Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 49
Sreda, 20. junija 1934
Leto IX
Po umoru poljskega notranjega ministra
Pilsudski sedi na vulkanu
Leta 1926 je vrhovni šef poljske armade, general Pilsudski, izvršil krvav državni udar in se je polastil vlade. Od takrat je bila od leta do leta poljska demokracija vse bolj pritisnjena ob tla, dokler ni v raz-gonu parlamenta in v procesu proti demokratičnim parlametarcem v Brestu Litovskem diktatura Pilsud-skega, tega bivšega svobodoljuba in vstaša, stopila neprikrito na plan. Ves demokartični kulturni živelj in socialne pridobitve revolucije so bili s surovimi metodami zadušeni, teror je zavladal po vsej državi.
To niso morali občutiti samo socialni demokrati, ampak tudi poljski nacionalni radikali in Ukrajinci, ki kot močna narodna manjšina v Galiciji, enako kakor Belorusi, nikakor nočejo mirno in molče prenašati raznarodovanja in šikan poljskega notranjega ministrstva, ki hoče posnemati razne slične sisteme »močne roke«. To se je zlasti opažalo, odkar je postal notranji minister Pieracki. Pod njegovim okriljem in z njegovo podporo so začele na vseh krajih vznikati razne fašistično Pobarvane patrjjotske organizacije, l- s° začele izvajati brezobziren
or nad vsem, kar ni brez ugovora odobravalo vladne politike. Na univerzah so metali patrijotični študentje iz dvoran drugorodce, v notranjosti države so patrijski omla-dinci terorizirali demokratično in marksistično orijentirano prebivalstvo, a v obmejnih provincah so se pa formirali napadalni oddelki poljskih nacijonalnih socijalistov, ki so izstopali zdaj proti Nemcem v i>o!j-ski Sleziji, zdaj proti Čehom v opav-..?n? (>zemlju. Ukrajincem v Galiciji in proti Litvancem v vilenskem okrožju, povsod pa tudi proti Židom. 1 oljska leži v sredini dveh popolnoma si nasprotujočih kultur, ruske in nemške, s katerima je ne vežejo nobeni s^ki odkritosrčnega prijateljstva. Vcndai ji zc interesi njene samoohranitve narekujejo, da živi z njima vsaj v znosnih sosednih odno-|ajih, ker bi preveč riskirala, če bi živela istočasno z obema v sovra-vtVl!- Delikatno ie zanjo samo vpra-anje s kom? Če ponudi roko ene-lnu- se s tem gotovo zameri druge-^0 nedavna se je Poljska naganjala v glavnem' na Francijo, ki •>° je smatrala za svojo najboljšo zaveznico na vzhodu. Ko pa so lansko leto Francija, Anglija, Nemčija in itanja sklenile med seboj »zvezo stu ih«, ne da bi pritegnile v njo tudi rojsko, ki bi strašno rada igrala vlogo velesile, ali da bi jo o tem ob-vostile, je to vzbudilo poljski nacijo-nalm ponos, prijateljstvo napram rraneiji se je zelo ohladilo in Polj-, a se.ie iz same užaljenosti obrni-a proti vzhodu in je ponudila svojo oko sovjetski Rusiji. To pa zopet i buo po godu poljskim antimarksi-• lunin nacijonallstom, ki so storili • e. da ta zveza ni mogla postati nreveč prijateljska. Nekateri poljski nacionalisti bi raje videli, da bi se združili rnagari s hitlerjevsko Nem-ujo, čeprav bi bila taka zveza najbolj neprirodna in nenormalna zveza dveh antagonizmov. Najsrečnejši Pristaš zveze z Nemčijo je bil ravno notranji minister Pieracki. Ostva-ritev te zveze je pa bila za radikalce krilo poljskih nacijonalistov
Eno zlo diktature
Je korupdonizem
Diktatura se ?ahko vzdrži samo s podkupovanjem
Prav podoben je razvoj v diktaturah. Volja posameznika ali klike ne m;ore ustrezati potrebam razvijajočega se duha. Vsaka diktatura tudi čuti to slabost. Zato išče metode, s katerimi bi koristila predvsem svojim pristašem, nadalje pa tudi elementom, ki si milost diktature kupijo z denarjem! ali drugimi uslugami. Sistem takih režimov je zgrajen na sebičnosti in ne more imeti nikdar splošnih interesov pred očmi, kakor jih ima splošna človeška družba, ki te zagovarja v objektivni in pravi demokraciji.
Diktatura je izraz volje osebe ali klike, ki zastopa svoje ožje interese. V kolikor diktatura urejuje razmere v splošnem, jih urejuje s svojega ožjega stališča. Razvoj, ideologija in niti praktične družabne razmere se pa ne razvijajo po naziranjih posameznikov, marveč po svojih načelih potrebe, iz katerih izhaja nebroj komponent, ki ustvarjajo nove dobe. Razvoj je produkt vseh aktivnih duhovnih sil človeške družbe, ki ga lahko imenujemo tudi nepremagljivo silo.
Stari patriarhi, fevdalci in drugi družabni voditelji in roparski vitezi so tudi mislili, da je njih absolutna moč večna. V vseh fazah zgodovine se je pa izkazalo,
da je čim hujše zatiranje svobodnega duha vedno rodilo nenadoma nove sile, nova na* čela
in pohotna vlastodržka oblast je vedno doživela poraz. Umetno zgrajena ideologija in surova oblast je postala igračica človeškega razvoja.
Srednjeveški teror nami vse to potrjuje. Oboroženi vitez in njegovi priganjači so strahovali »podložne« kmete in delavce, ki so bili izpočet-ka vdani, misleč, da je njih naloga, da služijo samo gospodi. V sistemu se je polagoma porajala korupcija in klečeplaztvo. Tisti, ki je dal val-petu več žita ali svojo hčerko v zlorabo ali kaj podobnega, je užival protekcijo. Drugi pa so morali prenašati vedno več krivic. Povsem' naravno je, da se je med ljudmi splošno pojavljalo ogorčenje, ki je končno temeljito pomedlo s fevdalizmom;.
Tudi v srednjem veku so fevdal-ski diktatorji svojim posebnim ljubljencem! naklanjali fevde za usluge in da so jih bolj pridobili zase. Danes fevdov ne dele, ponujajo pa druge ugodnosti, kakor korita, nagrade, službe itd.
Seveda
vsaka diktatura potrebuje pomoči. Zato si jo kupuje in s tem direktno vzgaja korup-cionističnega duha,
dasi obenem trdi vsaka diktatura, da hoče odpraviti — korupcijo.
Materijalna in duhovna korup-tivnost je veliko zlo. Z metodami pa, ki jih razglašajo oznanjevalci Mističnih diktatur, se pa zlo ne odpravlja, marveč s premeteno pedagogi j o širi in povečava.
Nazaj k demokraciji more biti edino zdravo načelo. V defnokraciji se vrši medsebojna kontrola, obenem pa se zbuja čut za strpljivo demokratično sodelovanje, zlasti pa za odgovornost človeka za človeka, to je splošno socialno pravico.
Mussolini-Hitler
V Benetkah ni sestanek rodij nobenih pozitivnih uspehov. Tudi Hitler fašističnega gibanja v Avstriji ne more preprečiti ter mu subjektivno utegne le ugajati.
Iz nastopa Mussolinija pa je razvidno, da nima mnogo zaupanja v svojo politiko, ker tokrat rti zarožljal s sabljo, marveč apeliral na — razum.
Da trenutno želita oba šefa mir predvsem zaradi notranjepolitičnih in gospodarskih razmer, je jako umljivo.
Papa Mussolini je poklical Hitlerja v Italijo. V Benetke ga je povabil ter kategorično zahteval, da pusti Avstrijo s fašističnimi bombami in sabotažo pri miru. Hitler je skesano izjavljal, da je sam nasprotnik fašističnih akcij v Avstriji in je takoj nato tudi odstavil avstrijskega emigranta Habicbta, ki je vodil akcijo iz Monakova, od vodstva.
Govorila sta moža tudi o povratku Nemčije v Društvo narodov. Tu zahteva Hitler za Nemčijo popolno enakopravnost, kar zagovarja tudi Mussolini. V tem sta edina. In končno sta obravnavala problem podonavskih držav ter zagotavljala Podunav-Ju 'Poralno in materijalno pomoč.
I o sta sporočila oba komisarja javnosti.
Mussolini je ob tej priliki v Benetkah govoril. Rekel je, da se nista sestala, da bi izprcminjala zemlje-vid ali skušala vznemirjati države. Narodi naj se sporazumejo, sodelujejo politično in gospodarsko, ker je sicer usoda Evrope zapisana smrti.
Balkanska reakcija
Bolgarska vlada ie razpustila stranke
S posebno naredbo je bolgarska vlada razpustila vse stranke.
Izdajanje listov dovoljuje vlada. Snovapje ilegalne strankeise kaznuje s smrtjo.
To je vrhunec zatiranja svobode duha in uma.
huda preizkušnja, zlasti v pokrajinah, ki meje na Nemčijo, kjer so morali svojo protinemško propagando ustaviti ali vsaj omiliti. In 15. t. m. je poljski notranji minister Pierat-sky padel v Varšavi kot žrtev svoje politike, zadet od krogelj samokresa,
v	rokah fanatičnega poljskega radikalnega nacijonalista. Pristaši vladnega tabora so nato poslali varšav-
ske meščanske mase na ulice, da demonstrirajo proti nacijonalnimi radikalom. Poslopja uredništev glasil nacijonalnih radikalov »Gazeta Varšavska«, »ABC« in »Kurier Varšavski« je masa razbila. Atentatorja še niso vlovili. Ljudstvo je skrajno razburkano, v njem vre kakor v vulkanu. Bo li mogel Pilsudski na njem obsedeti ?
Jevtič v Parizu, Mussolini in Hitler v Benetkah
Jugoslavija in Italija
Jugoslovanski zunanji minister Jevtič je bil te dni v Parizu ter se je posvetoval s francoskimi politiki o političnem položaju, zlasti glede ureditve srednje Evrope.
V	Avstriji postaja situacija kritična. Ni še gotovo, ali uspe klerikalni ali hitlerijanski fašizem. Skoraj gotovo pa je, da pride v Avstriji do mednarodne intervencije, ker klerofašizem tam naravnost pripravlja meščansko vojno .
Pariški setanek je pomemben, ker Francija skuša posredovati med Italijo in Jugoslavijo ter se bodo že v kratkem vršila tozadevna pogajanja.
Z Mussolinijem je konferiral sicer tudi Hitler, vendar pa Mussolini ne bo pristal na to, da bi Nemčija kakorkoli osvojila Avstrijo, ki ji hoče mednarodna politika zagotoviti nevtralnost, da ne bi Nemčija postala premočna in prenevarna.
S'sporazumom med Italijo in Jugoslavijo bi utegnil biti mir zasigu-ran za nekaj nadaljnjih let.
Strah pred novo revolucijo v Nemčiji
Podkancler grof Papen v skrbeh
Ideološko je Nemčija danes pra-
vi	kaos. Podkancler Papen je govoril v Marburgu ob M. ter nujno svaril pred novim' duhom, ki preveva Nemčijo. Rekel je: drugi val revolucije je venomer v razgovorih. Drugemu valu pa lahko sledi tretji. Kdor grozi z giljotino, lahko postane nje prva žrtev. Ali smo izvedli v Nemčiji protimarksistično revolucijo zato, da izvedemo samii marksistični program? Osebna lastnina se mora čuvati. Ni reakcija, kar smo izvršili. Ne sme se hujskati mladine proti delu naroda (plemstvu) ...
V oti si poglejmo!
Zdaj Pravda stara, Pravda sveta nas kliče v boj od vsepovsod...
Ko so bile volitve v Delavsko zbornico, so »Jutro« in »Slovenski Narod!« ter drugi meščanski lističi pozivali podjetnike, naj vplivajo na svoje delavce in delavke, nameščence in nameščenke, da bodo oddali svoj glas »plavim«.
»Zmaga »plavili« v Delavski
zbornici je pomembna tudi za
Vas, delodajalci, kakor bo za
Vas tudi neprijeten poraz »pla-
vih«, — je bilo povdarjeno.
Tako so pisali in kričali.
In vse, kar je bilo podjetniškega, kapitalističnega, je delalo za zmago »piavih«.
To je bilo, ko so bile volitve v Delavsko zbornico nekako pred devetimi ali desetimi meseci, torej pred kratko dobo.
Sedaj, ko sc je razkrilo podjetniško tihotapstvo, s katerim so hoteli podjetniki organizirani v svojih trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornicah, takorekoč komaj uveljavljeni Obrtni zakon razmrcvariti in baš v prvi vrsti kategorijo nameščencev in nameščenk ponižati malone v kategorijo navadnih težakov, delavstvo pa v kategorij brezpravnih bitij, so tem' »plavim n,- v očigled ogromnega ogorčenja1-vsfega delavstva in nameščenstva, liamignili, naj se s svojo firmo tudi oglase s
FRANC JERNEJČIČ
protestnim shodom. Kajti treba je nekoliko izbrisati neuspelo akcijo pri volitvah v »Delavsko zbornico«. (Če bi takrat »plavi« res zmagali, bi se predlogi delodajalcev za poslabšanje Obrtnega zakona ne »izvedeli«, ne smeli bi se izvedeti.)
In »Jutro« ter »Slovenski Narod« sta napisala vabila in pozive »Vrhovnega strokovnega sveta« ta-kozvanih nacionalnih strokovnih organizacij, da bo v petek, 15. t. m. ob 19. uri v veliki dVorani hotela »Union« protestni shod.
»Glej, glej,« sem slišal vzklikati na ulicah. »Kar v veliki dvorani »Uniona« protestni shod nacijev.« Kakor svoječasno »Borci« in »Boj«!
In Vlado Fabjančičev »Prelom« je v svoji nadstrankarski veličini 14. junija 1934 istotako pozval vse, kar leze^ ino gre, na ta protestni shod.
1 ■ Zanimiva činjenica je to, ker namreč dosedaj nadstrankarski »Prelom« vseh velikih akcij in shodov po vsej Sloveniji, ki jih vrše svobodne strokovne organizacije, niti velikega shoda Zveze privatnih nameščencev dne 29. maja 1934 v Ljubljani, radi svojega nadstrankarskega stališča ni smel videti.
Ali, vkljub vsemu, ta protestni shod je, kakor piše »Jutro« od 15. junija 1934 in »Slov. Narod«, nenadoma iz tehničnih razlagov preložen na nekakšen drugi teden.
Mariborska »Borba« je še pred kratkim, ko je delavstvo izvedelo za namero in predloge podjetnikov, junaško napisala, da je vse to le de-mamogija rdečih in da so podjetniki povsem nedolžni in delavstvu nič nočejo.
Tako se v dobi »nacijstva«, »bo-jevstva«, »prelomstva«. »zaletel-stva«, dogajajo metamorfoze s kinematografsko hitrico in se kujejo na pestrih, nakovalih «dobrote« delovnemu ljudstvu.
Shodi z odobrenjem podjetnikov in propagirani z njihovimi instrumenti (časopisjem etc.), so kakor plašč, ki ga premočen človek dobi — po dežju.	_____________
„Arbeiter-Žeitung“
najbolj razširjen list v Avstriji
V	Avstriji ne smejo izhajati so-cialnodemokratični listi. Zato izhaja sedaj tednik »Arbeiter-Zeitung« v Brnu na Čehoslovaškeni. V Avstriji izvajajo delavci tajni bojkot proti vsem časopisom, ki ne pišejo odkrito o dogodkih v Avstriji in drugod, prepovedano- »Arbeiter-Zeitung« v Brnu pa tiskajo že v tako veliki nakladi kakor pred februarskimi dogodki v Avstriji in je kljub fašističnemu terorju najbolj razširjen politični list v Avstriji. Pri komur dobe izvod »A.-Z.«, ga sicer zapro nekaj dni, če koga dobe, da razširja list, pa ga obsodijo na nekaj mesecev ječe. Kljub temu se v Avstriji razširi vsak teden vso »Arbeiter-Zeitung« in nekaj stotisoč letakov med narodom.
Ali sl 2e poravnal naročnino? Ako Se na, stori takoj svojo dollnostl
Našega starega bojevnika za pravice delavskega razreda, s. Franca Jernejčiča, ni več med živimi. V pondeljek, dne 18. t. m. je nenadoma preminul. Zvečer je bil še čil in svež ter dobro razpoložen v družbi svojih sodrugov prijateljev. Nenadoma pa mu je postalo slabo, zgrudil se je in pozvani zdravnik je moral odrediti prevoz v bolnico, kjer je Jernejčič ob 11. uri ponoči, zadet od kapi, zatisnil svoje trudne oči.
S sodmgom Jernejčičem smo izgubili zavednega sodruga, ki je od svojih mladih let dalje živel in delal za uresničitev velike ideje socializma. Zlasti poznan je v krogu svojih poklicnih tovarišev železničarjev, s katerimi je preživel dobre in težke čase v neprestanem boju za njihove pravice. Ni bilo shoda, ne sestanka, da bi mu s. Jernejčič ne prisostvoval in pri posvetovanjih ne pomagal s svojim bogatim izkustvom.
Pa ne samo kot železničar je pokojnik pokazal celega moža, on je bil v vsem delavskem: gibanju, v političnem, strokovnem, kulturnem in gospodarskem enako agilen, zavedajoč se, da si more priboriti boljšo bodočnost le delavski razred kot celota.
Kako veliko zaupanje in spoštovanje je naš stari dobričina užival v vrstah razredno zavednega delavstva, je najboljši dokaz dejstvo, da je bil dolgoletni predsednik Strokovne komisije za Slovenijo, odbornik Ujedinjenega Saveza železničarjev Jugoslavije, član nadzornega odbora, delavske godbe »Zarje« itd. Razen tega pa je vztrajno in z ljubeznijo vršil vsako delo, ki mu jo je pokret naložil in tega ni bilo malo.
Sodrug Jernejčič ni omagal niti tedaj, ko je stopil kot železničar v pokoj. Narobe posihmal je ves svoj prosti čas posvetil delavskemu gibanju.
Pokojnik je lahko nam, vsem. ki stojim« globoko užaloščeni pred njegovim mrtvaškim odrom v dvorani Delavske zbornice, nam vsem, ki smo ga poznali in z njim delali, svetel vzgled požrtvovalnosti in vztrajnosti v delu in boju za boljšo bodočnost delavskega razreda.
V	sredo, dne 20. t. m. popoldne ga bomo spremili na njegovi zadnji poti. Njegov spomin pa bo živel med nami in nas bodril, da bomo nadaljevali delo, ki ga je vršil pokojnik, dokler ni omagal pod težo svojih let.
Slava spominu sodruga Jernej-
stvu, da so se na intervencijo delavskih in nameščenskih organizacij priključile protestu proti poslabšanju obrtnega zakona tudi obe občini Celje-okolica in mestni občinski svet. Pokazal je tudi grandiozne zmote tistih, ki bi hoteli posnemati Mussolinijeve in Hitlerjeve metode v politiki in gospodarstvu. Italijanski fašizem je za dobe svoje vlade naprtil italijanski državi in s tem italijanskemu ljudstvu 1U8 milijard lir dolga. Hitlerjeva vlada je pa v enem samem letu raztrosila 6 milijard mark državnega premoženja, kar je v našem denarju okoli 100 milijard dinarjev.
Fašizem je pokazal, da žre z največjo žlico, na drugi strani je pa tudi pokazal, da si ne dela nobenih skrbi z vprašanjem, kako naj se ta denar zopet prisluži. Ni čuda potem, če je bivši italijanski zunanji minister napisal v svoji knjigi, da se boji, da je fašizem pritiral državo tako daleč, da dvomi, če bo po polomu fašizma Italija sploh še samostojna država. Tako nekako izgleda stvar tudi v Nemčiji.
Kakor je trenutno vsled zunanjepolitičnih vplivov zrastel delavskim neprijateljem greben, tako je tudi jasno, da se bo z zru-šenjem fašističnih pokretov situacija temeljito spreobrnila in da bo delavstvo in z njim vsi konstruktivni elementi človeške družbe prešli v protiofenzivo, ki bo šla tokrat do kraja. Ta čas se že kaže, zato naj vsi delovni ljudje pripravijo za nastopajočo dobo svoja srca in svoje duše.
Kot tretji je povzel besedo s. Leskovšek, tajnik SMRJ, ki je naglasil potrebo boja za socialno enakopravnost delavskega razreda, ki naj se izraža zlasti v tem, da bo odvzetje zaslužka ali enega dela mezde prav tako kaznivo kot vsaka druga tatvina. D očim kapitalisti razpolagajo z mogočno zaščito, si jo morajo delavci sami ustvariti. — Za tem se je s. Godnik v lepih besedah spomnil desetletnice mučeniške smrti s. Matteottija. Na njegov poziv so se dvignili vsi poslušalci in zaklicali trikratni »Slava!« s. Matteottiju. — Nato pa je s. Vodopivec zaključil shod, ki je poteke! ob burnem pritrjevanju govornikom. Za zaključek se je nabralo še nekaj novih naročnikov za »Delavsko Politiko«.
Lepo uspeli protestni shod v Slov. Bistrici
Minulo soboto se je vršilo v dvorani gostilne g. Vrhovšek protestno zborovanje, ki ga je sklicala podružnica Saveza metal-skih radnika Jugoslavije v Slov. Bistrici. Zborovanje, ki je bilo prav lepo obiskano, je otvoril in vodil s. Germ, ki je po kratkem nagovoru podal besedo s. Jelenu iz Maribora. Govornik je v daljšem' govoru razkrinkal namere delodajalcev, ki so napravili grd atentat na delavsko socialno zakonodajo in s posebnim načrtom zahtevajo spremembo obrtnega zakona, tako da bi delavstvo zgubilo domala vse pravice, ki so mu v tem zakonu zasigurane. Iznesel je dalje zahteve delavstva, da se končno začne izvajati socialna zakonodaja, zlasti pa, da se izvede starostno zavarovanje, zavarovanje za slučaj nezaposlenosti, z zakonom zaščitijo minimalne mezde itd. Zborovalci so ves čas pazno sledili govornikovim izvajanjem in burno pritrjevali. Nato je bila soglasno sprejeta resolucija, ki bo poslana na merodajna mesta. S. Jelen je nato pojasnil še nekatera s strani zaupnikov stavljena vprašanja, nakar je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje. Preden so se zborovalci razšli, se je priglasilo večje število novih naročnikov za »Delavsko Politiko« in »Volksstirmne«.
Mestni občinski svet celjski je dal
v najem1 znano Glazijo Sokolskemu društvu in SK Celju za 10 Din letne najemnine. Pogodba je sklenjena za dobo 25 let. Prostor je primeren za največje prireditve in se nahaja prav tik mesta. — • • - - •
Za priboljšek:
ADRIA mešanica &
prave in sladne žitne kave! — Kupujte jo /
Tone Maček:
80
Stucai HutH&etgec
»To pa je drugo jioglavje katastrofe hrastui-škili kmetov. Ni bila še zapečatena njihova usoda.
V	agoniji so čakali na svoj konec še par let. Marsikdo ga je slutil vnaj»rej, a za večino je priše kakor strela z jasnega neba, kot usodepoln m nuu udarec. Stari, ki so bili priča nastanku rudnika, so večinoma že pomrli, mlajšimi, ki so bili takrat Še v otroški dobi, je bil samo zanimiva novost, lu so se je tekom let privadili in smatrali kot nekaj samoj)osebi umevnega, da celo koristnega, kot edino sredstvo za kak zaslužek. Živeli so še naprej v svojih hišah kot mali posestniki in bajtarji, ki so navezani na postranski zaslužek. Skrbeli so samo še za svoje hiše, v katerih so stanovali, nekdanja ponosna in obsežna gospodarska poslopja so: žuftedaj počasi razpadala. Vzdrževali so si samV*re prostora za eno ali dve kravici in za kak pa7 kljuset in pa del svinjaka. Koder je poprej valovila jx> njivah zlata j>senica, so sedaj sejali večinoma oves za konje, s katerimi so sc vdlnjai! na rudnik, kjer so za plačilo ves dan vo-
zili na težkih vozovih premog do železniške postaje, Ko pa je rudnik zgradil separacijo za prebiranje in čiščenje premoga in nato tudi lastno železnico od separacije do oddaljene postaje, so tudi te vožnje odpadle. Sedaj je prcostajalo vaščanom le še delo na rudniku, postali so navadni rudarji z lastnimi kočarijami. Na močno skrčenih njivicah so sadili le še krompir in fižol nied tur-ščico. Kdor je imel še eno ali dve kravici, se je smatral še premožnim.
Pa tudi tako se je še nekako živelo. Rudniško podjetje se je medtem učvrstilo in razmahnilo in zasedlo s svojimi napravami skoraj vso dolino. Rov sami že davno ni več zadoščal. Tam pod Kašmirjem so izvrtali v zemljo par sto metrov globok šalit, vsekan v živo skalo, zgradili so nad njim strojno poslopje in sedaj so začela d vikala kar lučati iz podzemlja vozičke, zvrhane premoga. V nodzeinlju sc je začelo takozvano ropanje, to je nridobivahje premoga za vsako ceno in pod vsakimi pogoji. Pod zemljo so se začeli raztezati kilometrski rovi pod hrastniški hrib, odkop se je vrstil za odkopom, tako v horicontalno kakor v vertikalno smer. Priganjalo in grabilo se je do onemoglosti, ne da bi se gledalo pri tem tudi na
obče varnostne naprave. Na zapolnjevanje lzpraz-njcnili izkopov z nadomestnim materijalom ni nihče mislil. Zakaj tudi, to bi stalo velike zamude časa in nepotrebnih stroškov. Lastniki rudnika so pa želeli imeti čimprej povrnjene vse investicijske vsote, ki so jih vtaknili v rudnik in ko so bile te že nadoknadene, so hoteli čimprej obogateti z dobički.
Ogromne kubature j>odzemlja so že bile iz-praznjene. Koder se je nad premogovo plastjo nahajala plast trdega kamenja, ni izvajalo to v višji'1 zemeljskih plasteh nikakih izjjretnemb, nad izpraznjenimi mesti so se bočili trdni granitni oboki-Koder je pa ležal nad premogovimi žilami sam« grušč, naplavljenec ali mehki lapor, je j>a odstranitev premoga morala nujno povzročiti premikanje in udiranje vrhnih plasti. Na površini zemlja so se potem kar na lepem pojavljale razpoko >" vdrtine, ki jih je spremljalo usihanje vodnih izvirkov. ker so tudi vodne žile spremenile smer in s() se začele razlivati v notranjost.«
»A zato sc je tu ta vaški studenec posušrt ?'■ *
(Dalje prihodnjič-)
čiča!
Protestni shodi
Kol zakljuiek sledi shod razredno zavednega delavstva
v Ljubljani
Protestni shodi, ki jih je organizirala Strokovna komisija za Slovenijo po vseh obratih in v vseh krajih Dravske banovine, so izzveneli v odločen protest proti ataki poslodavcev proti socialnim določbam obrtnega zakona. Povsod so bili shodi dobro obiskani. Če seštejemo vse udeležence, na podlagi poročil, ki jih je dobila Strokovna komisija, je do danes po vsej Sloveniji zborovalo
nad 35.000 delavcev in nameščencev.
Resolucije so bile poslane na Delavska zbornico v Ljubljani, na Ujedinjeni Radnički sindikalni Sa-vez Jugoslavije v Beogradu in na pristojna ministrstva iz .35 krajev.
Kot zaključek splošne akcije bo v sredo, 27. junija 1934
shod delavstva v Ljubljani
v dvorani Delavske zbornice, ki ga sklicuje Strokovna komisija za Slo-
Protestni shod celjskega delavstva
proti poslabšanju socialne zakonodaje se je vršil v nedeljo, dne 17. t. m. ob obilni udeležbi v dvorani pri »Zelenem travniku«. Shod je otvoril s. Vodopivec. Prvi je govoril s. Eržen, ki je naštel vsa prizadevanja delodajalcev za poslabšanje socialne zakonodaje počenši od sabotaže njenih najvažnejših določb, do njihove odkrite ofenzive v 1. 1929 in do danes. Po vojni, v znamenju rastočega vpliva socialističnega oz. marksističnega gibanja je delavstvo pridobivalo, v dobi nacionalizma in fašizma pa
venijo. — Začetek shoda bo ob pol 6. uri zvečer. Na tem protestnem shodu Strokovne komisije za Slovenijo bo tudi ljubljansko delavstvo povedalo, da noče biti suženj delodajalcev.
Zato vsi, kar nas je v Ljubljani in okolici in ki si služimo z delom svojih rok in svojega uma vsakdanji kruh, vsi na shod 27. junija 1934.
Zato naj ne bo nikogar, ki si v potu svojega obraza pridobiva vsakdanji košček kruha, da bi dovolil kapitalistom svoj zaslužek prikraj-ševati in pritrgavati ter prikrajše-vati svoje, s trudom in žrtvami že pridobljene človečanske pravice ter da ne bi prišel oz. prišle na ta protestni slhod.
Naj bo naša pesem pesem boja:
»Vstanimo krepko iz prokletstva zatirani od vsepovsod; naj Pravda stara, Pravda sveta združi nas vsepovsod ...«
izgublja na celi črti. Omenil je, kako hočejo delodajalci oklestiti socialno zakonodajo in odvzeti delavstvu vse pravice. Delavstvo pa si ne pusti kratiti tega, kar že ima, ampak bo nasprotno pri tej priliki ponovilo in se z vso odločnostjo zavzelo za svoje doslej še neizpolnjene socialne zahteve. V svojem boju proti reakciji se mora delavstvo okleniti svoje strokovne organizacije in svojega delavskega časopisja, svoje »Delavske Politike«. — Za s. Erženom je govoril s. Svetek, ki je sporočil delav-
Stran 3
Doma in po svetu
Smrtna kazen v Avstriji. Avstrijska vlada je v svojem patriotizmu uvedla smrtno kazen pri rednih sodiščih. Namesto porotnih sodišč se osnujejo za smrtno kazen, dosmrtno ječo ali nad deset let posebna sodišča treh sodnikov in treh lajikov. Znatno so zvišane tudi kazni za delikte, ki so režimu bolj nevarni.
Umor poljskega notranjega ministra. V Varšavi je bil te dni umorjen notranji minister Pieracki. Vlada je zagrozila radikalni desničarski organizaciji z razpustom in je ta naj-brže organinizirafa umor. Atentatorja še niso našli. Zaprli so že več sto oseb. Na glavo atentatorja je razpisana nagrada 100.000 zlotov. Dogodek dokazuje, da je tudi fašistična diktatura nevarna igrača.
Razveseljivo priznanje. Berlinska »Borsenzeitung« pravi, da se je vršil sestanek Mussolinija in Hitlerja v jako resnem trenutku, če že ni tragičnem, ker se od gotove strani noče popustiti v dosedanji politiki. Mussolini in Hitler sta dva državnika, ki sta uvedla novo napredno politiko, ki zagotavlja narodu mir. — In kdo je delal notranji nemir po mnenju teh gospodov? Delavstvo, ker nima kruha. Oba gospoda sta napravila mir sicer s puškami, a kruha nista dala. S puškami branita tudi tiste, ki so krivi slabih socialnih razmer.
Žalni dan v Nemčiji. Dne 28. junija je obletnica podpisa verzajlske mirovne pogodbe. Nemčija razglaša ta dan za žalni dan. Da, žalni dan opravičeno, toda ne dan imperialističnega vojnega hujskanja, ki je samo reklama za nemški fašizem.
Dr. I. Štempihar:
Verifikacijska sodišča
Velik protestni shod guštanjskega delavstva
V	nedeljo, dne 10. t. ni. je sklical SMRJ Protestno zborovanje v gostilni Milonika Proti nakani »gospodarskih krogov« za poslabšanje obrtnega zakona. Vsi prostori so bili nabito Polni kot že dolgo ne in razen tega so zborovalci prišli točno. Sodr. Juh je otvoril zborovanje in poročal o predlogih delodajalcev, ki hočejo odvzeti delavstvu še to malo kar iina in kar mu nudi obrtni zakon. Delavstvo si ne pusti vzeti niti trohice pravic in niti pare zaslužka več, ker je že to, kar sedaj ima, veliko premalo za človeka vredno življenje. Govornik je apeliral na vse delavce, da naj bodo vedno tako enotni kakor pri tej priliki in. da naj se zavedajo, da je marksizem tisti, ki hoče delavstvu res boljšo bodočnost. Marksisti so vsi delavci, ker si žele izboljšanja svojega položaja v družbi, ki ne bo poznala izkoriščanja.
Ni marksizem kriv slabega položaja delavskega razreda, ampak kapitalizem. Reakcija povsod enako grdo in nasilno postopa proti delavskemu razredu. Dokaz za to so nam avstrijski dogodki. Ko se je delavstvo uprlo reakciji, se je vsa gospoda kot zagovornica kapitalistične družbe strnila in skupno začela boj s kanoni in vislicami proti delavskemu razredu. 'Delavstvo potrebuje nujno 40urni delovni teden, da bi se vsaj brezposelnost ublažila, pa so tudi topot na konferenci Mednarodnega urada dela indu-strijci to zahtevo odklonili in s tem1 tudi dokazali, da jim ne gre za delavstvo in sploš-nost, ampak le za dobiček.
, ; Sledile so še podrobnejša poročila o Jeklami, kjer se skusa delavstvo prikrajšati, Her je le količkaj mogoče.
Na to je dal s. Juh na glasovanje resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta.
K besedi sc je oglasil predsednik Jugoslovanske strokovne zveze, Kokol Ivan, ki le izjavil, da se tudi njegova skupina priključuje gornji resoluciji. Kot drugi je spregovoril Kamnik Florijan kot obratni zaupnik Narodne strokovne' zveze in izjavil, da se tudi njegovi člani pridružujejo gornji resoluciji, v dokaz, da si delavstvo ne pusti kratiti svojih pravic. Sodr. Juli se je zahvalil vsem zborovalcem, povdarjajoč, da je v enotnosti rešitev delavstva. Delavstvo naj opusti vse medsebojne prepire in naj gre s podvojeno silo v boj za svoje pravice. Otrese naj se onih, ki ga skušajo razdvajati z vero in narodnostjo in naj si vzame zgled pri podjetnikih, ki so enotni brez ozira na vero iu narodnost. Marksizem ho-h® delavstvu, narodom in vsemu človeštvu dobro razen kapitalistom. Njega ni mogoče uničiti, ker je nauk marksizma obsežen v vsakdanjem življenju, boju in hotenju delavstva m nameščenstva.
Guštanjski delavci naj se oklenejo svoje razredne organizacije, naj gredo s podvojeno silo na delo in uspeh ne bo izostal. Kapitalistični sistem je na robu propada,
Srfnn« ? ?e' "um zas,je res holjša bodočnost, katero si bomo ustvarili sami.
V	eni zadnjih številk »Delavske Politike« je izšla kratka notica o navodni nameri Doumergueove vlade, da med drugimi reformami uvede posebna verifikacijska sodišča, dočim je doslej parlament sam sebi verificiral mandate. Notica zavzema stališče tako, da omenjeno namero podreja med poskuse avtoritatizma, ki naj, maskirano v demokratične oblike, vnesejo v francosko politično življenje fašizem. Odklonilno stališče utegne biti v konkretnem primeru pravilno, tembolj ker se notica v tem oziru solidarizira s francosko socijalistično stranko. Vendar bi Vas prosil za objavo naslednjih vrstic, to pa zato, ker ideja verifikacijskih sodišč na sebi ni taka, da bi jo pristaš socijalne demokracije moral načeloma odkloniti:
Iz lastnega izkustva vemo, da nima delavstvo od na steno naslikanega parlamentarizma prav ničesar. Demokracija in njena pristnost ni toliko. podana v demokratičnem videzu ustanov v državi, nego od duha demokracije v državljanih. In tega je n. pr. prav pri nas jn ravno v dobi tako-zvanega parlamentarizma tako zelo manjkalo, da naše bivše skupščine niso imele poguma niti za ustanovo ustavnega sodišča. In vendar bi s tako ustanovo bivše skupščine najbolje dokazale, so-li demokratično misleče, ali niso. Dollfussu se na primer ni nič bolj mudilo, kakor da je elane avstr, ustavnega sodišča enostavno upokojil, na njih mesta pa nikogar več postavil. Tudi vemo iz lastnega izkustva, da je bila verifikacija v skupščinah samih pravno zelo dvomljive vrednosti, ker glasovanje o verifikaciji v skupščinah ni bilo pravno vprašanje, temveč politično. V političnih vprašanjih pa ne zmaga vedno to, kar je verjetno prav, temveč to, za kar glasuje večina.
Po mojem mišljenju ustanova verifikacijskih sodišč, ali kakor naj se že imenuje posebna stopnja, ki naj overavlja mandate
neodvisno od politične aritmetike,
ni zavržna. Vsaj ne načeloma. Pogoj za pristanek na tako rešitev verifikacijskega vprašanja je seveda — spet pristno demokratična izvedba. In tu bo menda vzrok odpora francoskih socijalistov zoper nameravano ustanovo. V tej točki skriva izražena namera verjetno kali fašizma.
Demokratična izvedba ustanove verifikacijskih sodišč — ostanimo pri tem pojmu — mora namreč zajamčiti absolutno
neodvisnost verifikacijskih sodnikov, absolutno njih odgovornost napram ustavi in zakonom države. To se da doseči z onim faktorjem v političnih razmerjih, ki ni odvisen od slučajne večine, t. j. vlade: s slučajem. Na primer:	vrhovna	pravosodna
uprava objavi spisek sodnikov z gotovim številom sodne prakse, ki bodi upravni vidik za sprejem v spisek. Iz tega spiska sme vsaka stranka po poslancih v parlamentu nominirati toliko sodnikov, kolikor jjh tvori senat (zbor) verifikacijskega sodišča. Ce le veliko strank, bo pač nominiranih zelo veliko število sodnikov, toda verjetno med temi mnogo sodnikov od več strani. Sodniki, ki bi jih nominirale vse stranke, bi bili že s tem izbrani v verifikacijsko sodišče, kar bi jih pa manjkalo, naj bi jih izbral žreb, t. j. slučaj. Verifikacijski sodniki naj bi solidarno z državno imovino odgovarjali za
spoštovanje ustave in z ustavo skladnih zakonov,
bili bi pa izven tega in v dobi zaposlitve neodstavljivi. Nominiranje naj bi bilo tajno, t. i. pred oddajo spiska nominiranih sodnikov naj ostale skupine ne bi vedele, kakšno izbero je izvršila ena skupina in naj bi se ponovilo vsako leto ali pri vsakih volitvah.
Pri taki, v grobih obrisih nakazani izvedb bi vsakokratni režim vsekakor ne mogel niti najmanje vplivati na izbero sodnikov, niti na sodnike same. S takim, od parlamenta samega postavljenim sodiščem tudi ne bi parlament ničesar izgubil na lastnem prestižu, saj bi ravno s prepustitvijo vprašanja, kdaj je upravičen posameznik do članstva v parlamentu, neodvisnemu pravnemu presojanju celo potrdil
svojo službo demokraciji
in utrdil s tem svojo moralno avtoriteto med volivci, člani takega parlamenta bi pa dokazali, da so tudi po duhu demokratični ljudje, ne samo po vizitni karti, oziroma samo v volivni agitaciji.
To se mi je zdelo primerno pristaviti k Vaši notici vsled tega, ker zahteva ravno avstrijska skušnja, da se z inicijativami, ki prihajajo iz avtoritarno nagnjenih krogov, kritično bavimo, da jim; skušamo po možnosti celo zajeti veter v korist naših načel. Apodiktično nasprotovanje je umestno samo napram očividnim bluffom, kakor je stanovščinarstvo.
Maribor
Kako delodajalci preganjajo delavce, ki se opirajo na naše zakone?
Pismo mariborskega industrijalca v Split
Naše delavstvo se je res upravičeno zdramilo ob priliki zadnjih shodov proti poslabšanju obrtnega zakona. Delovno pravo v novem obrtnem zakonu je v zvezi z zakonom o zaščiti delavcev edina obramba našega delavstva, na katero se še l^hko naslonijo.
Kako pa se znajo delodajalci maščevati celo tedaj, če se ubogi delavec sklicuje na jugoslovanske zakone, nam; kričeče kaže naslednje pismo, ki nam je prišlo te dni v roke. (Pisala ga je veletvrdka, ki se bavi z eksportom mesnih izdelkov in ima večmilijonsko premoženje).
Nacionalno-sociallstični begunci iz Avstrije v Mariboru. Minuli teden je pribežalo nad 30 nacionalno-socialističnih beguncev iz Avstrije v Maribor, odkoder se je večina podala v Zagreb. Nemški konzul v Zagrebu jim je izdal potne liste in preskrbel potrebna sredstva, nakar so odpotovali skozi Italijo in Švico v Nemčijo. Zadnje dni pa so prišli še novi hitlerjevi begunci.
Maribor bo dobil svoj hanger. Te dni sc je mudila v Mariboru posebna komisija, ki je ugotovila, da bi se dal za ca. Din 300.000.— zgraditi na Teznu modern hanger in preurediti letališče. Ako se bo ta načrt realiziral, bo dobilo naše mesto priključek k mednarodnemu zračnemu prometu. Da bi le ne ostalo vse zopet samo pri načrtu!
Ugodna priložnost za krasno knjigo.
Naše uredništvo je dobilo ponudbo za nakup zanimivega romana dunajskega pisatelja Ascherja »Schuhnieier«, ki opisuje v obliki napetega romana razvoj delavskega gibanja in političnega življenja v začetku avstrijskega parlamentarizma. Ako dobimo
»Firmi A. Mitrovič i sinovi, Maribor, ...
Split
1933.
30.
bio
U učtivom odgovoru na Vaš upit od 10. čast nam je saopčiti Vam, da je H. Josip uslužben kod nas par mje-seci, te bio odpušten kod redukcije naših radnika ... Nakon otpuštanja tužio nas je za isplatu prekodužnih satova (za nadurno delo), zbog česa ga nikad više ne čemo namjestiti.
Veleštovanjem
Za tvrdko W. H. podpis nečitljiv.
20 odjemalcev, prejmemo knjigo, ki je fino v platno vezana (496 strani), za skrajno znižano ceno Din 30.—. Drugače stane knjiga okrog Din 100.—. Ta roman je sedaj v Avstriji prepovedan od klerofašizma. Priglasite se v uredništvu Delavske Politike, Ruška cesta 5.
Premestitev stojnic 111 prodajalcev.
Mestni občinski svet mariborski je sklenil, da se iz prometno-varnostnih in higijenskih razlogov začasno premestijo vse mesarske stojnice iz Glavnega trga v Strossmajerje-vo ulico. Premestitev mora biti izvršena dne 25. junija 1934 in sicer po istem vrstnem redu, kakor stojijo sedaj mesarske stojnice na trgu. Obenem se bodo tja premestili tudi prodajalci jajc, kokoši, čebule in del prodajalcev zelenjave.
Strela ubila župnika. Dne 12. t. m. je ob priliki hude nevihte udarila strela v župnišče Sv. Duh na Ostrem vrhu, oplazila je kuharico, nato udarila v tamošnjega župnika, ki je obležal na licu mesta mrtev.
Lekarniško nočno službo vrši ta teden lekarna g. Albaneže v Frankopanovi ulici.
Hrastnika (dirigent Alojz Podlogar) je nastopil z »Na trgu«, »Katrica«, »Istarska narodna«, »Slava delavstvu«, potem pa^ je zaigrala zagorska godba (kapelnik Srečko Godina) fantazijo »Rumaneska«, pesem »Čuj devojčice« in »Modre perli«.
V tretjem delu sporeda so zapeli hrast-niški pevci »Svobode« II. (dirigent Bruno Dirmayer) »U prirodu«, »Lucipeter ban« in »Delavsko pesem«, mešani zbor »Svobode« 1. iz Hrastnika (dirigent Alojz Podlogar) pa »Oj, poglejte ptičke«, »Doma« in »Boter polž«. Delavska godba iz Trbovelj je zaigrala koračnico »Svobode«, uverturo »Nema iz Portici«, valček iz operete Poljska kri »Kavalir«, »Romanco«, duet iz opere »Zrinjski«, fantazijo »Tribut iz Za-more« in pesem »Pošta v gozdu«, ki, je dosegla največji efekt.
Večer so zaključile točno o polnoči zelo uspešno združene delavske godbe (kapelnik Tone Hudarin) z »Delavskim pozdravom«.
Vsi nastopajoči so častno izvršili svojo težko nalogo. Žrtvovali so mnogo, denar in čas. Dohodki so v primeri z izdatki zelo majhni, čisti dohodek pa zelo majhen v glavnem tudi vsled tega, ker davčna oblast tega umetniškega koncerta ni smela oprostiti od plačila taks. Jasno je, da so prireditelji storili mnogo več, kakor se od njih sploh sme pričakovati.
Predvsem gre zahvala vsem dirigentom, pevcem in godbenikom, ki so s svojo zmožnostjo pripomogli do tako lepega uspeha. Mlajša društva vidno napredujejo. »Svobodaši« iz vseh treh revirjev so dvignili delavsko pesem kvišku, k napredku! »Zarjani« so prav lepo peli. Hrastniški pevci so morali »Istarsko narodno« ponoviti, silno pa je užgala tudi »U pirodu«. Mešani zbori odlični. Godba steklarjev je presenetila udeležence z lepim: nastopom, hrastniška delavska godba napreduje, lepo pa se razvija tudi zagorska godba. Trboveljska delavska godba pa gre že lahko daleč v svet in lahko uspešno tekmuje tudi z boljšimi vojaškimi godbami.
Združene delavske godbe so ob velikem priznanju morale zaigrati še dve koračnici, nato pa se je množica zelo zadovoljna, v največji disciplini mirno razšla ob pol eni uri po polnoči.
V	največjem trpljenju in pomanjkanju v rudarskih revirjih so prireditelji postavili z rudarskim festivalom v Trbovljah nedvomno temelj novemu velikemu kulturnemu delu. Žal, da radio-oddajna postaja v Ljubljani prosvetnega večera iz tehničnih ozirov ni mogla prenašati. Rudniško ravnateljstvo je prireditev podprlo s tem, da je dalo na razpolago ves potreben les za oder in drugo. Oblast je bila napro-šena, da podpira tudi v bodoče take velike kulturne prireditve s term da iste dovoli, z dovoljenjem pa seveda pomaga razširjati kulturo delovnega naroda.
Pri prihodnjem prosvetnem večeru pa upamo, da bo nastopil tudi »Trboveljski slavček«, katerega sijajni mladinski zbor tvorijo predvsem otroci naših sestradanih rudarjev.
Sporedi bodočih enakih prireditev pa bodo izpopolnjeni tudi z odlomki iz raznih iger, deklamacijami, govorilnimi zbori, recitacijami, predavanji itd., k sodelovanju pa bodo povabljena tudi vsa ostala kulturna društva iz vseh treh rudarskih revirjev. — Dejanja govore!
Našim prosvetnim delavcem v revirjih naše čestitke.
Zagorje
Rudarski festival se ponovi z delno iz-premenjenim sporedom v nedeljo, dne 24. t. m. ob 18. uri (6. uri zvečer) na športnem igrišču SK Svobode in SK Zagorja v Zagorju ob Savi.
Hrastnik
Z delno izpremenjenim programom se bo I. veliki delavski prosvetni večer ponovil v nedeljo, dne 1. julija ob pol 21). (pol 8. uri zvečer) na športnem igrišču SK Rudarja v Hrastniku.
Rudarski festival v Trbovljah
z« Cankarjevo družbo. Za 20 Dla dobi vsak član 4 lepe knjige.
{!"*	*•	»t.	je	sijajno	uspel.	Bil	je	to	I.	ve-
liki delavski prosvetni večer pod milim nebom, katerega je organizirala trbovelj-ska »Svoboda« s sodelovanjem vseli delavskih pevskih in godbenih druStev iz rudar-škili revirjev Trbovelj, Hrastnika in Za-gorja. Bila Je tudi obenem prireditev, ka-kršile Trbovlje še niso imele prilike videti. Nastopilo Je 218 pevcev in 109 godbenikov. Aranžma je prevzel s. Korltnšck. ki je pred nastopom pozdravil vse sodelujoče in ogromno množico poslušalcev. Med delavci smo opazili mnogo obrtnikov, trgovcev, učiteljev, rudniških, občinskih in drugih zasebnih nameščencev, ki so naklonjeni delavskemu kulturnemu napredku. Nad 2001) udeležencev je uživalo sadove skupnega kulturnega deta prirediteljev na prostornem dvorišču Delavskega doma v Trbovljah, izven prireditvenega prostora pa, ki je bil prenapolnjen, je poslušala mogočno delavsko glasbo daleč naokrog v pozno noč še nmogo večja množica prebivalstva, ki gotovo ni bila manjša od množice štirih tisočev.
Trži«
Ob lepem, sicer hladnem vremenu, so festival otvorili pri dovoljni razsvetljavi, združeni delavski pevski zbori (dirigent Alojz Podlogar) z mogočno pesmijo »Vzbu-jenje duhov«, nakar je zaigrala godba steklarjev iz Hrastnika (kapelnik Peter Ignjatjev) koračnico »Steklarski pohod* simfonijo »Slovo« in pesem »Varšavjanko«, »Svobodaši« iz Zagorja (dirigent Gusšav Pirc) so zapeli »Delavsko pesem«, »Dvanajst razbojnikov«, njih mešani zbor pa je odpel »Siroto«. »Zarja« iz Trbovelj (dirigent Brinar Lojze) je nastopila z »Oženil se bom«, »Svračanje« in »Spomin na zimski večer«.
Po kratkem odmoru je zaigrala hrastniška delavska godba (kapelnik Franc Turnšek) koračnico »Pod praporom .Svobode’«, »Hrvatsko pjesino«, valček »Mesečna noč na Alstru«, idilo iz operete »Ly-sistrata, »Kresničica« in koračnico »Osvobojeni«. pevci »Svobode« iz Trbovelj (dirigent Milan Baltram) pa so zapeli pesmi »Naši dnevi«, »Dobil scin pisemce« in Kroz noč«. Moški zbor »Svobode« I. iz
Protest tržiškega delavstva. V nedeljo, dne 10. junija se je vršil pri nas protestni shod proti poslabšanju obrtnega zakona in socialnega zavarovanja. Shod so sklicale vse tri tukajšnje strokovne organizacije. SDSŽJ, JSZ in NSZ. Shodu je predsedoval sodr. Sova Stane, ki je v »vodnih besedah razložil pomen protestnega shoda. Za njim sta govorila tovariša Lombardo in Ambrožič iz Ljubljane dokaj stvarno o okrnje-nju delavskih pravic. Kot zadnji govornik je govoril sodr. Čelešnik Ivan iz Jesenic, ki je bil za svoja izvajanja med govorom, kakor tudi po govoru nagrajen z močnim aplavzom. Ob zaključku shoda je sodr. Sova pozval navzoče, naj se organizirajo v svobodnih strokovnih organizacijah. Shoda se je udeležilo okoli 1200 delavcev in nameščencev. Tržiško delavstvo si želi še več takih nastopov.
Jesenice
Protestni shod proti okrnitvi obrtnegi
zakona In socialne zakonodaje sploh se je
vršil v četrtek, dne 7. t. m. ob pol 5. uri popoldne na Jesenicah v Delavskem domu. Prav dobro je bil obiskan in predsedoval mu je s. Čclesnik. Glavni referat je imel
s. France Toman, ki je v markantnih in ostrih besedah predočil navzočimi pogubne iu nezaslišane zahteve delodajalcev, ki želijo okrniti s tolikimi boji I11 napori delavstva pridobljeno socialno zakonodajo. Pokazal je iz domače prakse celo vrsto primerov, kako podjetniki napačno tolmačijo nekatere veljavne zakonske predpise, dasi so izšli že sodni odloki v smislu delavskih zahtev. Za njim je govoril v imenu nameščencev s. Cvetko Kristan, ki je predvsem
Dr. Avg. Reisman:
Spomini na Kolomana VVallischa
Aretacija o Veliki noči leta 1930
Spoznal sem Wallischa in njegovo soprogo na velikonočno nedeljo 1930. Zgodaj zjutraj me je prišla klicat dobrosrčna sodružica R., naj grem takoj z njo na policijo, ker so v Studencih aretirali Wallischa in ga hočejo sedaj s soprogo izgnati v Aystrijo. Wallisch je prišel v Studence (sosedna občina Maribora), kjer se je mudil ob vsakih počitnicah pri svojem tastu, železniškem delavcu. Šel sem takoj s Sodražico na policijo in tam spoznal, menda ob 8. uri zjutraj, Kolomana Wallischa s soprogo, oba silno razburjena. Na prvi pogled mi je bil mil širokopleči mož, živih, iskrenih in dobrih oči. Tip javnega delavca, ki živi s pokretom de-
lavstva s sleherno mišico, z dušo in srcem in je že položil na oltar tega svojega božanstva večji del svojih živcev. Živahno sta mi pripovedovala z ženo, da sta hotela preživeti par solnčnih pomladanskih dni oddiha v rodbinskem krogu v Studencih in si malo oddahniti, prav nič drugega. Plemeniti človek pa ju je denuciral, prišli so po nje v Studence in ju hočejo izgnati ter celo izročiti sodišču, ker se je vrnil Wallisch v Maribor, češ, da je pri policiji še vedno zabeležen njegov izgon iz leta 1920.
V	nadaljnjem sem ugotovil, da so na našem poslaništvu na Dunaju že davno pravilno ocenili trezno in smo-treno delovanje socijaldemokratične-ga poslanca Wa!lischa, ki je po izgonu iz Maribora z dovoljenjem poslaništva že par let zahajal! k nam na počitnice k morju, kjer si je miril živce na Krku. Pokazal mi je izrecno pismeno dovoljenje jugoslovanskega poslanika na Dunaju za bivanje v Ju-
obžaloval, da na shodu nameščenci niso navzoči in da se ostale nameščenske organizacije na Jesenicah (plave) nočejo pridružiti na javnem shodu delavstvu v protestu proti nezaslišani nameri podjetnikov. Pozval je vse navzoče k solidarnosti, kajti edino v slogi je moč, v moči je pa za nas — pravica. S. Čelesnik je zatem še v daljših izvajanjih pokazal na celo vrsto točk iz socialne zakonodaje, ki se ne izvajajo in ki jih niti delavstvo še ne uveljavlja v svoj prid in pozval vse, da naj istočasno z obrambo dosedanjih pravic zahtevajo tudi njih izvajanje in uzakonitev še vseh onih pravic, ki jih delavstvo in nameščenstvo leta in leta terja. Končno je bila po krajši debati, h kateri se je oglasilo nekaj sodru-gov, in po sporočilu predsednika o natisku kolektivne pogodbe, sprejeta soglasno obširna in stvarna resolucija, ki bo poslana vsem, ki se jih tiče. Jeseniško delavstvo je pokazalo s tem shodom svojo odločno voljo za ohranitev dosedanjih in pridobitev novih delavskih pravic.
Olimpijski dan
Olimpijski dan se je vršil v vseh večjih športnih centrih, v velikem obsegu pa v Ljubljani in v Mariboru. V obeh centrih je olimpijski dan uspel tudi materijelno. V dnevnih časopisih smo brali izjave raznih športnih funkcionarjev o pomenu in namenu olimpijskega dne. Zato prinašamo danes izjavo s. Stanka, ki je podpredsednik LNP-a in Kolesarskega podsaveza, ki v meščanskih listih ni bila objavljena, ker predstavlja gledanje enega izmed predstavnikov delavskih športnih klubov na namen in pomen olimpijad. Izjava se glasi:
K olimpijskemu dnevu
Pred vojno je bil šport monopol bolje situiranih slojev in je le v posameznih panogah (telovadba, gotove vrste lahkoatle-tika in nazadnje nogomet) začel prodirati tudi med širše sloje.
Svetovna vojna je vrgla narode v medsebojno klanje in bedo, kar je imelo za posledico delno degeneracijo in slabo telesno razvijenost mladine.
Po izkušnjah svetovne vojne so začeli vodilni politiki z akcijo za mednarodne sporazume in sožitje preje sovražnih si narodov. Ustvarili so razne mednarodne forume in celo društvo narodov, da se omeji oboroževanje in prepreči oboroženo medsebojno obračunavanje.
Tudi mladina in njeni povojni voditelji so črpali iz izkušenj, ki so jih doživeli v veliki bedi svetovne vojne ter se je spontano pojavila po vsem svetu, tako med kulturno na višku stoječimi, kakor med še v razvoju se nahajajočimi narodi potreba po telesni kulturi in nadomestitvi vseh onih sil, ki so bile med vojno v razvoju zadržane.
Kakor se imenuje sedanje stoletje — stoletje tehnike, se lahko imenuje tudi stoletje športa in kulturne preroditve. Žal je vsled posledic gospodarske krize in nepravilnega izrabljanja tehničnih pridobitev za interese posameznikov mladina navezana v svojem kulturnem poletu sama na sebe ter si je ustvarila mogočne športne organizacije, v katerih se razvija, krepi telo in kulturno napreduje kljub izrabljanju, kateremu je izpostavljena v borbi za vsakdanji kos kruha.
V času slabih pogojev za življenje, brezposelnosti, nezdravih stanovanj, je dvakrat podčrtati važnost vzgajanja mladine v telesni kulturi, lega naj se zaveda-
jo vsi javni faktorji in naj podpro stremljenje mladine s pravično socialno politiko, ki naj stremi za tem, da se vsem dela-voljnim preskrbi zaposlitev.
Svetovne olimpijade imajo isti cilj, da-si ga skušajo doseči na drugi način, kakor mednarodni politični forumi. Olimpijade nimajo namena netiti strasti, klasificirati zmagovalce in premagance, marveč jih smatram za prijateljski obisk najboljših športnikov posameznih narodov celega sveta; njih glavna naloga je združevanje in pojačanje iskrenih vezi.
Žal se danes vrše svetovne olimpijade še v dveh taborih: meščanskem in delavskem. Naloga vseh pravih športnikov in tudi vseh narodnih voditeljev je, da delujejo na tem, da se odstranijo vse ovire, ki ločijo tudi športnike v dva tabora, da se ustvari družba popolne socialne pravičnosti in enakopravnosti in tedaj bodo športniki celega sveta manifestirali na enotni olimpijadi za popolno složnost svobodnega človeka, ki ga ne bodo ločila ne razredna nasprotstva, ne nacionalno sovraštvo, marveč bomo tvorili vsi nerazdružljivo celoto, v kateri bo šport služil vzgoji res zdravega človeškega rodu, ki bo živel v prijateljstvu in bratstvu ter se spopolnje-val tako, da bodo vojne med narodi in izrabljanje slabejšega na račun močnejšega samo še dogodki, registrirani v zgodovini.
Klerikalna protiagita* cija rodi sadove
»Ognju«, društvu za upepeljevanje mrličev
Maribor.
V časopisu »Slovencu« sem čital o upepeljevanju mrličev, ki ga baje izvaja Vaše društvo potom krematorija v Gradcu. Prosim Vas, pošljite mi takoj Vaša pravila, ker bi se rad priglasil za člana društva »Ogenj« s celo rodbino. Svoj čas ste mi že poslali društvena pravila »Ogenj«, toda takrat še niste izvajali sami tudi upepeljevanja.
Prejmite izraze mojega spoštovanja
H. U.
Za odgovor prilagam znamko.
Ljubljana, dne 8. junija 1934.
Gornji dopis nam je dalo na vpogled iz prijaznosti društvo »Ogenj« in ga objavljamo brez nadaljnega komentarja z zahvalo uredništvu »Slovenca« za izkazano dobroto.
Vabilo
na
občni zbor ,,Zadružnega doma11
r. z. z o. z. v Mariboru, ki se bo vršil v torek, dne 26. junija 1934 ob 18. uri v sejni sobi Delavske zbornice, Maribor, Sodna ulica 9-1, s sledečim dnevnim redom:
1. prečitanje zapisnika.
2. poročilo funkcijonarjev ter prečitanje revizijskega poročila zveze,
3. bilanca za leto 1933 in abso-lu torij,
4. volitve.
5. razno.
Načelstvo.
LEGAT
ŠPECERIJA DELIKATESE ZAJTRKOVALNICA
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 28
kupujte tvoje potrebščine pri naiih inserentih.
goslaviji. Ko sem vse to ugotovil, sem predvsem dokazal, da ni povoda za izročitev sodišču. Ker je bival Wal-lisch v Studencih v okolišu sreske-ga načelnika, sem šel tudi tja intervenirat, da ne izganjamo naših realnih in resničnih prijateljev v Avstriji. Saj smo se mogli zlasti takrat naslanjati v Avstriji edino na socialno demokracijo. Vendar žal nisem: uspel popolnoma. V knjigi izgnancev je bilo Wallischevo ime še neprečrtano in moral se je po kosilu ob najlepšem solnčnem dnevu na velikonočni pondeljek odpeljati z brzovlakom. Razgovarjal sem se z obema še ves dopoldan in mi je bilo od srca hudo, ko sem uvidel prav do dna, kdo je Wallisch: dobričina po srciu, borec za slabotne po fanatičnem prepričanju in notranji potrebi, prijatelj Jugoslavije kot realen avstrijski socialistični politik.
Denuncijant iz Rimskih toplic
Afera tega izgona se je potem v zadoščenje Wallischa razčistila in likvidirala potom poslaništva z Dunaja in zunanjega ministrstva v Beogradu. Wallisch je zopet redno nemoteno prihajal v Jugoslavijo in v Studence, odkoder je tako rad mahnil na zeleno Pohorje, pa tudi na Krk, kjer so se zbirali avstrijski socialisti. Večkrat sva se srečala in si prijateljsko stisnila roke, pa kramljala. Predlanskim mi je celo pisal, naj' mu pošljem prospekte štajerskih zdravilišč, kjer bi si lahko z ženo zdravil živce in rheumo. Ravno sem se sam odpravljal v Laške toplice in sem zato tudi njemu priporočal Laško. Najprej mi je Wallisch pisal1, da prideta z ženo tja, a kmalu nato si je po nasvetu nekega zdravnika premislil in šel raje v sosednje Rimske toplice.
(Dalje prihodnjič.)
Delavski pravni svetovalec
Še o § 219 o. z. Hranarina Delodajalec ne sme odtegniti hranarine od mezde v času bolezni delojemalca, temveč mu mora plačati celo mezdo do enega tedna
Tožbenim zahtevkom delavcev za mezdo do enega tedna v času bolezni so začeli delodajalci ugovarjati tudi to, da smejo odtegniti v smislu čl. 109 finančnega zakona iz leta 1922/23 hranarino. § 219 o. z., ki določa, da ima delavec pravico do mezde ža ne več kot en teden v slučaju bolezni, pa nikjer ne pravi, da bi smel delodajalec od te mezde karkoli odtegniti. Toda delodajalci so trdili, da velja poleg §a 219 o. z. še navedeni čl. 109 fin. zak. iz leta 1922/23, ki je izrecno določal, da ima službodajalec pravico odtegniti službo-jemniku med časom bolovanj iz naslova javnopravnega zavarovanja prejemane prispevke, torej tudi od OUZD prejeto hranarino.
V enem slučaju je sodišče takšnemu ugovoru industrijalca Viktorja Glaserja iz Ruš res ugodilo in izreklo, da je čl. 109 fin. zak. še veljaven in je tožbo delavca zavrnilo, v kolikor delavec ni odštel prejetih zneskov za hranarino.
Proti tej sodbi zopet ni bil mogoč priziv, ker je znašal zahtevek manj kot 500 Din. Sledile pa so druge tožbe delavcev, ki so po svojem zastopniku obširno ute-
meljevali, da od veljavnosti novega obrtnega zakona naprej delodajalci ne smejo več odtegovati hranarine od mezde v času bolezni, ker je z določilom §a 219 o. z., člen 109 fin. zak. razveljavljen.
Sresko sodišče v Mariboru je tem tožbam tudi ugodilo in sedaj že v dveh slučajih, proti tovarni »Kovini« in tovarni E. Zelenka in drug razsodilo, da delodajalec hranarine ne sme odtegniti. Sodba utemeljuje ta izrek sledeče:
»Ugovor tožene stranke, da je odtegniti tožniku za čas bolezni prejeto hranarino v smislu določila čl. 109 in. zak. iz leta 1922/23, s kojim je bil spremenjen § 1154 odst. 2 o. d. z., ne drži. Določilo §a 1154 o. z. je bilo namreč skoro dobesedno prevzeto v § 219 o. z.; v kolikor pa ni prevzeto in prenešeno — to je baš s čl. 109 fin. zak. iz 1. 1922/23 novelirano besedilo, odn. določilo drugega odstavka §a 115-4 o-d. z., — je to razveljavljeno. (§ 426 o. z.) Tudi iz §a 230/2 o. z., ki izrecno določa, da gre službojemniku za čas bolovanja hranarina, sledi, da je to pravno stalKče pravilno.«
Šport
S. K. Svoboda si krči pot v I. razred.
V nedeljo je igral mariborski S. K. »Svoboda« svojo prvo kvalifikacijsko tekmo s prvakom drugega razreda celjskega okrožja S. K. Olimpom z rezultatom 2:1 (1 : 0). Tekma je bila ostra, hitra, vendar lepa in fair. Obe strani sta se potrudili, da dokažeta svoje znanje, ki je potrebno za vstop v prvi razred. Kolikor je bilo moštvo »Svobode« tehnično mnogo popolnejše in je s tem precej odločalo na polju, kar se je posebno videlo v drugem polčasu, je bilo moštvo »Olimpa« fizično močnejše, vendar tu pa tam na žalost malo pregrobo. Delavski športniki, h katerim prištevamo z veseljem tudi Celjane, morajo ob vsaki priliki pokazati, da so na višini. Vendar pa to le mimogrede. Oba gola za »Svobodo« je streljal Tičar, tretji in najlepši pa na žalost ni veljal, ker je bil streljan iz ofsida. Tudi par
malih situacij se je zastreljalo. Gol za »Olimp« je padel iz enajstmetrovke, drugi za > Svobodo« tudi. — To nedeljo igrajo »Olimpovci« revanžno tekmo v Mariboru, na kar že danes opozarjamo. Tekma bo brez dvoma nudila mnogo športnega užitka.
_____________________Bruno Pete.ian.
Izleti »Prijatelja Prirode« Maribor
24. junija: Ruše—Smolnik, Klopni vrh, nazaj Fala. Odhod ob pol 6. uri zjutraj s koroškega kolodvora do Ruš. (Vozna cena Din 11.—.)
25. junija: Družinski veččr v društvenem lokalu, Frankopanova ulica 1.
28. in 29. junija: Izlet na Veliko Kapo, čez celo Pohorje v Maribor. Odhod v sredo, 27. junija ob pol 19. (pol 7. uri zvečer) s koroškega kolodvora do Vuzenice.
1. avgusta: Popoldanski izlet v Limbuš. Odhod ob pol 14. uri izpred vogala Franko-panove — Stritarjeve ulice.
Podpisane delavske organizacije javljajo žalostno vest, da je v ponedeljek, dne 18. junija 1934 nenadoma preminul zadet od kapi bivši dolgoletni predsednik .Strokovne komisije", sodrug
Franc JerneJtK
lelazniCar v p.
Pogreb nepozabnega delavskega bojevnika se bo vršil v sredo, dne 20. t. m. ob 7a17. uri izpred Delavske zbornice na Miklošičevi cesti,
Ljubljana, 19. junija 1934.
Strokovno komisija d«3 kulturna mn Del. godbo .Zarjo*
za Slovuijo i Ljubljani SVObOtiO, Ljubljana v Ljubljani
11
TlrVt: Llcd.lt* f!*Hr/t*. d. d. v Maribor,, predstarltelj Josip Ošlak ▼ Maribora. - Z« Iconiordl lidaja k	Viktor	Erika	▼	Maribor«.