. Mestne_novice «Spo&no slov. žensko društvo» v Gorici vabi vse one, ki so zaniinajo za že naznanjeino te^aje friaincoske- gia, italijpnskcgia in slovcnskcga je- zika, na s&sUmok, ki so bo vršil due 16. t. m. ol) (5. uri zvočor v dru.st.vc1- ¦n.ithl . prostorih, Trgovski dom, 1 •madst. Namen sestanka je, da se do- ločijo none urc. Sejem sv. Andreja. Sejem sv. Andreja sc bo letos vrsil od 3. do 17. decembra. Cioriska trgovinska zbornica jc določila scjemskernu odboru 5000 lir prispevka. Sejem se bo vräil na Travniku, kjer bodo postavljcne stoj- niče, ki se oddajajo v najem. Trgovci, ki jih bočejo imcti, naj so obmejo na scjcmski odbor pri trgovinski zbornici. «Kaj je tvoja dolžnost? — Da na. rodiš, čitaš in pridobiš še vsaj enega naročnika za «Gospodarski list». Kai ie novega na deželi esmijo &o si sku.šctli Preginati izscljeivci težko bol, ki jil) j° tlafila ob slovesu od rodnc gru- ^o in dorriia^o vasi. Torck zia toni jo *n3el g% kiaplan sv. m.aÄo izia src&no pot, odi.šlih. Kor so v maši viasi v<'r.edlo- žil «Piccolo», v kiatorem jo l)jl odlok min. j)rod. Mussolinija, s katerini je bil nkiaz o ?Jvojeziönosti maših ¦caso- pisov iikinjon. Nlavzoči brigadir se jo opravičoval, da o>ni niso dobili cno.g.a sporo-Cila od prefokture tor je vrnil Laslniku «Novo do-bo», a «Go- ri?ko Straže», «Rdinosti» in «Čuka iia pal'ci» ni Ihiotol vrniti. Šelo ob čotrti uri popoldsno je niaršal • sporo- c-il traflkantu, da laliko odnosc tu- di vse druj?e slovonske -fcasopise, ker ni nobonega razloga, da bi se ne smcli prodiajati. Tocia to So ni edini shi-daj n-opravilnoga postopafnja. Ne- ki orožnik jo niamreC- zaplonil «(io- riRko Stražo» tudi pismonoši, ki jo je mes-ol iz Kanal a v Goren jo vas. O])o- 7jarjanio mcrodajiia obi astvia, v prvi vrsti podj>rof1ek'Uiro v Gorici, da ])ouc<1 podrejoino organo o 'ncposta- vnosti takib korakov, s katerimi se Ijudstvo saino razburja in si varubi javnoga red® le škodnjejo na ugledu. VRTOJBA. Nosro-?o s strollvijiii nm-i-jw in no- čejo ]>onobati. Zadnjo dmi je postal žrtov vojnega slrelivia 10 letiii Jož(;f Marušič iz Spodnje Vrtojbo. Kopal je na nekem zomljij^u, kjer so bili jarki. Po nosrer-i jo zadel s krampom v noko razstreljivo snov. ]5rojoktil jo razpočil in nosrečnoga mladeni^a liako razmesaril, da je bil ma lieu niesta mrtev. Družioii naše iskreno sožalje. TOMAJ. Dovolite, g, urodn.ik, da maiso javnost v teh bridkih dnch, ko hočejo oroptaü n-ašo ljudstvo njego- vih naj niaravmej ših pravic in zapreti masomn TnajnoŽMoj.šeniu narafičaju j>ot do izobrazlM', dia opozorim na za- nimiv in zniafilon zgodovinski s[io- min: pred približno šes-tdesetimi loti je prišel k nam na zborovainje naA nepoz-abni prvoboritelj drž. poslanoc Niabergoj. Vpraftal jo zbramo nnnoži-co. čo liofe in -če xahtevla slovonsko ljudsko Solo. Med vibarnJiii Jiavduže- 'iijoin se je ljudstvo izroklo zia slo- venske Sole. Todia ne »anio to! Mno- žica j« izjiavila, da jo pripi'avljeria nositi Ktroške za fiolsko posJopje in za pla-6e uritoljstva, če se u/eodi tej injoni srčri.i zialhitevi. Jin df h-očejo palm Hi za vo-č ko p' nazaj! Ali ni to srarnotno? GOSPODMRSTVO Voinim oškodovancem, ki so izročili svoie obnovitveno delo Cergu Na tajniStvo K. D. Z. v (iorici se je obrnilo nad 10Ü vojnih oškodovancev s prosnjo, da posreduje v njihovi zadevi pri upravi Stavbinske zadruge za Julij- sko Benecijo s sedežem v Trstu (Čergu). Čilateljem «Gor. Straže» je znano, da je bila imenovana zadruga na podlagi odloka kr. prefektnre v Trstu pred dve- msl mesecema. nasilno likvidirana ter da so bili imenovani trije likvidatorji. Taj- ništvo K. D. Z. je tozadevno posredovalo dvakrat. Prvikrat je bila pot brez- uspeftna, ker ni bilo likvidatorjev v Trstu. Drugir smo pa dobili od likvida- torjev sledoča pojasnila : Stavbinska zadruga (Cerg) ni mogla nadaljevati svojega dela radi pornanjkanja denarja. Predujmi, ki jih je prejemala zadruga, niso zadostovali. da bi se krili stroški. Radi tega se je iz Rima naročilo tržaški prefekturi, da likvidira zadrugo. Zavoda, ki sta sinancirala Cerg, in sicer Zvezni kreditni zavod v Benetkah (Istituto Fe- derale di Credito per il risorgimento delle Venezie) in pa «Istituto Nazionale di Credito per la Cooperazione» sta skle- nila nstanoviti novo zadrugo, da se za- more nadaljevati delo Cerga. Sedaj se proueuje naCin prehoda obnovitvenih dol od Čerga na novo zadrugo. Nova zadruga bo naravno sinancijelno podpirana od oben imenovanih denar- nih zavodov. Cerg je morala i)redvsern skrbeti za rešitev vojnoodskodninskih pro§enj in obnoviti hi§e. Cerg je obnovila približno 150 hiš, katerih prošnje niso bile v redu (n. pr. lastniku hise je monjkalo \\u- lijansko državljanstvo.) Ako Je prekllcal vojni oikodova- nee, oziroma ako vojni oikodovanee prekliče nasproti ftergu pooblastilo, Je naravno, (tako izjavljajo likvidatorji) da bo zahtevala zadruga od vojnega oško- dovanca povrnitev vseh stro&kov in pla- čilo izgubljcnega dobička. (Jdstotek za manjkajoti dobifek od 5% je skromen. Pooblastilo je preklicalo približno 250 V(>jnih oskodovaneev. Sprejeli smo r»ri- bližno 1500 proSenj. Obnoviti moramo 5o priblizno 150 bis. Sarno v 25 slt.ica.jih smo prejeli od dr- žave že denar. Za plarilo ostalih H75 slučajev bornn tnonili uajbržo riikaii S(» dve leti. Upamo, da bomo mogli plačati uimi- kom v teku enoga meseca. Propustili smo vse svoje terjatve bankam za goto- vo svoto. Upnikom ponujamo takoj 50 odstotkov v saldo. (To pomeni, da je Cerg z 50 odstotki svoj dolg plaraln.) Tako postopamo v sporazumu z veliko ve;,,,, ugotovili te podatke takoj; glede drugih pa je tajništvo zaprosilo lik naj zabeleži uprava Cerga te ]><>¦ >t razpredelnici, ki jo sestavi tajnistvo za vsakega vojnega oftkodovanca posebej. Likvidatorji so to obljubili. Ko ugotovi i^ijniStvo vse te podatke, jih takoj spo- rofi ]>v]7.;uh'[.\m. TajniStvo K. D. Z. v r,orici. Popravek. V razvidnici blaga in tarif obeinske uzitnine, ki smo jo priobtili v zadnji Stevilki, se nahajata dva pogre^ka. V skupini zivil (jagrijeta in mlade ko7.e) je najvigja tarifa od glave v občinah 4. raz- reda 0.50 Ur in ne 0.60, kakor stoji po- motorna v «(ior. Straži»; v isti skupini (jajca) je najvigja tarifa v obeinah 3. razreda 10 lir za 100 kg. in ne 30 lir, ˇ obCinah i. razreda pa je najviSja tarifa 8 lir za 100 kg. in ne 20 lir. VALUTA. Dne 7. novembra ei da] ali dobil: za 100 dinar]ev — 2b-80 — 2«*— L. za 100 avstr. krön — 30 — 3 1 stot, za 1 dolar — 2250 — 2260 L. za 1 funt 10040 — 10070 L «So kaj vredno tropine za krmo ? Čitaj «Gospodarski list». PROSVETNA ZVEZA. Rivizija druitev v Srednjevipav- skern okrožju so lx> vr.šiJa v soboto 10. t. m. zvo^cr, odnowno v noddjo do- IK)ldno im popoldue. Niataiu^noJHa na- vodila dobe društva jtotoin okrožnJco. Dornberg i'reteklo Tiedeljo se jo vršilia, pri nas s-anio za povabljmne predstava vrlo zianimive igro: «Dokle z biseri». Igra obravnavia do^" ki ho ne vrSili v dobi prviJi ]. mod židovstvom in krAčanstvoni. Občinstvo jo bilo premmeiivio vsled izredno dovršenogia nastop.a igralcev i. ročamo, da Hjirojoru.a urwinjfitvo do- pise za prihodnjo Stevilko saino do 15. t. in. ZDRAVNIK dr. Rado Sfiligoj sprejema za kirurgijo, porodniitvo in ženske bolczni v Gorki, Via Mamell ft. 8-1, od 9. ~ 11. in 14. — 1». GORIŠKA STRAÄA Adria čeviji izdelek „foyljarckg ni\w v Mirnu" Lastne prodajalne: Gorica, Corso G. Verdi 32 Trst, Via dei Rettori I. Kje se nahaja BednafiRova kniigovezoica ? V prostorih Zadružne tiskarne v Go- rid na Placutt, vogal via OizonL POSESTVO JE NA PRODAJ v Svetem pri Koniiiiu št. 72, obstoječe iz eno- nadstropne hiš«, vrta, vodnjakain zemljišča. Cena po dogovoru. In- formacije istotam. Išče se 13 lctni sanl. Šuligoj Ivan iz Banjšic št. 30. Fant je sirota brcz očeia in se pogro- ša že čez 2 meseoa. Kdor lii o njem k;tj vedel, naj to blagovoli naznaniti na žu- panstvo Banjšice ali na bmta Šuligoja Alojzija, Banjšice at. 39, pošta drgnr. VABILO. Hranilnica in posojilnica v St. Vidii pri Vipavi, reg. zadr. z neom. zavezo, vabi na XI. redni lelni občni zbor, ki so bo vrsil v nedeljo, dne 18. novembra 1923. ob Vi 4. uri popoldne v hranilnični sobi z običajnim dnevnim redom. DVA DIJAKA sc sprejmeta na hrano in stanovanje, električna razsvetljava. Kje, pove uprava «Stražo». SPREJMEJO SE dijaki ali dijakinje na stanovanje in hrano v ulici Dreossi št. 12. L',,UNtON" Naša zavarovalnica______________ je najveSji svetovnl zavod. DelniSki kapital Fr. 20 mlljonov, sav. kapitall v veljavl žer 70 mlljard Fr. Ustanovtj. 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK Gorlca, Corso V. E. 28-1. Zastopniki se še sprejmejo. TEOD. HRIBAR (nasl.) • GORICA == Corso Verdi 32 (hiša Centr. Posoj.)----------- Velika zaloga češkega platna iz znane tovarne Regenchart & Rymann, vsakovrstno blago za poročence kakor tudi velika izbira moškega in ženskega sukna. Blago solidno! Cene zmerne! Vedez za leto 1924 === je izšel Zaloga v Gorici v knjigarna K. T. D. (Montova hiša) v Trstu pri J. Štoki, (knjigarna Via Milano) PODRUŽfllCfl Ljnbljanske kreiiliie tanke v Goiiii M Corso Verdi „Trgovski Dom4 Telefon št. 50. ------------- Brzojavni naalov: Ljubljanska banka. Delniška glavnica in rezerve: 80 MILJONOV CENTRALA: LJUBLJANA Reserva S H S kron 64.MILIJONOV PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Metkovič, Celje, Maribor. Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4Vj% Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Naknp in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — IzTršuie vse v bančno stroko spadajoče posle najkuiaatneje. ¦ ¦¦! Mali katekizem ----- dobite /a L 1.20 v knjigarni Katoliškega tiskovnega društva v Gorici, via Carducci 2 (mont) AVTOMOBILNE PREVOZE vsakovrstnega blaga: vina, pohištva, šta- cunskega blaga, drv, desk, čokav, itd.- za vsako razdaljo prevzema po 2mernih cenah, Friderik Fasser. Hidovščina stev. 1 pri Gorici Sii elektritno poilje s siiem y Trstu (Osticine Eletlrlche dell'lsonzo Societä Anonima con ssde a Trieste === Via Mazztnfi 26. nadstr. I. == se mora pritožiti nad poškodbami, ki so se izvrSile mi nje^ovih eloktričnili črtah in prcdveeni na elcktrični proRi Tržič-Gorica, ki do «edaj Se rie delujo. Muo^i ^o bili tako prodrzni, da so odnesli na tej črri r;izeni inatorijul in kovinsk«; prcdmete. ElektrlSno druitvo izjavlja, da bo pobtopalo proti krivcein z vso stro^ostjo ter jih bo izroßilo sodniJHki oblasti in opozarja vsakogar, da ne zlorablja tcr da se no dotika njcpovih naprav, Setudi So ne delujejo. Elektrlino druitvo jo tadi pripravijeno na^raditi vsakogar, ki naznani odgovornc osebo in ki niu omogoči, da prid« v posest v celoti ali pa vsaj deloinu ukradiiega materijnla- Trst, dne 22. oktobra 1923. Ravnateljstvo. Modni salon ROZE MUNGHERLI W GorlCi so jo preselil v trgovino na Corso Giuseppe Verdi St. 40 V trgovini je dobiti vse novosti letnega časa z vzorci iz Pariza, Milana in Torina. IzVršujejo se tudi vsakovrstna modistiena dela. Klobuki Roze Mungherli 80 ra/stavljeni in so prodajajo samo V lastnem salonu Corso Verdi it. 40. Ortopediini zavod tvrdke A. PORZIO s sedežem v CREMONI - ullca Bombeccarla 3 Kl LA (BRUCH) se leči brez operacije Z našo pripravo t. j. z našim kllnim pasom se popolnoma in zanesljivo ustavi vsakovrstna in obsežna KlLA (Bruch). - Ta načln je nov, pripraven in zanesljiv bodisi za odrasle kakor tudi za otroke. - Nepreetane In zanesljive uspehe priznavajo in odo- bravajo tudi najboljšl zdravniki v tej bolezni. Posebne životne pase za ženske! — Elastične nogavice za otekle žile! SpecijaÜ8t te znane tvrdke se bo mudil v sledečlh dneh v spedaj navedenih krajlh : V GoriCi - v Hotelu Treh kron v četrtek 8. novembra 1923. V CepOVanil - v Hotelu Hojak Petra v petek 9. novembra. V Kanalll - v Hotelu Gorjup v soboto 10. novembra, V Toltninil - v Hotelu Modrijan v nedeljo 11. novembra V Cerknetfi - v Hotelu Makuc v pondeljek 12- novembra. V Idriji - v Hotelu Didic v torek 13. novembra' V AjdOVSiini - v Hotelu Bratina v sredo 14. novembra. V VipaVI - v Hotelu Adrija v četrtek 15. novembra. V OOfnberflU ~ v Hotelu Scimiga v petek 16. novembra. V Komnil - v Hotelu Žigon v soboto 17. novembra. In sice rod 9. lire zlutrajdo 3. pop. Ha zablevo greludi na dom