Za poduk in kratek čas. V Sarajevo. (Dopinujo J. čagran, veroučitej v Sarajovu.) V. Vlaško duhovništvo, poprek ueizobražeuo, aevedno in povse malo kaj prida, ne stori za prosveto, uapredek iz izobraženje bosaaskib Srbov skoraj ni6. Več ko polovica Srbskih popov v Bosai ne zaa ne pisati ne brati. Njihovi škofi. posvečujejo ali so vsaj dozdaj posvečevali popolnoma neizobražeae in aepripravae ljudi za duhovnike. Hlapci, ki so zaslužili ia položili vladiki (Skofu) 10—20 dukatov in se ceremoaije in raolitve na pauiet nančili, so postali popovi. V verskib resnicab so ti popo^i strašao slabo podučeni. Vsak dijak pri nas bi zual nje, njiliove protopope ia vladike z malimi izjemami v verskih rečeli in znaaostih v zadrego in sramoto spraviti. Prokletstvo razkolaištva in ajegovi tužai naslcdki leze posebno od odvisaosti od Carigrajskega patrijarliata. Patrijarliat se prodaja njerau, ki ga najdražje plača. Patrijarli zopet oddaje metropolijc za denar itd. Razvidno je tukaj, da se ne gleda ua sposobaost nego na dobiček. Vsak gleda, da si potem poravna ia popravi stroške. Stola ali pristojbina za cerkveaa opravila je v pravoslavui cerkvi jako visoka ia zaaša od 1 —lOiu več dukatov za navadea sprevod ali pokop. Velike gori omenjene pomanjkljivosti, nevedaost ia neobražeaost prikrivajo popovi s svojo meržnjo in sovraštvom do katoličanstva. Od Sa rajevekega metropolita Save Kosaaoviča do zadnjega selskega popa grdijo ia črnijo vsi katoliško cerkev. Gorje bosaaskim katoličanom, če bi Boaaa prišla kedaj Srbom ali Craogorcom v pest! I)a Vlaški popovi tudi aimajo pravcga iii požrtvovalaega domoljubja, to je, če pogledarao gori navedcae lastaosti njibove, razumljivo. Le Belgraški ia Petrograški rubeljni so tista tajna moč, ktera Srbsko-Bosaasko popovstvo posebno v aedanjem času aavdušuje za ,,Srbijo". Šolstvo je pri Srbih še jako slabo razvito, akoravno so bogateji od katolikov ia so nekteri celo milijoaarji. Nevedai popovi ae za šole ae brigajo, le kar so tn ia tam svetovajaci storili, to je vae. iB to je malo. Pravo- slavje vaem svojim narodora utisae zaak mrt vaške gnjilobe, tako v Rusiji, kakor povsod: tudi v Bosai. V Sarajevu iinajo bosaaski Srbi lepo veliko stolno cerkev ia aietropolita. Kako sem zvedel, so Sarajevski Vlahi HadžiLoju, ko je careval kratek čaa 1. 1878 v Sarajevu, poklonili 100 dukatov vredao oblauilo ia so zmiraj šuatali Turke, da bi ubili katoliškega tedajšajega župnika č. o. fra Grgo Martiča. Taki so toraj hriščaai Srbi. Vlaški popovi nimajo skoraj nobeaega upliva pri prostem ljudstvu, ktero vidi, da se v aicem dobrem od njega ne razločijo. Popovi župniki se malo brigajo za duhovno pastiratvo ter raji skrbijo za S7oj ia svojih blagostanje. So aamreč ožeBjeni pa vkljub temu malo izgledao žive. Matičae (krstae itd.) kajige malokteri vodijo ia zapisujejo ia vsako leto vlada uabere lepo število poaarejeaili lažljivih krstnih listov itd.. posebno o priliki novačeaja ali aaeatacije. Za deaar se pri pravoslavaem popu vse dobi. Kako malo da prosto ljudstvo za blagoslove ia cerkveae blagro svojih popov mara, razvidimo iz tega, ker Vlabi v bolezBib ia drugih uadlogab pri katoliških duhovaikih sv. meše aajemajo, od njih blagoslova prosijo, ia se ajihovim molitvam priporooujejo. Ce hoče Avstrija 7eliko Bosao ia Hercegoviao stalao osvojiti, je treba da krepi tam katoliški živelj, da skrbi za prosveto ia da ne zaščituje nje, kteri za Avstrijo uikoli raarali niso ia tudi zdaj ne marajo, namreč brišeaae ali Srbe. Naj v prvi vrsti skrbi za v rcsnici izobražeao pravoslavuo duhoveastvo, ki ue bodc kakor dozdaj svojo ualogo aajbolj v tem iskalo, katoličanstvo grditi ia proti njemu kovariti. Oudao je, da vlada ne vidi iu ue čuje aič, kako se ,,velika Srbija"1 v Bosai širi ia vse, kar ai pravoslavao ali Srb pa kot ,,izrod", ,,psina" in ,,švabi" zaaič-uje iu zatira. Švabe Bazivajo Svbi radi poaebao aas Sloveace, če gladko tukajšajega jezika ne govorimo. 0 šegah ia običajih Srbov pozueje in aataačneje. (Dalje prihodajič.) Smešnica 44 Gospod ,,feldwebel" ponižao prosim, ako bi smel jutri doma ostati, ko gre bataljoa na vojaške vaje, ker me pridejo mati obiskavat, reče aek vojak. ,,Feldwebel" mu odvrae: tritaužent kanoaov, reci materi, aaj takrat pridejo, kedar ae bo vojaške vaje! Vojak: kako pa dobim pleče, katero mi mati prines6 za gospoda ,,feldwebelna" ? Sedaj reče ,,feldwbel"': I — au — pa ostani doaia, saj si tako šibek, bom uže jaz ,,hauptmaBii" rekel! ,,Jurij s pušo."