ANNALES • Ser. hist. nat. • 13 • 2003 • 2 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTIVITA DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 297-307 Progasti delfin (Stenella coeruleoalba). (Foto: T. Genov). Striped dolphin (Stenella coeruleoalba). (Photo T. Ge­ nov) Zahvaljujemo se vsem podjetjem, ustanovam in or­ ganizacijam, ki so nam pomagala pri naši dejavnosti. To so predvsem Srednja pomorska šola Portorož, Akvarij Pi­ ran, Morska biološka postaja Nacionalnega inštituta za biologijo Piran, Služba za varstvo obalnega morja, in drugi. Tilen Genov MEDNARODNA KONFERENCA O EPIKRASU (Interdisciplinary Workshop on Epikarst) Med 1. in 4. oktobrom 2003 je bila v Zahodni Vir­ giniji (ZDA), v kraju Shepherdstovvn, mednarodna kon­ ferenca o epikrasu. Organizirala jo je ameriška nevladna naravovarstvena organizacija Karst Waters Institute (KWI), katere cilj je izboljšati osnovno razumevanje kraških vodonosnih sistemov. Organizacija skuša s po­ močjo znanstvene stroke širiti in poglabljati znanje o krasoslovju, kar ji uspeva tudi z organiziranjem med­ narodnih srečanj. Tokratna konferenca je potekala v kongresnem cen­ tru hotela Clarion Inn. Mednarodni del konference je potekal v sklopu rednih srečanj krasoslovcev, z aktivno udeležbo svetovno znanih strokovnjakov, kot so dr. D. Ford, dr. A. Palmer, dr. J. Mylroie in dr. P. Williams. Sicer pa tudi mednarodni del udeležbe ni bil zane­ marljiv. Konference se je udeležilo kakih 75 raziskoval­ cev iz približno 15 držav. Še posebej močna je bila ekipa iz Slovenije, s predstavniki biologov, hidrogeo- loginje in fizika. Delo je potekalo v obliki strokovnih tematskih predavanj, posterjev, razprav oziroma okrog­ lih miz in delovnih sestankov. S pozdravnim nagovorom dr. D. Culverja se je konferenca tudi uradno začela. Jedro srečanja je sestavljalo 18 vabljenih predavanj, v katerih so predavatelji pregledno predstavili epikras. Skoraj vsi predavatelji so med vodilnimi raziskovalci na svojem področju. V konceptualnem modelu kraškega vodonosnega sistema so locirali plast epikrasa, opisali njegove funkcije in značilnosti. V svojih predavanjih so podali različice definicije epikrasa, predstavili rezultate geokemijskih in hidroloških raziskav epikrasa, raziskave o njegovem razvoju in hidrodinamični funkciji epi- kraške cone ter predstavili epikras vsega sveta. Trije slovenski raziskovalci (dr. B. Sket, dr. A. Brancelj in dr. T. Pipan) smo skupaj z dvema ameriškima biospeleo- logoma (dr. D. Culver in dr. D. Fong) predstavili celovit pregled bioloških raziskav epikrasa ter najnovejša odkritja o epikraški favni Slovenije ter načine in metode vzorčenja favne, ki poseljuje epikras. Udeleženci simpozija smo si v enem dopoldnevu ogledali kraški teren z lepo vidnim in izpostavljenim epikrasom. Udeležence je terensko delo še dodatno na­ vdušilo in spodbudilo k številnim zanimivim razpravam. Simpozij je bil eno redkih srečanj, kjer so bili med vabljenimi predavatelji enakovredno zastopani tako mladi kot starejši, že uveljavljeni raziskovalci. Pred­ stavljeni referati bodo objavljeni v zborniku simpozija, ki ga izdaja KWI. Glede na veliko število udeležencev iz različnih držav in njihovih prispevkov je bila tematika simpozija primerno raznolika in kompleksna. Osnovni namen in cilj simpozija je bil srečanje in povezovanje vseh ljudi, ki se ukvarjajo s krasoslovjem v širšem in z epikrasom v ožjem pomenu besede, predstaviti izsledke raziskav epi­ krasa ter prispevati k hitrejšemu in učinkovitejšemu in­ terdisciplinarnemu komuniciranju. Tanja Pipan DVAJSET LET ORNITOLOŠKEGA DRUŠTVA IXOBRYCHUS IZ KOPRA Dvajset let je že tega, odkar se je skupina koprskih ornitoloških zanesenjakov, ki so vsak zase raziskovali pestrost ptic na obalnih mokriščih Slovenske Istre, do­ mislila, da bi se organizirala v strokovno društvo. Če­ prav je na trenutke kazalo, da bo ornitologom v zadnjih 305 ANNALES ■ Ser. hist. nat. • 13 • 2003 • 2 DELO NAŠIH ZAVODOV ¡N DRUŠTEV/ATTIVITA DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 297-307 letih pošla sapa, je društvo prebrodilo krizo in uresničilo številne zamisli. V zvezi s konkretnim uresničevanjem Ramsarske konvencije v Sloveniji so izdelali dve poročili za Na­ cionalni komite - IOC (International Oceanographic Commitee): poročilo o inventarizaciji ptic - gnezdilk ter poročilo o prezimovanju in preletu ptic na območju Se­ čoveljskih solin. V sodelovanju s podjetjem Soline so člani društva leta 1997 opravili študijo z naslovom Možnosti sona­ ravnega gospodarjenja s Sečoveljskimi solinami in pri­ pravili obsežno gradivo o ornitofavni prijaznem traj­ nostnem gospodarjenju s Sečoveljskimi solinami. Morda so bile ravno izkušnje te študije odločilne, da jim je v naslednjih dveh letih uspelo skupaj z Znanstveno-ra- ziskovalnim središčem Republike Slovenije v Kopru pri­ dobiti projekt "Sečoveljske soline - načrt upravljanja", ki je navedel strokovne argumente za sestavo upravljaI- skega načrta. Leta 1999 je Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije podelilo trem članom društva nagrado Zlati legat, s katerim nagradijo najboljše delo s področja ornitologije v Sloveniji. Da je društvo prišlo v zrelo fazo delovanja, kažejo uspešno izpeljani evropski projekti. V letih 2000 in 2001 je članom Ornitološkega društva uspelo izpeljati projekt PHARE (SPF) z naslovom Možnosti izobraževalnih aktiv­ nosti-na zaščitenih območjih v luči trajnostnega razvoja (društvo je bilo nosilec projekta). Projekt je obravnaval zavarovana območja na obrežju Tržaškega zaliva in v morju na obeh straneh meje. Člani društva so izdelali lični katalog izobraževalnih vsebin na zaščitenih območ­ jih od reke Dragonje do izliva Soče na italijanski strani. Še bolj odmeven je bil s tega vidika projekt Ali aboutsalt - ALAS (Ecos Ouverture - projekt Evropske skupnosti, 2000-2002), ki je potekal na območju Krajinskega parka Sečoveljskih solin in obravnaval revitalizacijo tradicion­ alnega načina pridobivanja soli v zavarovanem območ­ ju. V projektu so sodelovali evropski partnerji Lesvos (Grčija), Figuera da Foz (Portugalska), Pomorie (Bol­ garija) in Piran (Slovenija). V slovenskem delu projekta so vključeni Občina Piran (kot glavni partner) ter Medo­ bčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, Pomorski Muzej "Sergej Mašera" in društvo. V projektu je društvo opravljalo naloge v zvezi s promocijo Krajinskega parka Sečoveljske soline (pos­ terji, zloženke, razstava) in izdelavo umetnih gnezdišč za nekatere v slovenskem in sredozemskem merilu red­ ke vrste ptic, ki v Sečoveljskih solinah gnezdijo. Izdelali so poster in zgibanko o naravni dediščini Sečoveljskih solin ter razstavo na isto temo, ki je bila v Piranu in Ko­ pru dobro obiskana. Sodelovali so na vseh mednarodnih konferencah ALAS. Organizirali so tudi okroglo mizo o Sečoveljskih solinah, in sicer dan pred svetovnim dne­ vom mokrišč v prostorih občine Piran. Udeležili so se je številni predstavniki, med drugimi tudi s strani ustreznih državnih ministrstev. / f ' AA m- Osnovne dejavnosti monitoringa gnezdečih ptic v Sečoveljskih solinah in štetja prezimujočih ptic na slo­ venskih obrežnih mokriščih so dopolnile nekatere dru­ ge, medijsko odmevnejše dejavnosti, kot npr. postavitev gnezdilnih platform za čigre. Na podlagi skoraj dvaj­ setletnega spremljanja solinske ornitofavne se je namreč izkazalo, da so zgodnje poletne ujme katastrofalne za mnoge vrste solinskih gnezdilk. Vse prevečkrat se je namreč dogajalo, da so z dežjem izdatne ujme spirale jajca iz gnezd ali poplavljale celotne nasipe z gnezdi. Člani društva so s pomočjo finančnih sredstev v okviru projekta ALAS v letu 2002 postavili 8 plavajočih gnezdilnih platform. Številni člani so zavihali rokave in v nič kaj prijaznem vremenu prepeljali, prenesli in zvlekli ter pričvrstili platforme na sredo solinskega bazena. Gnezdilne platforme so se izkazale kot učink­ ovito sredstvo za preprečevanje posledic poletnih ujm, saj so čigre novo domovanje takoj naselile in pričele z gnezdenjem. Aktivno večletno sodelovanje s podjetjem Soline d.o.o. in dogovarjanje z njimi o možnostih za sona­ ravno gospodarjenje s Sečoveljskimi solinami je v zad­ njem letu doseglo svoj višek, zato tudi ni čudno, da se je Ornitološko društvo lxobrychus znašlo v vlogi pri­ druženega partnerja podjetju Soline d.o.o. Skupna pri­ java na razpis za Koncesijo za upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline je obrodila sadove. Danes imajo Sečoveljske soline kot najpomembnejša slovenska ornitološka lokaliteta upravljalca, s tem pa je smiselno pričakovati, da so Sečoveljske soline naposled postale zaščitene tudi v praksi. S tem je gotovo zadoščeno tudi enemu izmed začetnih temeljnih ciljev društva, učink­ oviti zaščiti (za zdaj še) edinega ramsarskega mokrišča v Sloveniji. Vse pa ni šlo vedno kot po maslu. Še vedno se društvo otepa s problemi rekrutiranja mladih ornitologov in drugih navdušencev. Le upati je, da mu bo uspelo privabiti nove člane in simpatizerje, saj je treba tudi v prihodnje spremljati dogajanje v Krajinskem parku in opozarjati na pomanjkljivosti ali na napake pa tudi na 306 ANNALES • Ser. hist. nat. • 13 • 2003 • 2 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTIVITA DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETA/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 297-307 različne oblike pritiskov. Še do nedavnega so bile zelo žive pobude po širjenju letališke steze v Krajinski park, kar več kot nazorno kaže, da so apetiti nekaterih navzlic z zakonom podprtemu statusu solin še vedno nepo- tešeni. Lovrenc Lipej Postavljanje gnezdil ni h platform za čigre. (Foto: A. Šalamun) The settlement of nesting platforms for terns (Photo: A. Šalamun) 307