Leto X.	V Ljubljani, dne 19. aprila 1934	Štev. 16.

Prihod prvih srbskih tet ▼ Skopi Je
Prestolonaslednik Aleksander pričakuje na postaji ▼ Skoplju prihod kralja Petra, vp. hovnega poveljnik ka srbske vojske«
SCavCjc junakov
3u$ne Sttttje
fttood kralja P»tra * osvobojeno Skoplje. Poleg kralja vojvoda Hadomir Putnik
Dušanov grad nad Skopljem ob Vardarju, nekoč mogočna prestolnica carja Dušana Silnega, pomnik slave in ponos Jugoslavije,
Preteklo soboto je minilo 20 let, ko so po krvavih zmagah Srbije v balkanskih vojnah stopili v srbsko vojsko prvi re-kruti iz komaj osvobojene Južne Srbije, že po treh mesecih so ramo ob rami s šumadinci pokazali, da je Srbija njihov« mati domovina. — Spominske slavnosti so vsemu svetu dokazale, da Južna Srbija je in bo z vsem srcem zvesta žrtvam svojih prednikov za Jugoslavijo. Poleg predstavnikov Nj. Vel. kralja, vlade, obeh zbornic in duhovske gosposke s patriarhom Vamavo na čelu se je udeležilo proslave v Skoplju nad 60.000 mož i? vse države. S to proslavo se je ves narod zbran okoli svojega viteškega vladarja poklonil žrtvam, ki jih je doprinesla Južna Srbija za svobodo in edinstvo vsega jugoslovenskega juga. Ves narod se je združil v eni sveti misli: Spet blesti stara slava Dušanova in Tomislavova.
(pomemdni dogodki
OČE NAŠE STENOGRAFIJE. 80 let je minilo, kar se je v Bukovju, v občini Frankolovem nad Celjem, rodil Anton Bezenšek, oče slovenske in bolgarske stenografije. O njegovem življenju in delovanju smo že ponovno pisali, izpregovorili pa bomo še ob priliki, ko bo jubilej počaščen z veliko javno prireditvijo. Kakor znano, se je osnoval poseben odbor za proslavo 80-letniee profesorja Antona Bezenška, ki bo še ta mesec izdal spominsko knjigo o njegovem brzopisnem delu, ob-segajočo 144 strani velike osmerke s 23 slikami. Spominska plošča na Bezenškovi rojstni hiši bo po odkrita v dneh 23. in 24. junija in to šele tačas zato, da se bodo južnoslovanski stenografi spotoma, ko pojdejo na kongres v Prago (3. do 5. junija), tudi naše slavnosti udeležili. Bolgari pa so počastitev Antona Bezenška povezali točno z obletnico. Te dni je bil v Sofiji otvorjen HI. kongres bolgarskih stenografov, združen s proslavo 80-letnice rojstva očeta bolgarske stenografije, s 55-letnico uvedbe te stenografije v Bolgariji in s 30-letnico bolgarskega društva »Brzopis«, ki je tudi ta m. kongres sklicalo. Razen tega slavijo Bezenškovo 80-letnico rojstva vsa ostala bolgarska stenografska društva v Bolgariji katerih je nad 40, in bodo izšle tudi slavnostne številke bol-garskin stenografskih glasil in časopisov. Sofijska in plovdivska mestna občina sta krstili po eno ulico po Bezenšku. Pač lepo počaščenje našega zaslužnega rojaka, vnetega pionirja bratskega zbližanja med južnimi Slovani!
OBSODBA MORILCA DUCE. Pred dnevi je bila v Bukarešti končana obravnava proti morilcem ministrskega predsednika Duce. Atentator dijak Constantinesco, je bil obsojen na dosmrtno robi-
Ljo. Rumunija namreč ne pozna smrtne kazni. _
TAKO PUSTOŠIJO VIHARJI V AMERIKI. Prošlo nedeljo je divjal v New Orleansu
strahovit orkan, ki je trgal hišam stene in strehe. Na sliki vidimo hišo nekega Lawrenceja, kjer je ostala mati z otrokom sredi popolne podrtije.
DELO V PARIŠKIH KANALIH. Delavci pri popravilih pariških podzemskih odtokov,
so iib preuredili pred petnajstimi leti.
KATERA BO ZMAGALA ? Igra na morskih valovih ob morskem nabrežju Kalifornije.
doma in na tujem
HIŠICA ZA HČERKO. Neki angleški inženjer je zgradil pritlikavo vilo za svojo hčerko. Hišica je opremljena s centralno kurjavo in majhnim pohištvom.
PROSLAVA SV. DON BOSKA NA RAKOVNIKU. Velikih svečanosti se je poleg prevzvišenega g. nadškofa Jegliča udeležil tudi Nj. Eminenca kardinal dr. Avgust Hlond 53. letni slovanski kardinal. Po rodu je iz šlezijske delavske družine, študiral pa je pri salezijancih v Italiji. Kot inšpektor nemške salezijanske province na Dunaju se je posebno. sprijateljil s takratnim nuncijem, sedanjim papežem Pijem XI., ki je takoj po izvolitvi vedel ceniti vrline poljskega prijatelja in ga je postavil za primasa Poljske ter 1. 1928. odlikoval s podelitvijo kardinalskega klobuka.
V PLAMENIH NA LETALIŠČU. Na letališču l^e isourgetu p« «J- --1 zrušil na zemljo vojaški aeroplan, ki je zgorel do ogrodja pred očnu letališkega osobja.
florijajn'	—	Kdo bi pri-
sodil našemu »Florlnu«, četudi je starosta banske-ga sveta, upoštevanja vredno število let — sedemdeset! In vendar jih ima. Te dni praznuje svoj lepi jubilej. Rodil se je kot drugorojeni Pevčev v prijazni vasici Vrbnem pri Št. Jurju ob juž. železnici. Ker je starejši brat prevzel dom, je moral v svet. Izučil se je čevljarstva, pekovske in mesarske obrti in trgovine. Pred 40 leti se je naselil v Loki pri Žusmu, bil nekaj časa najemnik. Z žilavo pridnostjo in varčnostjo se je kmalu osamosvojil in postal ugleden obrtnik, trgovec in gospodar obsežnega posestva, že pred vojno je slovel kot eden najboljših vinogradnikov šmarskega okoliša. Za življenjsko družico si je izbral Leopoldino Doboviškovo iz št. Jurja, ki mu stoji še danes trdno ob strani. Sin in tri hčere, že vse omožene z odličnimi in uglednimi možmi, so mu nasledstvo. Z občudovanja vredno pridnostjo se je uspešno udejstvovai zlasti na gospodarskem poprišču kot član banskega sveta in sreskega cestnega odbora, kot predsednik sreskega kmetijskega odbora za ves šmarski okraj, ki mu je za to delo poleg občine Loke, kateri na-čeluje že 25 let nepretrgoma, dolžan zahvalo. — K njegovi 70-letnici, 40-letnemu delu v Loki in 25-letnemu županovanju mu iskreno čestitamo, se veselimo njegove čilosti in delavnosti in mu želimo še mnogo, mnogo zadovoljnih let!
potovanju posetila Pariz.
SIJAMSKA
tedenska kronika
Glava za glavo
Razstava mačk v Pariz«
STRAŠNE RANE NEDOLŽNE ŽRTVE. Devetnajst zamahov z majhnim fepaira nožem je usmrtilo bolehno, nič hudega slutečo ženo Andreja Malga...«
Prejšnjo sredo je na dvorišču jetnišnice v Aixu de Provence sklenil pod giljotino svoje življenj« morilec Sarret. Ta mož, ki je bil po rodu iz Trsta, je imel na vesti tri življenja. Leta 1925. je za-vdal neki jetični ženski, ki je imela poldrag milijon frankov gotovine. Ta denar je zadišal Sar-retu. Kmalu nato mu je prišel v roke neki duhovnik s priležnico. Oba je ustrelil, njuni trupli pa vrgel v kopalno kad z žvepleno raztopino, da se je meso do zadnje nitke odluščilo od kosti.
Maso je nato zakopal na vrtu svoje vile.
Jl Novem mestu so preteklo sredo o prvem tvHu obesili Andreja Malija.
mačk.
p« komisijo, U JU» IMHjljh
Zadnja slika Malijeve žrtve Malke Anžlovarjeva
V wagranski dvorani imajo trenutno Na zgornji sliki vidimo nekatere izbrane