xvn. letnik. V Gorici, 'J. junija 1 1)09. 23. številka. Izhaja vsaki četrtek ob 4. uri popoldne. Rokopisi se ne vra-čajo. Nefrankovana pisnia se ne sprejemajo. Cena listu znaSa za celo leto krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožno za celo leto 3 krone, za pol leta K l'5(). Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge deželi* izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini St. 9. .. ' ■ .i' . ~''i-*4.-r-T v. £..* s i' Oorici. 'liska »Narodna Tiskarna (odgov. I i.ttkežič) Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vinipolšek iXC Naročnino in naznanila sprejo in a upravniStvo, Gorica SeinenISka ulica St. 10. Posamezne Številke se prodajajo v tobakamali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartt v Korenjski ulici in na Korenjskem hrejju (RiVil Corno) St. I I po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 1 i v., dvakral; 12 v., trikrat ' ft) V. Večkrat po pogodili. (lorici. Ne puške v koruzo! Mej briškimi koloni so nove pritožbe. Čakali so na prvi pridelek in upali kaj dobička, a up jim je Sel po vodi. Ubogi kolon je moral v nekaterih krajih plačati gospodi tretjino črešenj, ki jej po pogodbi pritiče, po 20 v kilogram, sam pa je te č rež n je prodajal po po 10. 12 in celo po o v. Nekateri niso imeli pri črešnjah prav nobenega dobička. Tako je bilo s prvim pridelkom, tako bo z drugim itd. Vprašamo: Kako naj kolon preživlja sebe in družino? Pripovedujejo nam. da je v nekaterih kolonskih družinah v Brdih velika beda in lakot. Pomoč kolonskemu ljudstvu je torej nujno potrebna. Tu morajo vse stranke pomagati. Kdor more. je dolžan priskočiti na pomoč. Najostrejše obsodbe je vredna bedasta pisarija ..Kmečkega glasa" v St. 20. z dne 3. junija t. I.. v kateri pravijo komodni gospodje, da hočejo prepustiti kolonsko vprašanje klerikalni stranki in gledati le od strani, ali bodo klerikalci kuj storili za kolone. Ta bedasti list zahteva, da mi kolone rešimo, ker da imamo dva držav,.;; poslanca. Tako-le pišejo komodni gospodje: ..Klerikalci imajo tudi dva državna poslanca. katera bi tudi nas ne poslušala. Tako razdorno delo bi kolonom le škodovalo: zatorej smo mi od j e n j a I i“. „ Kmečki glas" je torej vrgel glede kolonskega vprašanja puško v koruzo. Pri vsem tem pa pozivlje uboge kolone, naj se na list na roče, češ: »Kmečki glas" je edini prijatelj kmetom in kolonom! Taka bedasta pisarija se obsoja sama ob sebi. Ko bi imel ..Kmečki glas" srce za kmeta in ubogega kolona, bi ne vrgel puške v koruzo ter gledal le od strani, ampak bi pomagal dobri in vzvišeni stvari. S tem je dokazano, kar smo že od začetka trdili, da ima ta stranka pred očmi le sebe in ne kmeta. ...Slovenska ljudska stranka" pa ne gleda samo od strani, ampak se pošteno trtidi, da bi izboljšala položaj kolonskega ljudstva. Koliko da bo mogoče doseči v doglednem času, ni mogoče povedati. Kolonsko vprašanje je težavno. Naši poslanci so do sedaj prisilili vlado, da je začela na to zadevo resno misliti. To dokazujejo zlasti besede poljedelskega ministra dr. Braf-a, ki jih je govoril minuli mesec v proračunskem odseku na’ Dunaju in ki jih hočemo navesti tt: v dokaz, da kolonsko vprašanje ne spi. ,. K o I o n s k o v p r a š a n j e", tako je govoril dr. Bral', „je veliko socialno v |) r a š a n j e. I) a n e s ga n i mogoče še rešiti, ker je zel o za-mo ta no, zlasti v Dalmaciji. Začeli pa bomo z reševanjem tega vprašanja tam, kjer ni toliko t e ž k o č, n a m r e č v d e žel i go ri S k i. Tu napravimo začetek socialnemu delu, ki je hočemo potem raztegniti n a v s e j n ž n e dežel e. da za brani ni o izkoriščanje ko-l o n s k e ga I j ud s I v a". Ta izjava priča, da se je začela vlada resno baviti s lem vprašanjem, kar je lep vspeli naših poslancev. Tudi ustanovitev kolonskega društva, ki šteje že nad 300 udov in razni shodi v Brdih, ki smo jih v ta namen prirejali, so v tem oziru lep napredek. Pogumno torej naprej in ne puške v koruzo! Čuvaj! kako je z nočjo! ..Delavski lisi" je v šl. 22. in 23. objavil članek: Klerikalnim hudobnežem. Spisal ga je ljudski učitelj. Ta zapeljivec mladine in ponetumijevalec nerazsodnih odraslih napada in sramoti mene, vso duhovščino in vse oblastnije, ki njega ne ubogajo. Ta pobalin, ki misli, da so c. kr. oblasti za to. da branijo njegove kozin rije. dela s svojini pisarenjem sramoto sebi in učiteljstvu, katero se ž njim ujema. S človekom, ki se čepiri kakor puran in je samega napuha pijan, .^e ne bom prepiral. Poštenemu človeku, ki je sicer v-zmoti, pa želi resnico, bi odgovarjal. Izzivaču pa, ki meče na nasprotnika smrdljive bombe psovk in laži, sc umaknem. Da bodo znali pošteni ljudje soditi nastopanje takih srboritnežev, in da bodo tudi sami vedeli, kaj mislim o njem in njegovih somišljenikih, povem tukaj svoje misli. Učitelj, ki sramoti duhovščino ter napada c. kr. vlado in jo obenem kliče na pomoč zoper duhovščino, ter litijska ljudstvo zoper duhovščino in oblastnije. ni vreden častitljivega imena učitelj. Jaz spoštujem učiteljski stan in učitelje, ki so res učitelji in vzgojitelji mladine in ljudstva v krščanskem duhu: tudi turške in judovske učitelje spoštujem, ki vzgajajo mladino po morda krivih naukih svoje vere. Celo svobodomiselne učitelje spoštujem, ki imajo toliko manire, da ne sramotijo nasprotnika in sprejmejo dokaze resnice, spoštujem jih, če tudi jim nasprotujem. Učitelje pa, kateri se hlinijo, da so krščanski, pa vzgojujejo mladino po, Danvinovih in Alarksovih zmotah, take zaničujem in bom ob dani priložnosti vedno ljudstvo poživljal, naj jim \ mejah zakona nasprotuje. Taki učitelji so grabljivi volkovi, ki zlorabljajo oblast, ki jim jo je dala c. kr. vlada, ter vzgajajo rod, ki bo nasproten vsaki oblasti. Namen teh kvarljivcev naše mladine je javno povedal urednik glavnega protikrščanskega učiteljskega lista: ..Učiteljstvo hoče otroku vcepiti kal svo- bodomiselnega spoznanja". Dobro vemo kakšno jo svobodomiselno spoznanje. Povedal nam je to pesnik ..Svobodne misli": Bog svobodomislecev je ..naša vest in naša pest". Ne bo nas premotila hinavščina onih, ki kličejo Kristusa in c. kr. vlado na pomoč zoper klori-kalce", drugače pa širijo nauke nasprotne Kristusovim in šuntajo ljudstvo zoper vlado. Poznamo dobro le tiče! Kaj pa je tega svobodomisleca, ki navadno niti k maši ne hodi, tako razdražilo? Nisem napadel ne ..učiteljstva in šole na hudoben in umazan način", tudi nisem imel ..političnega govora". Predrzni ocenjevalec, ki najbrž moje pridige uiti slišal ni. hoče voditi politiko nezadovoljnih revežev, pa niti ne ve, kaj je političen govor. Jaz sem pobijal nauk socialdemokratov, da človeštvo vodijo lakota in spolni nagon. Rekel sem. da ljudje, kateri se dajo voditi od teli živalskih nagonov, so podobni neumni živini, listi, ki te nauke odobrujejo in širijo, bi radi človeka ponižali na stopinjo živine. Ljudje smo otroci božji, tedaj nam mora bili navodilo življenja božja volja, ljubezen do Boga in bližnjega. Da lažje pridobijo na svojo stran ljudi, ki se žalihog dajo voditi od svojih nagonov, jih slepijo z lažjo, da jih oni ličijo misliti z lastno glavo. Take nauke širijo \ svojih spisih in listih. In na shodih jih posebno zabivajo v glavo mladini. Za izgled človeka, ki ga vodijo živalski nagoni sem navedel kralja Vaclava IV.. ki je umoril sv. Janeza Ne p. zato, ker se je ta dal voditi od božje volje. Ako je uni učitelj čutil, da moja pridiga zadeva njega in šolo. je to zadostni dokaz, da sem zadel v črno. Če bi jaz grajal umazanost, bi sc gotovo vsi umazanci oglasili, da jih sramotim LISTEK. Podoreharji. Povest iz naših gor. Spisal Jos. Košanov. (Daljo.) Toda lepše je petje! Dolina zaživi in gore odmevajo veselja. Ker zeleni valovi trav se prelijejo med poletnimi meseci v rumene in iz vasi se glasi večer za večerom, kakor ubrana pesem zadovoljnosti, klepanje kos. Človek hi se vic-gel pod mrak zunaj vasi v travo in poslušal, kako se zmešajo udarci kladiv s petjem kobilic v travi in se razlijejo čez vso dolino.... Začetku avgusta, ko je vtonilo solnce za goro, je prišel Sitar, možak, ki jih je že prekoračil petdeset, pred hišo ob cesti na dolenjem koncu vasi in prinesel v eni roki klepala, v drugi dve kosi. Vsedel se je počasi na tla. zgrabil z obema rokama klepala in jih zasajal v zemljo, dokler mu niso stala dovolj trdno. Nato je vzel iz žepa očali, jih obrisal z rdečim robcem in del na nos. da bo videl dati kosi raven klep. In začel je. Koso je držal z levico na zrnu nakovala in jo počasi premikal, med tem ko jo je z desnico klepal. Vsak toljko časa se je vstavil za trenutek, pogledal klep in zopet hitreje nadaljeval. ..Čutiš tudi ti lepo vreme, da jima daješ?" Sitar je privzdignil glavo in pogledal čez očali v Vrečarja, ki ga je ogovoril. ..Kaj pa češ, sosed; čas je. da tudi jaz svoje popravim. Ali si ti že svoje končal, da se že vračaš ?" ..Tam v Ledini sem začel davi. pa mi je nekaj ostalo do poldan. Zato sem šel zdaj proti večeru tje. A. čakaj, skoraj sem zabil, l ant se ti je vrnil. Oddaleč sem ga videl. Na Podorcharjevi Zamolid se je vstavil in govoril z .Marico". ..Kaj mi ne poveš", se je začudil Sitar in nadaljeval: ..Sicer mi je pisal enkrat prej, da pride domov septembra, ker mora z oktobrom v Trst k vojakom. A tako zgodaj se vrniti.... No, pa je le prav, da je zdaj prišel. Saj sam res ne pridem v okom tolikemu delu. Moram pa povedati ženi. da poskrbi z večerjo". Sitar je vstal, odložil kosi h kraju, se zahvalil Vrečarju za novico in odšel v hišo. ...le;, jej. naš Janez da je prišel ?" se je zavzela Sitarica in hitela pripravljati večerjo. Ogenj je zakurila, omila kotel in ga obesila. Mož pa je stopil zopet pred hišo in nadaljeval s klepanjem ____ Podoreharjevi so grabili in spravljali seno v Zamolidi. četrt ure od vasi. .Marica je prigrabila ravno do steze, ki gre mimo gorenjega konca senožeti proti Staremu selu in se oddahnila. In takrat ie pogledala po stezi naprej iu na lahko zardela, ker prihajal je sem od tiste strani Sitarjev Janez, o katerem je toli-krat mislila. Sama ni vedela, kako je prišlo, da ga je vzljubila. .Mogoče je bilo tedaj, ko so šli mimo njih hiše fantje k naboru vsi veseli iu glasno prepevajoč in je stala ona v vrtu in jih gledala?... Da, takrat se je zgenilo v njenem srcu in vevela je rdeča roža mlade ljubezni, ki jo je dala Janezu z veseljem, kakor ono prvo gartrožo v vrtu, za katero jo je tisti dan poprosil... ...Marica!“ ..Janez!“ Drhteče sta izgovorila imeni in stisnila si roki. (Dalje prihodnjič.) ali pa hi trdili, da jc umazanost čednost. Sicer pa je to skrajna predrznost, ako hočejo tisti učitelji, ki hvalijo Šolsko postavo zaradi S 2.. ki odločuje, da je ,.učitev učnih predmetov v Šolali neza-visna od vpliva, katere bodi cerkve ali verske družbe" in se zoperstavljajo posebno duhovskeinu nadzorstvu, ki je postavno utemeljeno, nadzorovati in soditi duhovnike glede pridig, ter kritiku-jejo ne le pridige in cerkvene določbe, ampak vse ukrepe postavne oblasti. Če je državni oblasti prav, da taki ljudje vse ošlevijo. naj sama gleda, kako si obvaruje svojo veljavo, mi duhovniki pa si prepovedujemo, da se bodo brezverski učitelji nepoklicano ntikali v naše zadeve in nas ovirali v spolnovanjn naših dolžnosti kot učeniki resnice. Žu ga nje, da pričnemo tudi mi učitelji razlagati mladini v Soli ltimparsko politiko šuntajoče duhovščine, ako se bo tako hujskanje Se nadaljevalo, sprejmemo duhovniki na znanje z zadoščenjem. ker do zdaj je brezversko mišljenje takih učiteljev uplivalo na mladino skrito kakor strup: ako pa svoje žu-ganje vresničijo. bo Škodljivi vpliv njihovega delovanja tako jasen in očiten, da ga bo videla tudi slavna vlada, in ako vlada ne bo hotela poskrbeti, da se spolnuje £ I. Šolske postave od 14. maja 1809, ki določuje, da je naloga ljudski Soli odrejati otroke, da bodo nravni in pobožni itd., tedaj bodo sta-riSi sami nastopili zoper krivico, ki jo dela njim in njihovim otrokom Šolska postava, ki jih sili. da morajo svoje od Boga jim izročene otroke izročiti izgo-jiteljcm, ki niso sposobni izgojiti otroke da bodo kedaj ..prida ljudi in državljani". .los. Kose c, župnik v Kamnjah. Politični pregled. Državni zbor. .Minuli četrtek je začela poslanska zbornica razpravo o dr. Šusteršičevem nujnem predlogu v zadevi zloglasne madjarsko-bosanske agrarne banke. Dr. Šušteršič je v svojem govoru ožigosal naSo vlado, da ni znala zapretiti ustanovitve take banke, ki ima namen na prav oderuSki način izkoriščati kmete v anektiranih deželah pri odkupovanju zemljišč. Njegov predlog vsebuje torej grajo naši vladi, ker je zanemarila svojo dolžnost ter mirno gledala, kako si hočejo Madjari Bosno in Hercegovino osvojiti ter popolnoma uničiti vpliv tostranske državne polovice, ki je zaradi anektiranja omenjenih dežel doprinesla največ žrtev. V petek je zbornica nadaljevala razpravo in je jednoglasno priznala nujnost Šusteršičevemu predlogu ter o isti priliki z večino glasov glasovala za predlog češkega radikalca Kaline, s katerim se izreka vladi nezaupnica. Nujnost Kalinovega predloga sicer ni bila vsprejeta, ker je za to trebalo dvetretjinske večine, a pri vsem tem je vlada tudi s tem glasovanjem dobila Imdo zaušnico, ker se je večina poslancev vendar izrekla za nezaupnico vladi. Potem se je začela razprava o meritumu dr. Susteršičcvega predloga, ki bi bil v petek gotovo vsprejet, da niso začele vladne stranke na prigovarjanje celo nekega ministra, namreč Nemca dr. Schreinerja, obstruirati. razsajati in vpiti in so tako šiloma primorale predsednika, da je sejo zaključil tako. da ni moglo priti tisti dan do glasovanja. Do glasovanja pa je pr;.'lo šele v včerajšnji seji. Vla ja in vladne stranke so od petka do včeraj i/. v Ji kotov priganjale svoje 1,udi na Dunaj, jih rotile in prosile, in pri vsem tem je vlada pri glasovanju o treh resolucijah dr. Šusteršičevega predloga zmagala s štirimi glasovi večine in ;e to pomočjo glasov ministrov in pa državno- zborskega predsednika Pattaia. Taka zmaga je pač ničeva zmaga in vsaka vlada, katera rešpektira parlament, vsaj tako se godi v drugih konštu-cijonelnih državah, pobrala bi Sila in kopita ter prepustila vladanje drugim ljudem, ki bi uživali v parlamentu nekoliko več zaupanja. Bienortliova vlada ostane vkljub temu na svojem mestu, pa dolgo gotovo ne. kajti pri takih razmerah ne more spraviti niti jedne svojih predlog pod streho, dokler bode opozicija, in posebno »Slovanska jed-nota" postopala proti nji tako možko kakor v tem slučaju. Z veseljem moremo konstatirati. da se je tudi pri Poljakih jelo daniti in da je jeden del istih, to je Poljska Ljudska Stranka sprevidel, da je prava pravcata politika mevšetov dosedanja protislovanska politika poljskega kluba, in da je ta del uže pri zadnjih glasovanjih odločno stal na strani ..Slovanske jednote". Darovi. Jubilejni darovi za ,.S I o v e n s k o s i r o t i S č e": Josip Balič. učitelj Vrh 4 K, Ciril Fikfak. Podsabotin 20 v. Tomaž Sedla-ček. upravnik I K, Ivan Škerjanc, Št. Ferjan 20 v. preč. g. Ivan Koršič, kurat i. razr. pri c. in kr. mornarici v spomin r. dr. Jos. (iabrievčiča 10 K, p. n. Anton Klodič vitez Sabladovski. c. k. dvorni svetnik v p. 20 K. Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.! Z a „Slov. kršč. soc. zvezo": Č. g. Franc Švara, kaplan v Devinu 2 K. č. g. Lovro Juvančič, župnik v Dornbergu 2 K. Kat. slov. izobraž. društvo Volče S K. I. P. 2 K. I. R. 1 K. Darovalcem prav iskrena hvala! Posnemalce naj Bog živi! Domače in razne vesti. NA ZNANJE. Kakor Je bilo naznanjeno v zadnjem ..Primorskem Listu-, stopili smo v zvezo poštnega čekovnega prometa. Naročniki, kateri prejmejo položnico, naj zapišejo nanjo svoto, ki Jo dolžujejo ..Primorskemu Listu" in naj Jo kmalu odpošljejo. Kdor ne more naročnine takoj poslati, naj položnico shrani, da jo porabi o svojem časa. Na ta način sl naročniki prihranijo stroške za znamko, ker za položnice ni treba nobene znamke. Poljedelskemu ministerstvu je ponudil nekdo sredstvo, s kojim se baje dajo kobilice uničiti. Ministerstvo pošlje posebno komisijo v naše kraje, da napravi poskuse s tem sredstvom. Mej poslanci, ki pretečeni petek niso bili na Dunaju, ko se je glasovalo 0 dr. Susteršičevem predlogu radi zloglasne inadjarsko - bosanske banke, je manjkal tudi kraški napredni poslanec Alojzij štrekelj. Kakor je znano, se hoče s tem predlogom preprečiti ustanovitev te za kmete pogubne banke. Vsakdo je vedel.daje glasovanje o teni predlogu nad vse važno, kljub temu poslanca Streklja ni zvabilo na Dunaj. Kako pravi „Soča": ..lidini pravi kmečki poslanec!" Letina na Gor! kem. Trta kaže do sedaj prav lepo. Orozdje ravnokar divno cvet . Poebno I.po kaže v Brdih. Poljski pridelki, krompir, grah žito itd., so trpeli nekoliko radi suše. a v soboto dne ?. t. ki. je dež. namočil naša polja. 1 'panje je. da bo tudi poljskih pridelkov obilo. Črešenj je bilo izredno mnogo, l.i pa niso imele visoke cene. \'sled suše meseca maja imeli bodemo tudi letos pomanjkanje krme na Vipavskem in v (iorah. O Krasu niti ne govorimo, ker so vse seno, kar je je ostalo, kobilice pojedle. Ljudstvo bo moralo živino prodati. Upamo, da boste letos država in dežela glede sena pomagali izdatnejše kakor lani. — V mnogih krajih na Krasu in Vipavskem imajo še mnogo vina na prodaj. Lanski pridelek kraškega terana je posebno dober. Zdaj, ko ima Kras dve železnici, bohinjsko in južno, je upanje, da se bo ta izvrstna kraška kapljica dobro razprodala. Vprašanje promostltve učiteljišč. Naučili minister je izjavil v včerajšnji seji proračunskega odseka, da se bode vprašanje glede ustanovitve slovenskega in italijanskega učiteljišča na Goriško-Oradiščanskem najbrže rešilo uže pred začetkom prihodnjega šolskega leta. Pametni kmetje. „Naš 0las“ piše v zadnji številki med drugim, da se v-neki vasi kmetje boje ..Kmečkega Glasa" kot kuge. skušali da so ga agrarci vpeljati po raznašalcih. a kmetje da so ga za njimi metali. Kaj pa naj bi pameten človek drugega storil z listom, katerega urejuje jeden Mermolja, ki sc ni v svojem življenju ničesar navadil in ni radi tega tudi ničesar pozabil ? Čudno ni. da se nahajajo vendarle semtertja nekateri kmetje, ki tega človeka še poslušajo. ko jih pita z objubami. ki niso izvedljive. Saj bi našel dandanes celo najzabitejši culukafer, ako bi hotel pri nas nastopati, gotovo tudi nekaj poslušalcev. Oni. ki Mermoljo futrajo, so sami prepričani, da ni na njem nič drugega najti nego brbrljavi jezik in ga rabijo le za to. da s farbarjem in neumnostmi, katere mu zabijajo v glavo, izkoriščajo nerazsodnost in lahkovernost nekaterih naših ljudi v njih korist, ker jih je vendarle sram. da bi sami to počenjali, kar počenja Mrmolja. Izpred p^otnega sodišča. V četrtek jn petek se je vršila pred tukajšnjim porotnim sodiščem kazenska obravnava proti 32-letnemu Josipu Kaučič pok. Jožeta iz l.ubinja pri Tolminu. Državno pravdništvo ga je tožilo radi ubojstva. izvršenega dne 2. februvarja t. I. nad .Miho Kaučičem ter zaradi težke telesne poškodbe, izvršene nad Antonom Dobravcem od istotam. Poroti.iki so potrdili vprašanje glede ubojstva, a zanikali vprašanje glede težke telesne poškodbe. Vsled tega pravoreka je bil obtoženec obsojen na dve leti in pol težke ječe in povrnitev stroškov. V soboto se je moral zagovarjati pred poroto odgovorni urednik lista »Corriere Friulano" Ivan Coni el, zaradi razžaljenja časti potom tiska. Tožil ga je trgovec Bazilij Pri m us iz Červi-njana, ker je „Corriere Friulano" v nekem dopisu iz Červinjana pisal, da so v Červinjanu nekateri ljudje, ki svilode sicer nekoliko dražje plačujejo, a se za to odškodujejo pri tehtanju istih. Ivan Comel je bil oproščen. V pondeljek je sedel pred porotniki 25-Ietni Jože Berce Francetov iz Dorn-berga. Tožen je bil, da je tuk. ..Coope-rativo" ogoljufal za 1.200 K s pomočjo tuje posestne pole ter s podpisom krivega imena na menici. Skušali so ga izvleči .s tem, da so rekli, da ni pri pravi pameti. Zdravniki pa so bili drugega mnenja in so se izjavili, da je Berce popolnoma vedel, kaj dela. Zato so pa tudi porotniki vprašanje glede krivde potrdili z II ..da” proti enemu ,.n e" glasovi, in sodni dvor ga je obsodil na IS mesečno trdo ječo. Včeraj se je vršila kazenska razprava proti pisarju Ferdinandu C a r-liniju pok. Jožefa iz Trsta, staremu 2" let. in pa proti zidarskemu mojstru Andreju Z o r e t i č u. staremu 36 let, rojenemu v Barkovljah. Tožena : ta bila radi goljufije. V ladjedelnici v Tržiču je nadzoroval Zoretič zidarska dela. Pisar Carlini pa je zapisaval vsaki dan de- lavce. zabilježeval, koliko časa so delali ter napravljal koncem tedna izkaze, katere je predložil kontrolorju ladjedelnice in na podlagi katerih sta dobivala potem Carlin in Zoretič denar, da sta ga izročila delavcem. Do vodstva ladjedelnice pa je prišla neka tajna ovadba, v kateri je bilo rečeno, da se nahajajo večkrat v Carlinijevih izkazih imena takih delavcev, ki niso v ladjedelnici nikdar delali. Preiskava je dognala, da je bila ovadba utemeljena, kar je deloma Carlini sam priznal. Zanikal pa je. da bi bil imel Zoretič pri tem kako sokrivdo. Svota zgoljufanega denarja je znašala 1378'54 K in zgoljufanili bi bilo še 524 K. ako bi se ne bilo prišlo pravočasno na sled slepariji. Porotniki so spoznali Carlinija za krivega, zanikali so pa, da bi bil tudi Zoretič kriv. Vsled tega pa je bil Carlini obsojen na 10 mesecev ječe. Nove orgije. — Dve cerkvi sti dobili meseca maja nove orgije: Pri iMarijinem Celji (Lig) in v Štanjelu. Orgije pri Marijinem Celji jc izdelal g. Zupan v Kamnigorici, imajo 2 maiiuala in 12 pevajočih spremenov. Težava je bila okno na koru, ki se ni smelo zakriti, ker bi bilo mnogo svit-lobe vzelo cerkvi, koru pa vso. Tako praktično se je orgljar te težavi ogcnil s tem, da je kar dve omari napravil in polovico orgelj postavil na desno, a polovico na levo od okna, a igralnik v sredo tako. da bodo imeli i organist i pevci in prostora in svitlobe dovelj. Dela je bilo seveda več, in zato cena 4800 K ni visoka. Dasi je cerkev precej velika, bodo orgije popolnoma zadostovale. V Štanjelu so bile dne 21. maja t. I. odobrene orgije tvrdke Brandl v Mariboru. Imajo tudi dva manuala in 11 pevajočih spremenov. Za cerkev se mi dozdevajo še premočne — ljudem bodo morda ravno zarad tega še bolj ugajale. Ceha 4300 K za II pevajočih spremenov je nizka pri 2 manualih, mojster je najbrže zarad reklame na ceni popustil, kar je pa Štanjelcem na korist. Lepo znamenje, da so ljudje vneti za čast hiše božje, saj je tudi njim samim v čast. Pride tujec in najde vse v redu, snažno, dobro lep vtis ponese seboj. Da, kar ljudje za cerkev naredc, posodijo Bogu, a tudi sebi s tem skrbe za čast. Živeli posnemovalci j K o k o S a r. Mestne novice. Procesija sv. Rešnjega Telesa v Gorici se bo vršila jutri s tistimi slo-vesnostimi. kakor druga leta. — Opozarjamo ude ..Slovenskega katol. delavskega društva" in društva ..Skalnica", naj se zberejo pod svojo zastavo v obilnem številu. Shcd ..Slov. katol. delavskega društva" v Gorici. — V nedeljo dne 6. t. m. je bil v restavraciji ..Central" mnogobrojen shod „Slov. katol. delavskega društva". Dr. Srebrnič je govoril o značajnosti. Neznačajne dela naše može pred vsem nevednost in gospodarska odvisnost. Zato bodi dolžnost vsakega moža. da se pridno izobrazuje, da zahaja pogostoma k predavanjem in pa k cerkvenim govorom. Na drugi strani pa si moramo prizadevati, da si z varčnostjo, umnim gospodarstvom, pridnostjo in z dobro organizacijo vstva-rimo gospodarsko neodvisnost. Le zaveden in gospodarski neodvisen človek more v vseh okoliščinah delovati in nastopati svobodno, kakor mu vest narekuje. Dr. Dermastja je pojasnil v svojem navdušenem govoru naše razmerje do soc. demokracije in do puhle narodne delavske organizacije. Skrbeti moramo za naraščaj. Starši naj pošiljajo svoje sinove v novo telovadno društvo. Naj se ne dajo plašiti z zmerjanjem: Čuki! čuki so liberalci: Udeleževati se moramo tudi verskih manife- stacij na pr. procesije sv. Rcšnjega Telesa. proccsijc na sv. (ioro itd. Svoj govor sklene z besedami: »Hodimo pogumno naprej in dvigajmo sc vedno višje! Ne posnemajmo soc. demokratov, ki gredo dne 1. maja lepo mestu z zastavo in potem ž njo na živinski trg k plesu, ampak višje se dvigajmo v mesecu maju do prestola Marije I). na sv. Gori!" — Društveni voditelj dr. Pavlica govori na koncu o raznih društvenih zadevah. Priporoča zlasti, naj sc vsak delavec naroči na društveno glasilo ..Prim. list", naj si kupi dr. Kreka knjižico o soc. zavarovanju in naj sc delavci v obilnem številu udeleže v nedeljo dne 13. t. m ob 5. uri pop. dijaške veselice v ,.Trgovskem Domu". Ko naznanja še. da bomo od zdaj naprej pogostoma prirejali take sestanke, sklene svoj govor z željo, naj bi sc društvo krepko razvijalo in naj bi pogumno nastopalo v prid poštenemu slov. delavstvu. Navdušeni živio-klici so zaključili zborovanje. Prvo sv. obhajilo dečkov in deklic »Šolskega in Malega Dotna“ se je vršilo danes zjutraj ob 7. uri v kapucinski cerkvi. Prvoobhajanci so šli v procesiji iz ,..Malega Doma" v kapucinsko cerkev, kjer je imel na nje prisrčen nagovor naš prevzvišeni knezonadškof dr. Fran-čišek Borgia Sedej, ki jc imel tudi sv. mašo in je prvoobhajance med sv. mašo tudi sam obhajal.' Prvoobhajancev jc bilo bli/o 130. Cela slovesnost je bila ganljiva. Krasno so pele pri slovesnosti učenke višjih razredov in M. D.“. orgljal pa jc voditelj „S. D.“ g. Ben igar. Vse učiteljsko osobje in Al. Doma" jc bilo navzoče pri lepi slovesnosti, katero sta vodila čč. oo. kapucina, kateheta „Š. in M. Doma". Po svetem opravilu. ki je končalo po 9. uri so bili prvoobhajanci pogoščeni s kavo in slad-čicami na dvorišču „Alalega Doma". Naj bi padli lepi nauki, katere so slišali prvoobhajanci od našega prevzvi-šenega knezonadškofa na rodovitna tla in naj bi obrodili lepe sadove! Dijaška gledališka predstava. — Vspored gledališke predstave slov. go-riškega srednješolskega dijaštva. ki se bode vršila v nedeljo dne 13. t.m. v dvorani »Trgovskega doma", je sledeči: 1. 110-nig: Venec slovenskih narodnih napevov. Kvartet na lok. 2. <3 o v o r. Govori osmošolec A. Budal. 3. St. Premrl: Kvartet na lok: 1. Stavek. 4. F. S. Finžgar: Divji lovec, narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Začetek ločno ob 5. uri popoludne. Za gledališko predstavo našega dijaštva vlada splošno zanimanje. Že samo na sebi je vsaka izvirna slovenska drama na repertoarju ljubljanskega ali tržaškega gled. osobja neka izvanrednost za naše mesto. F. S. Finžgarjev »Divji lovec" pa ni samo izvirna slovenska drama, temveč vseskozi naroden igrokaz vzet iz življenja našega gorenjskega kmeta. Priljubljeni slovenski pisatelj ki živi med narodom, med našim ljudstvom, nam je isklesal podobo, podal živ in jasen pogled v dušo narodovo, v njegovo mišljenje, čustvovanje. Ta naroden igrokaz sc je odločila vprizoriti naša dijaška mladež, (iotovo velik korak naprej. Dijaštvo se bo tudi potrudilo in poskrbelo, da izvede to igro po svojih močeh vseskozi častno. Treba je, da najde ta prireditev odziva tudi pri našem p. n. občinstvu. Začetek predstave jc ob 5. uri po-poludiie. S tem je dana našim okoličanom in radi ugodnih Železniških zvez tudi drugim priložnost, da pohitijo v »Trgovski dom". Svilodni trg v Gorici. Svilodni trg v (jorici se otvori dne 15. t. m. na trgu sv. Antona in sicer ob 5. uri zjutraj. Svilodni trg bode sicer odprt vsaki dan ob 5. uri zjutraj, a prodajati svilodov se ne bode smelo pred 7. uro. Cas med 5. in 7. uro se bode porabil za tehtanje svilodov. Promet s črešnjami na državnem kolodvoru v (iorici je letos izredno velik. V par dneh so naložili in odpeljali 150 vagonov črešenj. Opozarjamo na gledališko predstavo „D I v J e g a lovca11 13. t. m. ob 5. url pop. v „Triovskem Domu14 v Gorici. Iz goriške okolice. g Miren. V nedeljo ob II. uri predpoldne je bil pri nas sklep šolskega leta obrtno-nadaljevalnc šole. Navzoč je bil c. kr. okr. šolski nadzornik Finžgar, ki jc ob enem zastopal politično oblast, nekaj občinskih odbornikov z županom, kateri je tudi otvoril razstavo in domače učiteljsko osobje. Vdclcžba od strani mojstrov je bila pičla. Po raznih, ob tacili prilikah navadnih govorili jc bilo nekaj vajencev obdarovanih. Nato se je skupno zapelo cesarsko himno, in ako povemo, da jo je pel tudi naš Urbančič. potem bi lahko naše poročilo zaključili z — amen. Ker pa obstoji ta obrtno-nadaljcvalna šola uže dve leti in nismo do zdaj o njej še nič poročali, moramo to ob tej priliki storiti. Ta šola je bila za Miren, kot obrtno vas, gotovo potrebna. Te potrebe pa sc naši mojstri niso zavedali. I/. poročila voditelja te šole, obč. tajnika g. Urbančiča, je bilo slišati, da je bil obisk te šole v prvem letu skoro pod ničlo in to po krivdi mojstrov, ki niso hoteli svojih vajencev pošiljati v šolo. Je pa res tako? Kako to pa. da v drugem sedaj zaključenem šolskem letu jc bil obisk bolj reden ? (i. Urbančič jo je kar na kratko vrezal rekoč: Letos pa jc zmagala svitloba nad temo. Naši mojstri so se zavedli in spoznali korist te šole. Mi pa pravimo: temu ni tako, kakor je g. Urbančič na kratko osmodil. Mi vemo, da naši mojstri niso v tem oziru nič bolj razsvetljeni kakor so bili popred. Mi vemo, da razlike med obiskom šole v prvem in drugem letu ni napravila ne tema ne svitloba, pač pa jo je napravil g. Urbančič sam in sicer s tein. da sc v prvem šolskem letu ni poslužil tako strogo zakonov, kakor v drugem, kateri zapovedujejo mojstrom pod kaznijo. pošiljati vajence v šolo. In zakaj se jih ni poslužil? Ne vemo! Vemo le to. da g. Urbančič je dobival prvo leto. ko se ni posluževal postav z vso strogostjo ravno takšno plačo, kakor jo jc dobil drugo. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da prvo leto. čeravno je g. Urbančič imel manj truda z obrtno šolo. vendar je bil z delom in seveda tudi s plačo mnogo bolj obložen. Takrat je namreč bil tudi nadučitelj na naši ljudski šoli. Ker pa so mu poduk pred letom vstavili in s tem seveda tudi precejšen del plače, je bil siljen obrtno šolo obdržati pokoncu; to se pravi: prisiliti rednejši obisk. Da. to je bila tista žgoča svitloba. ki je pregnalo presito in leno temo. Zdaj pa kratek ogled po razstavi. Stene so takorekoč zakrite s čednimi načrti raznih čevljev. Nekaj načrtov je tudi mizarskih, klesarskih in ključavničarskih vajencev. Tudi naloge obrtnega spisja so številne. Drugo leto bo med temi nalogami najbrž tudi socijalistično spisje, letos se je o tem poučevalo le ustmeno. Naše mnenje o tej šoli je sledeče: Potreba jc bila to šolo odpreti. Ni pa potrebno, da učenci morajo obiskovati to šolo štirikrat na teden in zlasti ne ob nedeljah. V dosego potrebnega znanja v obrtnem spisju in knjigovodstvu bi zadostovalo obiskovati šolo dvakrat na teden. Za strokovno izobrazbo pa so praktičnejši strokovni tečaji, kakor sta dva že bila. Toliko za danes, prihodnjič mogoče še kaj. g Društveni dom v Mirnu je pod streho, 22. avgusta sc slovesno blagoslovi in izroči svojemu namenu. Društveni dom bo zbirališče in shajališče naše mladine in naših somišljenikov, mesto po gostilnah posuroveti — blažila si bode srce. bistrila um in se zabavala naša mladina v društvenem domu. Poduk, telovadba, igre, veslanje po Ipavi in dobra šola bo našo mladino povzdignilo. Somišljeniki, pridite nas večkrat obiskat. Naš »društveni dom" bo pravo narodno gledališče naše »narodno divadlo". g V Mirnu se je blagoslovilo bin-koštui praznik lepo poslopje čevljarske zadruge v navzočnosti lepega števila občinstva. Stavba jc lepa, prostorna, zračna za čevljarsko obrt najlepša v Avstriji po zatrdilu izvedencev. C. kr. urad za pospeševanje male obrti je do-poslal izvedenca g. Kumeršeka, ki jc domače mojstre podučeval v izdelovanju čevljev za vojake. Zadruga bo vpeljala svoj obrat tudi s stroji ter izdelovala vsa v čevljarsko obrt spadajoča dela. g Veleč. g. Anton Pahor, vikarij v Sovodnjah zaprosil je začasni pokoj, ker ne more vsled prestane bolezni opravljati svoje službe. Nadomestujejo ga gospodje iz Mirna. g Iz Oseka. — K 28. dnevnim orožnim vajam klican je neki tukajšnji gospodar F. (j. Napravil je prošnjo na vojaško oblast, da bi se ga oprostilo oziroma upoklicalo meseca avgusta k orožnim vajam, ter v svoji prošnji navedel zelo tehtne razloge. Njegova žena namreč je zelo nevarno bolna, za kar mu je izdal tudi g. ckr. okrajni zdravnik v (jorici zdravniško spričevalo. V svoji prošnji je tudi omenil, da nima nikomur prepustiti svoje družine, ker razun bolne žene ima samo majhne otroke. Pa prošnja mu je bila zavrnjena in mož mora k vojaškim vajam. Malo ve«1 usmiljenja bi priporočali visoki gospodi! ... g Iz Ravnice. Bleda smrt, ki nikdar ne počiva, ki brezobzirno in neusmiljeno kosi in pobira staro in mlado je šla te dni tudi skozi Ravnico. Zamahnila je s koso in s koščeno roko iztrgala starišem sina. ženi moža. mali dcci očeta, oropala hišo gospodarja. Umrl je tamkaj preteklo sredo posestnik Jožef Filipič v 35. letu svoje starosti. Umrl je lepo in nalahko — spravljen z vsem in pripravljen na vse. Prav rahlo ga je poljubila mrzla smrt na čelo in ni ga bilo več. Zaman je bil jok žalostne matere, zaman solze sivega očeta, bratov in sester, žene in otrok. Vas je žalovala ž njimi in splošna je bila žalost, saj je bil pa tudi mož kakor malo takih: razumen, skrben, delaven in dober kristjan, tako, da se je lahko reklo: »kakoršno življenje taka smrt". Pogreb, katerega se je udeležila cela vas. je bil nenavadno lep. Vodil ya je l azistenco dveh gg. bogoslovcev domači g. vikar. Križ pred krsto je pa nosil g. učitelj sam, kar se je ljudem jako lepo zdelo in tudi domačim bilo v tolažbo. g Solkan. Vesela družba nabrala na Sv. (iori ob priliki procesije za zastavo ..Kat. slov. izobr. društva* v Solkanu znesek K 7. Bog stotero poplačaj! Odbor. Iz ajdovskega okraja. a Stavka v predilnic iv Ajdovščini. V predilnici v Ajdovščini je nastala splošna stavka. Zahteva sc zvišanje plač in skrajšanje delavnega časa. Iz kanalskega okraja. ki Vesela novica. — Cesta po banjški planoti se bode začela graditi v najkrajšem času in sicer od Avč proti Levpi in od Grgarja proti Batam. Več povemo prihodnjič. ki Lokovec. Vojaška naborna komisija si je izbrala v naši vasi 24 mladeničev za vojake, kar je izredno veliko, f ____ Iz tolminskega okraja. t Zatolmin. V tukajšnjem k. s. izobraževalnem društvu se je vršila dne 3. junija revizija. Revidiral je preč. g. I. Kovačič. Dobili smo tudi nov harmonij. Hvala vsem datovalcem! t Na Idriji pri Bači bo prihodnjo nedeljo I .». t. m. predaval veleč. g. Kovači č, župnik v Podmelcu in društveni revizor. Iz cerkljanskega okraja. c Iz Corkna. — Prelepo slovesnost smo obhajali včeraj, nedeljo, o. junija. Blagoslovili smo novo krasno zastavo družbe Jezusove (vednega češče-nja). K tej slovesnosti so prihitele ,Marijine družbe: iz Novakov, Leskovice, Stare in Nove Otlice, Fratc, Idrije in sosednje Idrije, vse s svojimi zastavami. Tudi mnogo drugih okoličanov je prišlo. Ob eni popoludne sc je pomikal krasen sprevod iz župnišča v cerkev, v njem sedem zastav, zadnja naša nova. V cerkvi je bil najprej govor, potem blagoslov nove zastave, nato slovesen sprejem več kot tristoterih mladih časticev Najsvetejšega, dečkov in deklet: nazadnje slovesne pete litanije Jezusovega Srca. ki jih je imel g. dekan dr. Knavs ob asistenci osmerih drugih duhovnikov. — Po končani cerkveni slovesnosti, ki je na vse napravila najboljši vtisk, je bila v Gospodarskem domu veselica, ki je uspela vsestransko izvrstno. Naši mladi govorniki in govornice so nastopili in govorili tako samozavestno* tako navdušeno in prepričevalno, da jc nam starim srce plalo veselja nad takim naraščajem, ki je istinito naša nada. Igro ».Jeza nad petelinom in kes", ki je bila kot zadnja točka na razporedu, so igrala naša dekleta tako naravno, tako dovršeno kot izšolane igralke, da so nam napravile mnogo veselja, in smo tako združili koristno z veselim. Vsesplošna zadovoljnost in veselje je vladalo med vsemi udeleženci nad srečno uspelim dnevom. Pomagat je prišel veleč. g. J. Kalan, urednik »Bogoljuba" iz Ljubljane, ki je imel že zjutraj pri skupnem obhajilu kratek nagovor, ob 10. uri lepo mladinsko pridigo, popoludne govor ob blagoslovljenju in končno še duhovito predavanje v dvorani (j. doma. Bor povrni ! Veselje tega dne pa ni samo tre-notno, enodnevno; sad tega slavja, upamo, bo trajen, ker se je s tem priložil nov kamen v poslopje organizacije naše mladine. — Ob isti uri so imeli liberalci ravno v nasprotni gostilni pri Makucu svoj shod. na katerem so ustanavljali liberalno politično društvo za Cerkljansko. Za botra novorojenemu nebodigatreba je prišel sam Gabršček. Zdi se pa, da je novorojenec če ne mrtvorojen. vsaj pohabljen. Na shodu ni bilo nad 50 ljudi. Liberalci naši so bili sploh ta dan jako slabe volje. Ni Čuda! Mladina naša se vzbuja, se zbira, se dviga v močno falango zoper nasprotnike krščanske misli. Kuhinjska in gospodinjska šola v Gorici. Naznanja sc s tem sl. občinstvu, da .^e jc'„K ti h i n j s k a šola" v Ciorici zopet otvorila dne 27. maja in sicer v „S. Gregorčičevem Domu" v I. nadstropju, ulica Vetturini. Učenke, ki bi hotele obiskovati to šolo, oglasijo naj se pri vodstvu te šole, ki se nahaja v prej omenjeni hiši. Plača se samo za pouk za vsako učenko po 24 K na mesec. One učenke pa, ki bi hotele v »Kuhinjski šoli“ hrano dobivati in tam stanovati, plačajo 60 K na mesec. V ,.Kuhinjski šoli" postreženo bode sl. občinstvu z vsakovrstnimi tečnimi in okusnimi jedili po zmernih cenah. Stalni gostje se sprejmejo. Vodstvo Sole se priporoča za obilen obisk. Marija Grebenc, lastnica-voditeljica. Duhovnika isčo upravništvo javne bolnišnico usm. bratov v (Jerici, veščega slov., ital. in nemškega jezika. Natanč-Lieji pogoji in podatki, se izvedo pri prijoratu oziroma pri upravnistvu označenega zavoda. Qf ------------------------------------------------"lQ i Goriška zveza f gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovaim zadruga z omejeno zavezo posreduje uri nalup Miških potrebščin in pri prodaji ^ ‘'v- »'v kmetijskih pridelkov. •'v* ^ ^ Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE ' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT- 32 JMa^nanilo. »Centralna posojilnica registrovaua zadruga z omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4'2° 0 (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala elanom: a) na vknjižbo po 5‘*°i„ (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po (i°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GOKICA, 4. novembra 1908. ODBOR. Največje veselje in trajen spomin je za birmanca, ako dobi v dar uro in verižico. Cast. bolrom in botricani ulj. priporočam svojo veliko zalogo birmskih daril, najboljših švičarskih ur, dalje verižic, prstanov, priveskov, uhanov, zapestnic itd. \ zlatu, srebru in najlinejšem duble, vse po jako zmernih cenih. Popravila izvršujem točno in ceno. Aleksander Ambrožič, urar In trgovec v Gorici, Tekallšče Jos. Verdija 20. Kgil-ov lak najbolji lik za mehke pode Keil-ovn bela glazura a 90 v. Kvil-ovo mazilo za črevljc a 30 v. ICcilov zlatilni lak za okvirje a 10 v. Kcil-ovo voščilo za pode a 00 v. Keil-ov lak za slaninTfie v vseli barvali vedno v zalogi pri tvrdki: Konjedic ilr Zajec, Gorica. Postojna: A n t on Hitric h. Reka: mirodilnica l;. .1 ec h el. Ljubljana: Leskovi č & Meden. Mali Lošinj: (i. I’. Budna. Pulj: A u g u s t o Z u I i a n i. Rovinj: (i i ti s c p p e de Ve s c o v i. Šebenik : I: a u s t o I n c h i o s t r i. Tolmin : I. u d. K a ca f u ra. V a h i 1 o na redni občni zbor Hranilnici in posojilnice v Pevmi, reuistrovane zadriiKc /. neomejeno /.avozo. ki se bo vršil 20. junija 1909, to je tretjo pobinštno nedeljo, ob 1' , pop. v Pevmi v župnišču. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in računskega pregledovalca. 2. Potrditev računov za I. 1908. 3. Volitev načelstva, računskega pregle- dovalca in namestnika načelnika in rač. pregledovalca. 4. Slučajnosti. N a č c 1 s t v o. in sv. Rešuje Telo priporočam po znižanih cenah raznovrstne lepe batiste, cefirje, kakor tudi primerne volnate bluze in obleke v crem barvi. Izbira v tem blatil je velika ter vzorci najnovejši. Za obilen obisk se sl. občinstvu vljudno priporočam ter bilježim spoštovanjem Franc Ravnik?r. Gorica Raštelj 16. VIKTOR TOFFOLI = (SORICA = Velika zaloga oljkinega olja iz naj- -------- ugodnejših krajev________ Jedilno olje 30 96 v. liter Jedilno fino K HM Marsiglia . . K 1-28 istrsko „ „ 1*20 Uombay . . . . „ 1 20 Corfii „ „ 1'20 Bari .... • „ 1'tO Puglie „ „ 128 Lucca .... . „ 160 Jesih vinski najlinejše . . ■ m 2- Milu in luči. Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro IS in via Se-minario 10. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Naji-eneji* kupoviilišCe nirnberškesa in drobnega 11 it;a ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna obrala za vse letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. v s Lekarna $ Mfilelli v Gorici Prave ln edine žel. kapljice k nnamko sv. Antona Fado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne- prekosljiva. — To kapljice uredijo red ts O prebav- lianje, ee po jih drafcrat na dan po jedno žiičico (Vnr.itmm ini.nk«) p()pij6 _ Qkfep 2 •S ^ rt 2 •» . o d « d 0 H .2 C "3 P 0 C 1 g S ® B p »- •o > n e o > . rja o rt *• tics -M O J3 S > *3 «0 >n rt h J* £ ■£?,§ js rt o 5 N K d d ° > tt> S1 rt ® s o u n .s za vsaki stan.