Domoljub V Ljubljani 29. septembra 1943 ^ 56- S/ev. 37 g-Ko KufeS sfot znaCafi Ubogaj starše I Včasih je bilo samo po sebi umevno, da ju treba starše ubogati. To je že naravna človekoval dolžnost, posvečena po četrti božji zapovedi: »Spoštuj očeta in maler, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji!« To zadnje 6toletje pa je to zapoved kar pro« vrglo in se za njo ni več menilo. Starše ubogati — to je mladim ljudem bilo smešno in zastarelo« Niso se več menili za božje ne za naravne dolž« nosti. Celo ljudem, ki jim je božja zapoved bila! tuja, se je zazdelo, da tako početje ne lx> deležna dobrega konca. Zato so najprej v Ameriki, kjer! so božje zapovedi tudi v marsičem drugem hoteli nadomestiti z novimi nauki, uvedli nov praznik:! praznik maler. S tem so hoteli mladim ljudem priklicati v spomin pozabljeno dolžnost spoštovati svojo mater, ne da bi se pri tem zmenili za božja zapoved. Tisti dan so po vsej Ameriki velike slovesnosti — na čast materam. Ta navada so jai preselila tudi v Evropo, češ da je moderna. No, prav in dobro! Saj je lepo in prav, čet mladi ljudje vsaj enkrat na leto mislijo tudi nai svojo matere ter jih javno časte. Vendar je ta kaj piškavo nadomestilo za pozabljeno četrto božja zaj>oved. Kaj neki pomaga, če en dan v letu m a« tere javno časte, ko pa jim njihovi otroci domai vse leto in dan odrekajo pokorščino in otroška spoštovanje. Kaj materam pomaga, če so en daa v lelu deležne javne časti, ko pa so sicer 3ti5 dni v letu doma deležne zgolj žalosti in skrbi tefl nepokorščinel Mladega človeka svet tako rad odtujuje star« šem. Tako je bilo in bo, saj vsak mladi človelj tako hrepeni, da bi bil čimprej dovolj velik in samostojen. Zato si tudi veliko domišlja, ko zaa sluti prve kocinice pod nosom. Kako tak mladi človek sodi o navodilih svojih staršev, najlepša pove indijska modrost, ki takole veli: Ko je sinko star 10 let, pravi: »Moj očka vsa ve!« — Ko je star 20 let, pravi mladenič: »Toliko4 kolikor moj oče, vem tudi jaz!< — Ko je stal) 80 let, se mladi mož košati: »Moj oče sploh niS ne ve!< — Ko je star 40 let, možak modruješ »Nekaj pa moj oče morebiti vendarle ve.« — Kot je slar 50 let, takrat pravi: »Moj oče pa vendarla precej ve.« — Ko pa je star več ko 50 let, takral vzdihne: >Oh, le zakaj nimam več očeta, da bi f,a vprašal za svet, ko je toliko vedel.« — Vidite^ tako je na svetu bilo in bo. Zato ne hitite prerf zirati besedi svojih dobrih staršev, ker šele ta« krat, ko boste dozoreli v zrele ljudi, boste spre« videli, kako dobro so vam boleli. O življenjskem zavarovanju govoriti in nan| misliti je dandanes tudi moderno. Je pa življenj« sko zavarovanje, ki je zanj sam Bog prevzel jamstvo: to je četrta božja zapoved^ Gorje muj ki to zapoved tepta. Zlasti gorje mu, kdor jd hote tepta. Gorje tistim otrokom, ki svojim star« šem nalašč gorje prizadevajo! Ali niste slišali, kako so prav zadnje časa komunisti del naše mladine, zlasti ženske, taka spridili, da hčere svoje starše more, če niso ko« munisti! Od mnogo strani imamo ta'ka poročila. Šele dober teden je minilo, ko je podivjana ko« nlunistka v Loški dolini svojega očeta obsodila na 6inrt zalo, ker je oče bil zoper komunizem in je svojo hčer svaril pred njim. Prekleta je taka hči in preklet nauk, ki mladino tako vzgaja. Iz Svetega pisrjia nam je znano, kako je Noa preklel svojega sina, ki ga je zasramoval. Ia tisto prekletstvo še danes visi nad Kamovitnl sinovi. Iz Svetega pisma, iz zgodovine iu vsak« danjega življenja pa nam je znano nešteto zglo^ dov, kako je otroška ljubezen do slaršev otrokonj bila v blagoslov. Saj pravi slovenski pregovori Očetov blagoslov otrokom hiše zida. materina ki* tev pa jih podira.« Dračje vozi domov za zimo General Rupnik predsednik pokrajinske uprave Pokrajinski vodja in državni namestnik je v svoji lastnosti kot najvišji komisar v operacijski zoni Jadransko Primorje s svojim odlokom 7. dne 20. septembra 194» za upravo Ljubljanske pokrajine ustanovil mesto načelnika pokrajinske uprave in za predsednika uprave imenoval ljubljanskega župana, divizijskega generala L. Rupnik a. Ta važni dogodek je bil slovesno razglašen v četrtek dne 23. t. m. v palači deželne vlade na Bleiweisovi cesti. Najprej je novi predalnik general Rupnik nav/očnim časnikarjem naznanil to novico ter je ob tej priliki bil prebran tudi njegov oklie slovenskemu ljudstvu. V navzočnosti vseli ljubljanskih časnikarjev je spregovoril dr. Lapper v inemu nemške oblasti, nakar je liil prebran oklic Slovenskemu narodu. Oklic se glasi: Slovenci in Slovenke! Po ukazu Vodje velikonemškc države ie okrožni vodja in državni namestnik Koroške kot vrhovni komisar operacijske zone Jadransko primorje< postavil lastno deželno upravo za Ljubljansko pokrajino ter je nam Slovencem s tem dana možnost, da svojo usodo še med to vojno sami vzamemo v svoje roke ter si z razumom, z marljivim delom, s strogo disciplino, s smislom za socialno požrtvovalnost in z. lojalnostjo ustvarimo one pogoje, ki naj slovenskemu narodu v družini narodov nove Ev rotit- zagotove obstoj in srečno bodočnost. Po neznanskem trpljenju, ki so nam gn prizadeli s sovražniki I.v rope tajno zvezani izdajalski, strahopetni Bmloglievei in njihovi priskledniki ter domači boljševiški razbojniki lil po/igalci, bo pač sleherni pošteni Slovenec nvidel, da nas bodo k miru. redu, konstruktivnemu delu in k vsakdanjemu kruhu spet privedle samo strpnost z vsemi sosednjimi narodi. trdna bratska vzajemnost v naši lastni narodni skupnosti in pa tudi zaupljivo sodelovanje z nemško vojno silo, ki smo sedaj pod njeno zaščito. če bomo vse svoje moči napeli v tem smislu. lahko zanesljivo upamo, da gre slovenski narod srečni bodočnosti naproti v vsej svoji celoti. Te naše naloee ogrožata samo dva sovražnika: boljševizem, ki nas za judovsko vlado svetn hoče potlačiti do topih robotov brez duše in Boga, z njim pa plutokraeija. ki bi nam za judovske blagajne rnda ukradla še to bore malo, kar imamo. Proti tema dvema sovražnikoma, ki se z njima ob svojih zaveznikih bojuje nemška vojna sila na evropskih frontah, se moramo mi z vsemi sredstvi boriti v o/kih m''inh naše domovine, da si po vzpostavitvi varnosti ustvarimo tak mir, red in delavnost. da nam bo zagotovljena obnovn in življenje v naši lepi domovini. Jamstvo za uspeh tega hoja in za bodočnost našega naroda, ki bo i/, tega boja vzklila, nam daje genialni vodnik boja za srečo vseh mladih evropskih narodov, ki jim je za čast in obnovo, _ Vodja velikonemškc države Adolf Hitler. Pokrajinski upravi je poverjena dolžnost, nnj vodi prebivalstvo pokrajine tako. da predvsem z lastnimi silami doseže tako trdnost in tak ugled, kakršno si je slovenski narod sam v svojem skoraj Stirinajststoletnem življenju v srednjeevropskem prostoru med svojima dvema velikima sosednjima narodoma že pridobil s svojo delavnostjo, s svojo vztrajnostjo, s svojo prizadevnostjo, s svojo nadarjenostjo in s svojo trdno vero v Boga. Na vseh poljih življenja, zlasti pa pri po-končavanju boljševiških razbojnikov nn lastni zemlji, pri priskrbi dela in kruha za vse dcla-voljne, pri uveljavljanju socialne pravičnosti in pri obnovi naše razdrte domovine bo pokrajinska uprava storila svojo dolžnost. Tako vse Slovence in Slovenke, še posebno pn slovensko mladino, poziva k sodelovanju. Samo tako bo v novi Evropi mogla uspevati in bo prospevala naša slovenska nnrodnn skupnost. Pustite tedaj vse malenkostne, jalove razprtije, ki so nnm škodovale tako strahotno, postavite skupno blaginjo pred sebičnost, vrnite se na svoje domove k svoiemu delil in pomngnjmo si sami, da nam tudi Bog pomaga. Tiste pa, ki se ne bi ravnali niti po tem mojem klicu, bodo neusmiljeno zadele trde vojne postave za ta del Evrope odgovorne nemške vojne sile. Predsednik pokrajinske uprave div. general LEON RLP.MK. General Rupnik slovesno umeščen Istega dne popoldne ob 4 je bil general Rupnik slovesno umeščen za predsednika pokrajinske uprave ob navzočnosti odličnih gostov in visokih uradnikov. Zastopnik vrhovnega komisarja dr. Ruincr-ja koroški vladni predsednik dr. \Volseggef je pri tej priliki imel daljši govor, v katerem je najprej |iodul kratek obris zgodovine slovenskih dežel od lurlanske nižine do,Drave, katerih jedro je vsekdar bila Kranjska, katera je v zgodovini* litla. najvažnejši branik zoper vse sovražnike, ki so v Vzhoda vdirali v Evropo ter je pri tem prelila (»otoke krvi ter doprinesla večje žrtve, kakor večina drugih dežel. Vendar si je ta dežela s svojim ljudstvom izoblikovala svojo omiko, ki jo je dvignila nad vse druge dežele. Nato je g. predsednik dejal: »Z včerajšnjim dnem je bila usoila Ljubljanske pokrajine spet izročena v roke in odgovornost domačega prebivalstva, zn predsednika deželne uprave pa jc bil imenovali sin te dežele ter sin slovenskega narodu < II koncil je govornik naglasi]: Pri vzpostavitvi miru in reda na področju I.inbljanske pokrajine ho Velika Nemčija v najkrajšem časn tudi z vojaško silo odločilno priskočila na pomoč, prav tako tudi pri obnovi gospodarstva v tej deželi. Sieer pa bo zn varnost in red in zn napredek gospodarstva te deiele moralo skrbeti dunioljuiino prebivalstvo s 2' svojimi silami, naš vpliv pa se bo omejil izključno le na to, da bomo tej .deželi zagotovili povezanost z veliko evropsko usodo. Nimamo namena prebivalce te pokrajine siliti v ojaško službo, ne mislimo niti na nobena preganjanja »li zatiranje, pač pa moramo zahtevati, da ta pokrajina odkrito z vsemi silami podpre obnovo vseh panog gospodarstva, javne varnosti in uprave. Za njim je spregovoril novi predsednik ge nerul Rupnik, ki je med drugim dejal: Za slovenski narod je to dejanje prvi korak k ozdravljenju vseh ran, ki so mn jih prizadejali sovražniki Evrope in vsega človeštva, k obnovi strahotno razdejane domovine, s polaganju temeljnega kamna srečne in lepe bodočnosti. k podvigu duha v zarjo novega časa, ki je že razkrinkal sleparstvo 7. zlatom ter postavil pošteno delo in njegove sadove na prvo mesto, človeštvu bo pa s pravičnejšo razdelitvijo dela in tako pridobljenih dobrin naposled omogočil srečnejše življenje. Nazadnje je uradnikom naznanil, dn dobe zvišane |>!nčc. da pa nuj vneto in nesebično opravljajo svojo službo ter je izrazil tudi upanje, da bodo tisti italijanski uradniki, ki nameravajo ostati pri nas, prav tako zvesto izvrševali svojo dolžnost. Za sklep je generalu R upniku izrekel svoja voščila v imenu vrhovnega poveljnika nemške vojske v Sloveniji gegerula Ranpkejii polkovnik Oertcl. Iz življenja generala Rupnika Leon Rupnik se je rodil 10. avgusta 1880 v Lokvah nad Gorico, v šolo pu je naprej hod I v Idriji nato št. Pavlu in v Ljubljani, ilokb ' leta lb'1'5 ni vstopil v pehotno kadetsko Šolo v Trstu, kjer je leta lfistal kadet. Nato ie •služil v raznih avstrijskih polkih, nazadnje leta 1918 kot major in šef generalnega štaba v Kotom, nakar je bil sprejet v jugoslovansko vojsko, kjer je napredoval do divizijskega pc-nerailu. Bil je med najbolj sposobnimi jugoslovanskimi generali, ki se je zlasti odlikoval f>o svoji bistrosti in treznosti in svoji poštenosti. 3. junija 19+2 je postal ljubljanski župan ler je to službo nadvse vestno in zvesto izvrševal v blagor ljubljanskega mesta. Naj bi njegova nova naloga bila v blagor vsemu našemu narodu ! * Slovenski narod je vesel tega dogodka ter se zaveda, da je bilo to dejanje zgodov inski a |x>meiia za celokupni naš slovenski narod. Nenavadno velike važnosti se nam zdi »kite. ki gn je general Rupnik kot novi predsednik na;e deželne uprave naslovil vsem Slovencem, ka-terifn zlasti veljajo Rupnikove besede v oklicu, ko jvravi: če bomo vse moči napeli v trdni bratski povezanosti v naši narodni skupnosti, lahko zanesljivo upamo, dn gre slovenski narod v vsej svoji celoti srečni bodočnosti nasproti. KRATKE 100 milijonov dolarjev znaša vrednost italijanskega zaseženega imetja v Združenih državah. 50 zmag je dosegel v dveh mesecih oddelek španskih lovskih lelal na vzhodnem bojišču. Nad novico n Mussolinijevi osvoboditvi je zelo nejevoljen angleški tisk. Japonska letala so te dni hudo napadla ameriške postojanke v Mundi na Novi Gvineji. V Romunijo je dopotoval nemški prometni minister Dorpmueller na razgovore z. državniki. Ono nedeljo se jo, vrnilo v Zagreb 3000 Hrvatov, ki so se vrnili iz italijanskih koncentracijskih taborišč. , Od «22 na »28 milijonov Ks so narasle on konca 1939 do konca juliija 1913 hranilne vlogo v slovaških hranilnicah. 2 milijona vojakov ter 17.000 tankov in ok ep-nih voz. so izgubili Sovjeti v 72 dneh poletne oit žive, poročajo iz Rerlina. Slovenska domobranska legija Vsi pošlem" Slovenci naj se prostovoljno zglase za varstvo slovenske domovine m slovenskih domov v slovensko domobransko legijo! Slovenci! Zaradi i/.dajstva italijanskega kralja in njegovega zahrbtnega maršala Budogtiu je italijanska vojna sila prenehala obstojati. Po sramotni izdaji Badoglijeve klike je položaj nedvomno jasen: tudi naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plulokrneije izročena boljševizmu. Na področju naše drage domovine nuj bi bila po izdajalcih in beljševiških izkoreninjencih izvojevuna borba, ki naj bi pahnila naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop m umor brezbožnih in brezsrčnih rohotni-kov kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije. Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Fiilirerja velikonemška vojno siin, ki nas bo ščitila. Nemški vojak in častnik se borita pogumno in hrabro. Hrabrost, čast in zvestoba ml za nje sveti pojmi. Nečastnosti in straboiiet-nosti oni ne poznajo. S svojo močno borbeno silo je Nemčija edina trdnjava zoper boljševi- zem in kapitalizem. Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem. Zn obstoj naše domovine vstopajmo v borbo zoper komunistične htindite in roparje. Predsednik pokrajinske uprave, divizijski general Leon Rupnik, je v svoji proklninaciji jasno na-značil noše cilje in začrtal naše dolžnosti. Pod vodstvom naših slovenskih poveljnikov, ki nam bodo poveljevali v našem materinskem jeziku, bomo uničili boljševiške morilce in požigalee v naši deželi, kjer koli jih bomo zasegli. Nemška vojska in policija nas bosta pri tem v zvestem tovarištvu podpirala. Naša dolžnost je: vsak pošten, za borbo sposoben Slovenec od 18. do 3=>. leta starosti, naj se prostovoljno javi za zaščito svoje domovine, zn vzdrževanje in ohranjevanje reda in discipline ter za vzpostavitev razdejanih domov, v slovensko domobransko legijo. Slovenci! Javite se na Poveljstvu slovenskih domobrancev v mestni hiši, Ambrožev trg ? v Ljubljani; nn deželi pa pri pristojnih občinskih uradih. POVELJSTVO SLOVENSKIH DOMOBRANCEV. Komunizem ie suženjstvo Gosposki agitatorji za parlizanstvo so pri nas lalikovei iiim ljudem dopovedovali, da gre partizan-slvu prav za prav zgolj za slovenstvo in slovan-slvo. Naše kmečko ljudstvo, ki je sadove parli-zauslva že dve leli na svoji koži okušalo, je prav kmalu samo spoznalo, da je parlizanstvo le lažniva krinka za komunizem, ki naj po lej poli pride do veljave. Ko bi komunizem bil enkrat vkorcni-njen s svojo silo in s pomočjo trapastih pristašev, takrat bi pokazal pravo barvo. Takrat bi si seveda današnji njegovi privrženci pulili lase na glavi, ee bi Ji iti še ostala. Toda takrat bi bilo že prepozno, kakor se tudi ruski narod sam iz sebe danes ne more več rešiti lega strašnega jarma. Pomniti moramo, da so se Stalinovi sovjeti celili 2(1 let pripravljali na to vojno, ki za sovjele ni nobena osvobodilna vojna slovanskih narodov, marveč vojna za zmago boljševizma in komunizma na svetu. To igro danes spoznava ves svet. Spoznavajo jo zlasti lisli narodi, ki so bili lako nesrečni, da so jo občutili na svoji koži. Med le spada tudi naš slovenski narod, ki jc pripravljen do zadnjega se boriti zoper to navečjo narodno, versko, kulturno in socialno nesrečo. Zalo je naše ljudstvo že pred poldrugim letom samo pograbilo za orožje, da se brani. .Sramotila izdaja italijanske Itadoglieve vojske jc izdala tudi naš narod. Ni ga izdala sicer s tem, ker jc odšla od nas. Z njo •Slovenci nismo res nič izgubili. Pač pa nas jc ta vojska izdala iu izdajala, ko je onemogočala, da bi bile vaške straže slovenskega ljudstva zasledovale komuniste v njihovih skrivališčih. Izdala nas je dalje s tem, da se je že pol lela skrivaj pogajala s tistimi komunisti, zaradi katerih jc taista vojska požgala stotine slovenskih domov in uničila stotine slovenskih življenj. Dalje nas jc ta Badoglicva vojska izdala, ko jc bole in namerno največja orož.na skladišča izročila komunističnim tolpam zoper naše ljudstvo. In končno nas je izdala s lem, da so častniki in vojaki Ic vojske skupaj s komunisti napadli naše fante in jih pobijali. Partizanska udarna gesla pa so se izkazala za golo laž, ko so dve leti kričali, da se bojujejo zoper okupatorja za svobodno Slovenijo, zdaj pa so se zvezali s četami istega okupatorja in se borili zoper svoje brate. Hoj zoper komuniste jc torej boj zn ohranitev slovenskega naroda. Je pa ludi boj za kulturo in človečanslvo. Naj navedemo nekaj podatkov. Ko so možje jugoslovanske delegacije pred nekaj leti bili na Ruskem, so govorili ludi s preprostimi ruskimi delavci. Ti so pokazali otroško nevednost, kaj se po svetu godi. Povedali so, da se jim sicer slabo godi, da so slabo oblečeni, da imajo slabo brano itd. Iak preprost niužik jc dejal: >Glcjte, če smo že ml tako na lesnem, kaki reveži morajo bili šele de-luvci v buržujskih deželah. Pri nas imamo delav- sko vlado, oni reveži lam jc pa nimajo.« Siromak pa ni bolel verjeti, da so na svetu države, kjer ima delavec svoj avto, kjer ima delavec svoje stanovanje, svoje hiše, po več oblek itd. To se mu je zdelo neverjetno in je zasodil. da govore ti zastopniki lako le zaradi propagande. V nemških listiii smo brali, da ruski ljudje tamkaj, kjer se nemške čete umaknejo, beže pred ruskimi četami, ker sc boje, da jih nc bi Stali-novci vseh postrelili. Stalin namreč ne pušča živega nobenega človeka, ki je kdaj količkaj zvedel, da se ljudem drugod bolje godi kakor v Rusiji. Ljudje v ltusiji, kjer stoje nemške čete, so se čudili, ko so jim Nemci razdelili zemljo ter jim jo dali v last. Zdaj so vsi srečni. Da pa ne bo kdo dejal, da zaradi Nemcev laKo pišemo, povemo, da jc naš dolenjski kmet sam imel priliko poslušati liusa, kako jc tam. Domoljub« je že poročal, da so partizani nekje zajeli nekaj Husov, ki so iz Rusije prišli na delo v nemške kraje. Tiste reveže so potem po-taknili med svoje brigade ter jih gnali v boj. Teh pa nikakor ni bilo volja bojevati se za stvar teh slovenski ti .tovarišev«, marveč so jo nekateri kmalu pobrisali od njih. linega izmed teh so naši ujeli na Dolenjskem, kjer je potem govoril s slovenskimi ljudmi. Kje je to bilo, tega javno ne povemo, ker danes lam še razsaja komunistični rabelj, ki bi zaradi lega bržkone takoj prijel Rusa in tistega slovenskega kmeta. Pogovor je bil takle: ltus si ogleduje slovensko kmečko hišo in vpraša krnela, čigava je ta hiša. Kmet pravi: -Moja!« Rus se čudi, češ da to ni mogoče, da bržkone sme le v nji prebivati, dokler mu dovolijo. Kmet mu pojasni, da je hiša njegove rodovine in da ostane njihova, razen če bi jo prodal. Temu se je dobri Rus še bolj čudil. Nalo je spraševal, čigava je ži-vina v hlevu, čigavo je žito na polju. Ko mu j« kmet povedal, da je vse lo njegovo, Rusovo začu. denje ni poznalo meja. Vprašali se bosle, zakaj se je čudil. Zato, ker je kmet v Rusiji zgolj hlapec na nekdaj svoji zemlji. Kmetje in delavci tamkaj enako slabo žive, zalo pa imajo plesalke in igralke, ki zabavajo »tovariše komisarje«, po 20.000 rubljev mesečne plače — vse pa na račun žuljev tistega delavca in kmeta, ki siromak misli, da v Rusiji vlada. Rusija je danes dežela sužnjev. Komunizem si zdaj prizadeva, da bi ves svet poslal njegov suženj. Temu namenu služi parlizanstvo. In zato se za življenje in smrt borimo zoper njega. Da je komunizem sovražnik vsake vere, zlasti katoliške, je znano. Zalo se tudi kot katoličani moramo upreti vsakemu poskusu, da bi naš narod poslal lako brez vere in Roga, kakor je zdaj nesrečni ruski narod. Komunizem jemlje ijtidcm vsako osebno svobodo, vsakršno imetje, jemlje mu vse človeške pravice in nazadnje še vero. Pa recite, če to ni najhujša sužnjost, ki zdaj grozi našemu narodu. Zalo gremo zoper to sra-moliio sužnjost v boj — za človeško, versko in slovensko narodno svobodo! Zato morajo vsi poštcui Slovenci v Slovenske domobransko legijo! Vojni dogodki preteklega tedna Krajevni boji v južni Italiji Nemško uradno poročilo od 20. t. m. govori, da so pri Salerni sovražne čete zaman napadale nemško postojanke ler nadalje pr&ti vzhodu sovražnik le okievaje sledi premikom nemške vojske. Pred obalo je bil potopljen sovražni nagii čoln, v zraku pa uničenih 24 sovražnih letal. — Nemške čete so na povelje in brez motenj izraz-nile otok Sardinijo, kjer jih čete izdajalca Ba-doglia niso upale napasti. — Majhna nemška vojna ladja je drzno zasedla neko Iu ko ob jadranski obali ter zajela 4000 Itadoglijevih vojakov z vsem štabom in poveljstvom vred. Nemško uradno poročilo od 21. t. m. naglaša, da so pri Salernu in Polenzi bili zgolj krajevni boji in da je več sovražnih napadov bilo odbitih. Nemško uradno poročilo od 22. t. m. sporoča, da je v južni Italiji bilo samo krajevno važno bojevanje. — V vzhodni Benečiji, Istri in Sloveniji so slovenski komunisti v družbi italijanskih komunistov in tolp, ki so prišle s Hrvaškega boleli izrabili Badoglievo izdajo ter so polastiti oblasti. Nemške čete pa so zasedle najvažnejše kraje ler začele napad proti tem tolpam, ki ropajo in plenijo. — V Sredozemlju je nemško letalstvo tolklo sovražna letališča in postojanke ter uničilo na morju dva hitra čolna. — Pri Gibraltarju so nemške podinornire potopile 3 sovražne rušilce ler poškodovale 2 prevozni ladji in uničile eno sovražno letalo. — V Tirenskem morju so ladje nemške vojne mornarice polopile parnik Jiado-gliejeve vlade, poškodovale pa še eno prevozno ladjo ter 2 vojni ladji. — V Egejskem morju je bila uničena grška podmornica v angleški službi. Nemško uradno poročilo od 23. I. m. naznanja. da je v južni Ilaliji pri kraju Con tuši ju s protisunkom bil očiščen začasni sovražni vdor. Na vzhodni strani je sovražnik privede! nove čete, ki pa še niso posegle v boje. Nemško uradno poročilo od 24. t. m. razglaša, da jo sovražnik pri Salernu in Contursl z moč- nimi silami napadel. Med lem ko boji pri Salei% nu še trajajo, je bil sovražnik pri Contursi v hudih bojih odbit, pri čemer je imel velike izguba. Nemško vojno poročilo od 25. t. m., govori, da jc na italijanskem bojišču tudi včeraj bilo živahno bojevanje ter da jc pri Salernu bil odbit angleški napad. — Nemška letala so na Sredozemlju potopila velik prevozni parnik ler uničila še dve drugi ladji. Divizija »Aqui« uničena Nemško uradno poročilo od 24. t. m. objavlja, da je na grškem otoku Kefalonija bila v množicah razvrščena italijanska divizija >Aquic, katera se po Badogliejevi izdaji Nemcem ni hotela udati, marveč je začela sovražnosti zoper nemške čete, Nalo so nemška letala začela napadati, nakar sa prešle v napad nemške čete, ki so zavzele pri« slaniško mesto Argostoli. Razen 4000 mož te di« vizije, ki so se še pravočasno udali in odložili orožje, je bila vsa druga divizija s štabom vred uničena. 12 sovražnih rušilcev potopljenih Nemško uradno poročilo od 24. t. m. se glasi, da so nemške podmornice v severnem delu Atlantskega morja napadle velik sovražni konvoj, ki je plul v Ameriko. Ta konvoj so na zunanji strani varovali rušilci. Podmornice so napadla prav te rušilce ter v večdnevnih bojih potopila 12 rušilcev, 3 pa lorpedirale, da so bržkone tudi potopljeni. Boj je prekinila gosta megla. Tudi i> konvoja je bilo potopljenih 9 ladij s 45.000 tona. mi, 2 drugi ladji pa sla bili še torpedirani. Rusi so neuspešno poskušali predreti Nemško uradno poročilo od 20. t. m. govori, da je sovražnik od Sinolenska do Azovskega mor. ja silno napadal, da pa so te napade nemški Kaj /e NOVEGA c if«Mi m na iahMai rie-t T feno- urit - ' cu mmte dillahm »-»n facbtf « M-in. wt i n « _ um m « trne* U "nn. •• '' S i • 'Vem-:. -r I..U -i- H'-:.:. 1 c je bita prepričevalna mu gBBpudaiak« zmoplp-vi.«: -, ik km-io-ai-ev Pr:o: M um . .. ■[ i n»-n ! (»i -ož . ? '11(11 ij je ■liti« trni it.a l-t-\ nit-o Je bilo prodnik 14.' IK -I. -T"-nr.« '":-(,»..L r*M:HI. 'L I- i ! je t.i- 14f n eifioiitrK.«-^ okrožja dnimn n« Eoro-, <- " tu': r: 2>o n r N.. - ivr.r.r ML ni ' :•!.: ' ' «ud"t-i • . 'i 4 C obrtmi ribam« * l.iiriei S t novo sn biie Tp. i'!1 s j!> ID ro- - . U ()I|-t ji-j r -"I: 7 OT- p-t.-liil e-r>» lit * .-ton --n ilu-n i.P' .1:' :Tr"' :u f ta pm s Go-i" Andre K ..m m. ne-ua: "in te-j«n- -•» v 7«.:n- ni Anion ;a Gorjan" pos; int ' Gt>" r Antarja ~ -Git. i'*"iKia;t Btc.t * .iortr. d Z»-:ti ur*-nitr or*dtect Temena »:. te IL t hn- .( '.11'- V<- 1«- Iti*' M OI:i"š;el'» -Ih- birn.«- n* no l vzrviei* 7 ud. trii j«. vzcvetela c Vitt.r rnuarri so b«- v.--- . tiot.« i>--'-n-i ': fy 7 not ■ lino "ne vr«-me v ras rEit.il. fob L t. lo" ur jr.o Zeio f pob:-i : veseijen po-idn- -/ i'**- "t t-ri pon*-u' 1.1 d Mrtol: m trdi *ir m- nriKiatata * Ljubliar Lin- «i.;-i.»ton t.t i - .-ti- ti - o it Bi-"- i*o pr:-mov n b L«-'-' "0 Zli podežeiane Bir Le pride t >» olir w umri W i"*t: Anton rimi o v« iz 1 : -'f ie T1'.--*: pc opr»v» : * Gnri-t Ko i* pr*-;r; Tra-mk. se je zgrudi. ta tu. it otuežal Dr;*** d Krt.* it ob ta rili jeni orzevje Z**U ntrasih ir ic-'■ ; bi.ori- ..-bit o*> fvoj»-ib toku od Do! S •- ii Sov»-uii nt*--'.h tieie cerkve, ii£ revnino od Mai-ef* 6o Kufrtanievir' Ajda >*■ v: —r .t. ' niiiitc t krajih its tudt koruzE. — Htnitki >aj»li uvaja v tatt MU red is Biir. ljudstvo pt (e priMo t "-dnini d'-!om d Z» tiste Liui»li»ii*i'»»-. ki imajo rHrptdttilii-va MEOf anja. n*-. ki ao im»*te ns slfi- tKtvar'' ''a>tr: i> .i r:.vojske. H poi vtio. c? oi. nt r£7iK':atro Bf'Se ic stEnovanja. ki hc o «i.i p-BzrE. Prijavilo j "to he pismeno ali i* *■ povsod o-:'.!,* l j,-..^'N*-rT!^r.i proti-ttp;.c m. uničili miiozc Mtvaii.il. skupin S«ii:i;o uradt>» poro • io (-1. 21 t n. pripoved; t 6 u tud \->ri t"uiM > čete od cmo-lenvki d'. BtoriE »..;► v hudi! ot.-nn.tuiih bojit. v ki te- • e ■ '"t.i skupina n"m£k 1 čet uničila 7' M"-EŽLit. tam.i» jzmeC 100. kolikor jib je tle.t - - •<- \ir';-"rt- nMutdpiori, sovražna srni' i:e Nemšt.c 'j-buiio poročno oj 22 t m o me nu.. it n sovraži, t CEluiCk. pri Poltavi ir. Smoien-sku. da t* so i-jego' močni napa'!' t*?ii prestre-ier, ^ Lf-denen niorju j*. BOt—EŽnih letfcl r.B-padic n' ,.i nemški koi." oj. pr: č'-ni' - bo nemški lir.' rb : 21 iiipadiijočiii sovražnih letal. N»-nif,.L uradne poročilo od 2?. t. n: oznatija. te v jui, rutnim napauou. n<'in;i.a odn.it.Llna filMtbja s r<-du potekajo Ko i«- ire -to Poltav.i !'lo ur.i'*-■ ll. sc pa nemBi.«r čete izpraznile, pri čem^r vr razvijaio hudi lipi.. Pri Pmolensku so spodleteli v- sovraži: predorni poskus. Nenišno nrtdiio jKiročuo od 24. t. n.. pripO""- dti*-. da b*- vi iužti*-s- ic F-^-iri^m d'-li3 ho:iš'''i; i"j" j nezmai šano siio caoaijup-.to. Ka Kubeni-skeir, ic vzhodno od Meiitopola bo bili sovražni poskusi prekrižani kakor »o t/ , na več krajih prekrižani sov-ain; poskusu da bi Brednii l)r ieper iv-■■""no Zaporožja i1- bilo uničenih več aovielBkih polkov, ki ho predrli. Na Kubanju sn Bust ves dan brezuspešno napada!: Severno od Azovskega morja so nemške čete prešp v najiad ter za.iele mnofio plena in ujetnikov. Ob sredn.tem Dn.iepru je sovražnik zjtmar r.a padal ter izgubil mnoeo tanko* 21abr»dr»n od fneča in južno od Smolcni.ka so l.uO' obramlmi i»oii. ki še trajajo. — Mesti Bostovlj in Smolemk si Nemri neovirano izpraznili, ko so poprej docela razdejali vse za vojskovanje važne naprave. — Južno od Lndoškepa jezera sn n'-mšk" divizije prešit v napad in dosegle ukazane cilje. ut-':ni"iu iu 'i.--:n-n niaci-:-..tt ' t i m "t f tuit.in i;-; s. il. i u edin i oiu- o-.u prosiurov ... L Z:. l^-Ullt-Ci oltčiu-keci UttHii-,a-Jk RI Tl^e-jp- . i. ..iun .in e im- n Nov::i. o Pri iziuii.i u« - -m. d Odll sl«-ue ni: nas >• In nolniit k !,... ; j-.. t. iv;-. minira im meiit- sr.it sn—iemnii:m Itazfia- ^s ziiKOn- li. u*"u-i« .. ,.i- e« :al:.;:ns, ,i oblast ostan» * ve-.ii" . rm u-- i' . i • i m nnioii.^1" el luiBttiitibiie^a neiifški, -itiit 7f an -sti it--oi- 1 Fvinonn iam»n in -j; innre-išt rii'n:-,vi se^ ir ' Linzn Sovb šota niosemuitm te um-<;za nu>-tfiiin u »ifojnm znlilevum 1' n-ane ir liinlint: -t e«—ai»n. f piKinhnni: iiadii junakov Poteg -iiiscir .-.n i mi-ie de"-k pii«tomr- de.avnieo o«-t ni truhtnio Ormite ' telovadnic te iior-^rz-\L ; ' i. :: ii o i i '"la tmajra it Fvftiolir. e »eiiiiFr-ka ptniiiiHka t>vrt ftiaie-si,^ planile Bk* ovre mmit iiiivp-»*rnf * j.r vnme vendar w- n- posameznih koš.-uti> dos-fl rele r.at f . 'lojr-untii' .lacntet " i>c P".a oi teta več ir tudi te.:i nH*»š'a Posamezn* ovr* sc ooBe:*le ti*i. de -•■it kami>e-le it V žam s« k p-i paurc b ko-i--si pni • . - pt. ii-i.*i. — Lpv-im in ei*-sno nopo b i« I.'VM1L1I-; nied o - ■ * ■ n. ;t'. i1', i:: G-ii'et Na-ji- i. -st •? 7-«ta — ■'Ple-na k-m"*ira Marija I -•«• i •; ?• .-1 p- •• • IU t-a.-L s: t« J.-. JK. isi.eir Oem zlom la r rio:'i. d Podeželske nevere \t Pudniku se te 41 i«'tr delrver Antmi Muš : vse, a, v oesiio nripo. V finifiu p- Ljubliar.: <•» je z: velik »on<-r kro-na r.a 4. letnega o- lavca .'ož* :t V'.mrk P-.nier i»- bil i udo peni: ' "r. jki levem d^lti života, tako ob ie morE ta-aoi liud i. otiet n iskat, zc-tv-EiBt '■ petniru* v Ijut-: e.rsk bolnici ir; d >e nekai ne-rei Pr na;i"u se b zionii: levico muli Dušan Thai»r i Vrhnike, t- letna Sot.ta J^loser m 14 ie*n ti iak Ivan Guiit u L;ut>-ljane — 71. letite Frančišf o š,t:ratia iz trn? vasi je jKMi-ta krava m »i je fckraiia rlomiia desiuro m nopo. Vsem cenjenim r.aročnikcm! Lanvir lei ti mnor m noreiei .1 -,n i ;.-Tt na-B''Tiisa iiisnit me:!1 ve-'" postre- - p" ; :ii vsi--kolt-iuini »Slivenfevini ke>ledarieni< ke' s< nanj niso pravočasno utrni lasti.išrve pt i moglo tiskan te lej>e ki; re rt zli r ker ie tvegalo, da bi preveč ostalo. Tudi l<-toi je :■• £ts da Bi v-tk /.trotovi \t knjig', ker 5m Bie-e-r prepozno Nt.-'.' !a b nr mnf! sprejemati le do 't. tiktobrt. kasre :šim iiariit-niktnii prej"ma i"- moreno zapninv K plačujete- nareiri nr. lisiu p' pnlnžl: ri prti lahke- i t ztitir-i «trtf pnloit iet nt- ,' 'e tud: »Slovenčev koledan. k k sta za naročnike l:r. za vs' dreire pt 4I1 V- K'#,r pobira it- naro'i in" inkasar'jf t i-r-u koledar kt-pri i t. }' unnli pa boste kti rt ho^te prt-je-li Mislimo da b: jt Slnvenče* koledar« /e pridobil takei dober rlas. da nam i potrebno rt7'tcati njegove vsebine kt " prepričani sm . dt b" po skrbnem trudu in deli; ki pa vlarajo njegov i uredniki za njegovo ustvarili t. vsem prav zelo všeč Ne odlašaite torej, tnijiak ttknj »crocitf to lepo krjipo! ROVI GROBOVI »Mi«................................... V Si. Jerneit bo te dr.i pokopali: uf>-]ia Kovačiča. Jtiiievičevega gospodarja, tjecrvo if-no in s.na Karla ter tri Jankov e"eve ir. Godim iz Doline Stare vasi. — V Koftanjerici je umrl elektromonter l^impe \"iki. — V Podcerkvi. v župr.iji S'.ari trg pri Rakeku je zapustil ta svet 38letni Ludvik Kržlč. sir staro'rM,ecc zufiaiia. — V Ljubljani »o umrli: vdova jio finančnem nad-paznlkn Ivana Zrimšek. dijak fi. rimnaziie i» Vo-vega mesta Marln-ek Drapo. Turšie Franr. urileii na Viču Franc ftarman. upokojenka tobačne tovarne Frsnč ^ka Podlesnik roiena Armič. učejika I razr, urš';'ir-ke io'e Sevenka Mikl.iš. akrdem k Joško Rus. SJva ?ebre. posestni™ Frančiška M.— rinčič in N<ž ka Rozntan. Naj počivajo v n.lru! T>rw^tale tolaži Bop' Dr. JLntt-s E'«?B$j i Dejan SBrajiiu S[" i,uiji," Deinr s' it -o IT. r''pus-;j .ttoi ' Subotie.. kter je koli-: tud p.mnt:: in m:tr it jifc «t»o v.-a vnmr tke-d'-n. id v Betprodo ter pos.i čnstiiik Stoti t De-Hte t' tiil v--", i nr za st jt i--r i« domt" dtt -ttti Sioven uušti it »ee-t raznolaTO. ra b- oh :: - -r.i uti-anitie mi-* nt ji" itrjriii::: -i-. rit re' ji-oi fcnmut.iitmt. "si dat une-šr- nit f- -jepa '.uf:i za p-efls<-. nikt nlpvpnae« pni.Tistt*. se je smrtno imiie^-t*--; n: Bll..'!'"n pn;. Bt j nadzorovc! st-a.že Fvoiit: tnnte>\ :r vnmšnire ■ -■ venst t domoii-ah-*-' * š--i:' m t.ot-sl šol s» ' li- i" :l1. B"de? m iitdne'n s- ie-žt mntme-rE kti.es:. nitvzpor p- Zoitm- le-dr it ni si ; t Zoism-e ir F.mnr^t • r«-. ■* ii-nl nteitn fi-ic-ve težjtk r.«s"tin tovn-n eviomnn f t.. priko.irn Voza? te i w ti-zine zi" i mnlornn : ktne r o='-en lokt it B-ednttrr.ne sili it v-pl« stotnika DemnB f s-ueži. rit ie n-ilele . ob prikoliro avtomobilu Otil"žn e j zevrn i tO na senrili m f poiem i"i m —*-t»ri ter v t n= : j-tjifc izdihnil Fvnjc junaško dušn Za nes-ečo i* nieirpr tast. pen"-: T': ni V. zved" iil p**" ume^ieer ' n te— po sveten pr1 '"J : novin: ri"n tako spo-te n-et-edi"T nr" '" _ t i heroiskr izjavo, da vsa rierovs (Mm ft •'"* ir.novo sn.-' za n-vr žrinv nr nltr:- Blrvvensl' di»v;ne ol v«-' i ctt zenrit-. nBl "iT. dopntlku :: li'-. poši.rnpiiene f s-rnr krvjo junaka, ni. z"-'- * Slovencem lejisa ic sOD''ne iša bndornos'.. Dr. Ir« Benkovič Dne 2S septembra 104S je umri po m bolezni dr. Ivo P e n k r v i č. Kil je mana ;-> nost v pravriskih, političnih in zlasti posp:' sklh k ropih pri nt> in tudi preko naše oi.ie domov ina. Odveiriiktn-al je najpn-c v Brežirnh nfi' '■ J Celju (lSlfi) in od lPls i Ljubljani, kjer jr m™ dolcc vrBlo let zavzemal položaj v svetu Trboveljske premnp.iknpne družbe lavne en zboru je zastopal utiraj P,-ežire o' p 19 T do 1 1P1&. ko ie rr,postil pnVtične 1 se posvet i gospodarstvu ir sv.oemo pnkl'" - K jr postavil svojepa moža. — Naj počiva v trn ii-i jA/po.tiie f, ni t > J- 1,. Obut: —Jllli.JUl. ditin. «i'a vini u* • »trn bieceij >>•'/11 /* lil lltuiit v ...ij .-n. i, . Lj ju e o".'.' I " ! l-.-mnni 0(1 K.-. inTi !''»* It. ti • - . > ,.r e- i (>' i. .. tei>a Sine*:;: . . sta- re- — i- : -!| «n-»-;iwx. vojn nt t za-rvfi-veiiit Mae-rab v Slo-.-entji Z velik:ir ilevitn pu tudni n -stnil čitt kor t -ev mL it Lnsmusit ie otirmi-vb pevti.ne znt 70-i is''.f^.; nr-ašu tst — P.st -I«>d svo. n. imenon u ruO n:n psi" tim. n hopdas Kazak Dolpo v-tc lei te inst iu v »Slovenci:. ^uravtiško iiikv<-io» tliiire, zz h'i ,:. jevr družtiei ju i* i.tce znuns*t>-u t.i . ; h viru E-v -*irjt ■ P - >v"uflt i tajne ž1' • Več ie : jt '.utii predeva v rsuu »■-. aurc.nivt: n urah Rarr.i te bi! v«—nn keiniišk 7tl-T0 pustili nositi valovom kamor koli« Zdelo se nam je, da smo zgubljeni ini čakali smo od trenutka do trenutka, kdaj se pogreznemo. Poleg tega se je v teh strašniK dneh lotila zličesta mrzlica mnogih! izmed nas Eden mornarjev je umrl« Drug mornar in kapitanov služabniM pa sta po nesreči bila na krovu, kjer) ju je presenetil orjaški val in ju potegnil v morje s seboj v globino, kjefl sta utonila. Ko se je dvanajsti dan vihar nekoliko polegel, je kapitan skušal ugotoviti, kje smo. Bili smo na 11° severne širine in 22° dolžine zahodno od Rta sv. Avguština. Bili smo torej na; severu od Brazilije in kapitan se jO posvetoval z menoj, kaj naj storimo, ker je bila ladja precej poškodovana. Po njegovem mnenju bi bilo najbolje, da se vrnemo Jaz pa s tem nisem! soglašal. Ko smo opazovali obalo, smo ugotovili, da v bližini ni bilo nikjer; primernega mesta kjer bi lahko pri« stali. Morali smo pluti proti Karaib-skim otokom. Odločili smo se, da od-plujemo proti tem otokom, ki bi jih' dosegli v štirinajstih dneh Ostati pa! smo morali na odprtem morju, do bi nas morski tok v Mehiškem zalivu ne potegnil za seboj. Zaradi obupnega stanja, v katerem je bilo moštvo in! ladja, nismo mogli niti san'ati o tem, da bi krenili proti afriški obali. (Dalje prihnitnjil.) ■51 ' mm OD Blil POD AlTAICn ■Palača pravoslavnega škofa o Bijsku med prvo svetovno vojno Rečno pristanišče v Bijsku: nekaj kilometrov severno o/akuj ne pri meni?« vpraša Nutannel. >Pri meni, pri menil« ugovarja Puvlin. »Pri Mnnzonu bo manj zgledovanju. Prosim (Vaju. opozarjajte ga, naj bo kar moč skrit in *ie hodi veliko ven. Pazita nanj. Romarjev je [veliko in fanatizem se prav lahko ra/plumti te dni. Nič strahu... Vama samo tako priporočam,« prosi škof oba mladeniča, ki se poslavljata. Odšla sta vesela, da bosta videla strica, ki sta ga tako ljubilu; zato se nista menila za IJakobov strah. Medtem pa je v Jeruzalemu vrelo, iTodu 1'uvel je bil že v drugačnih okoliščinah in Je/ns ga je vedno varoval; pa ga bo varoval tudi zdaj. Ko sc je Natanacl vrnil domov, mu je izbočila mati pisemce. »Stara Sara ga je prinesla « »Od nje je,« vzklikne Natanacl, gu razgrne, bere in prebledi. »Slabe novice?« »Ananija jo hote dati za ženo staremu Izma-fclu, 1'nbijciicniu sinil.« »Izmuči je že ded!« pripomni presenečena mati. »Nikoli ne bom dovolil, da vzame ona tega ttarea!« ugovarja mladenič, z očmi, polnimi ne-.▼olje. »Natanacl...« ga opomni mali, hoteč ga pomiriti. »Nikoli!« ponovi. >Poslušaj...» Sin ji ne pusti nndaljevnti. »Nikoli, ves...« zukriči v veliki razburjenosti. »Pomiri se, Natanacl.« ga prosi mati. »Ii mi povzročaš več žalosti kot Pavlin, ko je bil on zaljubljen v hčerko duhovnika levita. »Pa jo jc potem vzel za /eno.« »Da, ker sc jc spreobrnila cela družina. Prosimo, da Bog omehča Annnijevo srce. » I n stari lisjak se ne bo spreobrnil vekomaj.« »Kdo si ti, ki si drzneš osporavati moč, ki nas je prišla odrešit? Isti Jezus, ki je spreobrnil ■tricn in napravil iz velikega sovražnika najbolj gorečega apostola, ne bi znal omehčati Anuui-Jevegn srca?« gu zavrne mati. »In ako mu Bog ne bo omehčal srcu? Ako bo hotel hčer prisiliti k poroki?« odvrne uila-idenii":. Zena je umolknila. Kaj naj še reče sinu? Smilil se ji je on in njegova ljubezen; toda 'Ananija je bil oče ter so Postava in običaji dovoljevali staršem neomejeno oblast nad otroki. Ali naj ona šc ščuva sina proti vsemogočnemu duhovniku, prvi oblasti nnd ljudstvom? »Ti molčiš, mati, Rahela ti je draga. Ali se ti ne zdi vredna, da vstopi v našo rodovino?« nadaljuje mladenič. »Želim in prosim milosti spreobrnjenja,« odgovori innti izmikajoče se. »Rahela varuje. Ali misliš, da ni vredna, da postane tvojn hči.« »Ti je nisi vreden.« »Ali si moreš misliti močnejšo usodo od te, ki jo čii k a poleg starega Izmncla?« »Zal mi jc njene usode, pa ne moremo preprečiti.« »Jaz ne bom nikoli dopustil: si razumela, mali, nikoli!« vzklikne Natanacl in v oceli mu Žari neukročenn odločnost »Kako se boš uprl očetu, kateremu daje Postava pravico razpolagati z roko svoje hčerke?« »Ali naj postane Rahela nesrečna?« »Ne moremo ji pomagati. Ona končno ne bo ne prva ne zadnja deklica, ki trpi. Nikoli nisem raila videla te tvoje ljubezni. Tolikrnt sem ti rekla, du je brezupno, in ti svetovala, da se odrečeš deklici, pa me nisi hotel poslušati. Vidiš, kaj si dosegel,« reče mati očitajoče. »Nisem te ubogal, ker ljubim Rahelo bolj od svojega življenja. Stara krščena hebrejka položi svojo malo suhljato desnico na sinovo glavo in, rahlo mu božajoč temne lase, vzdihne: »Ubogi Natanacl!« A on ne čuti sladke materinske ljubezni in razburjen, kakor je bil, vzklikne: »Hočem biti srečen!« »Kuj boš storil?« vpraša starka, »še nocoj bom stopil k Ananiju, da ga zaprosim hčerine roke.« »Počakaj, da boš prej govoril z njo in ne pojdi prej, da te nc zapodi. Ananija ne bo nikoli dul hčere kristjanu, Pavlovemu nečaku; toliko inunj zdaj, ker jo hoče zaročiti z drugim.« »Bomo videli!« zakriči mladenič drzno. »Kuj boš storil, ako te on zapodi iz hiše? Se boš mar uprl? Vreči te bo dal po služabnikih iz hiše.« »Pritožil se bom...« »Komu? Proti velikemu duhovniku?« »J-el bom k Liziju ...« »Kaj še? Ali bi si drznil naznaniti velikega duhovnika svojega ljudstva rimskim oblastnikom?« plane žena. »Ali ga bo mogel Lizija prisiliti dati hčer mladeniču, ki mu ni po volji?« »Naj sc Ananija pazi!« besno grozi Natanael. »Ali bi si drznil položiti roko nn Svetega Gospodovega? Nc veš, da na ta način izgubiš nevesto in življenje in povzročiš upor proti kristjanom; umrl bi v grehu, povzročil pogubo svojih bratov in ne bi imel nobene koristi od deklice, ki bi v tem primeru padla v roke Izmučili?« »Kiii nnj tedaj storim, mati?« vzklikne Natanacl že skoraj obupano. »Govori najprej z njo. Potem pn, preden sc odločiš za kuj, se posvetuj s kom, ki ti lahko pomaga...« »Vprašal bom strica Pavla« »Pavla?« pravi potrta žena. »Jutri pride.« »In ti mi šele zdaj to poveš?« ga pokara mati. »To sem izvedel iz Jakobovih ust: Ruhelino pismo me je zmotilo, da ti nisem takoj povedal vesele novice.« »Zares vesele. Ze kakih deset let nisem videla svojega brata; od tedaj, ko je bil prišel, da odloči s Petrom, Jakobom in Janezom, katera bremena naj se nalagajo poganskim spreobrnjencem. liog gn pošilja tudi Zlite. Govori z Rahelo in potem vprnšaj Pavla ter sc drži njegove sodbe« »Ubogal ga bom samo, nko mi bo svetovni, naj se nc vilam in ugrabim Rahelo s silo iz očetovih rok « »l'l)Ognj gn v vsakem primeru.« »Preveč ljubim Rahelo. Nihče me ne more prisilili, da se ji odrečem. Ona ne bo Izmaelova, četudi me stniie življenje!« vzklikne mladenič. »Ali si zares blazen?« vzklikne mati; toda v srcu ga ni popolnoma obsojala, ker je dobro razumela, da ima prav, ko brani ljubljeno deklico. »Miruj dn jutri. Noč je dobra svetovalka. In moli mnogo, mnogo « Pavlin je bil zelo začuden, ko je drugo jutro na vse zgodaj dobil bratov obisk. Pavlin je stanoval zelo skromno v dolnjem delu Jeruzalema. Ni bil ta.ko ubog kakor drugi kristjani. Zona je podedovala od staršev precejšnjo doto, ker njena družina, ki sc je že pozno spreobrnila k pravi veri, ni bila vsega prodala, po Jakobovem nasvetu, in dala revežem, kakor so to storili v prvi Cerkvi. Apostol je imel zadosti revnih družin, ki so živele od miloščine. Zato ni hotel povečati števila in jc svetoval premožnejšim, ki so se spreobračali, nai obdr/e vsaj del svojega imetja in dajo samo odvečno revežem. Družba je razumela, da je nekaj drugega nasvet in nekaj drugega zapoved. »Ubogi Natanael!« vzklikne sočutno Pavlin, ko mu je bil brat povedal, kaj se mu je primerilo. »Tudi mama sočustvuje; toda kaj mi po* maga vaše sočutje? Pomagajte mi rajši!« vzklikne potrti Natanael. »Kadar se ne znam odločiti, se zatečem k' svoji ženi in rečem ti, da njen nasvet več velja kot sto modrijanov. Nikoli ne bi pogrešili, uko bi se ravnali po nasvetu žena,« pripomni Puvlin z nasmehom. »Zato nam je Adam, ki je poslušal nasvet svoje žene, zapustil breme, ki ga čutimo,« mrmra Natanael. Pavlin ne odgovori na to opazko, marveč zakliče: »Abigajla!« »Takoj pridem,« odgovori ženski glas- V so« sedni sobi se zasliši krik otroških grl. ki kli« čejo: mama, mama! in glas žene, ki jih mirif vrata se nato odpro in z nasmehom vstopi Abigajla, hči umrlega levitskega duhovnika Aleksandra, sedaj Pavlinova žena. Čeprav ni bila več dekliško cvetoča, jo bila še vedno ljubka. Njen lepi obraz je ohrunil izraz čiste mludosti: bila je krščanska mati, zvesta soproga, modra žena, kakor jo opeva Salomon v svojih Pregovorih in ki jo je najti samo v Jezusovi Cerkvi. »Natanael! Ti?« vpraša Abigajla in ponudi svaku roko. »Kak turoben obraz? Kaj se je zgodilo?« »Zadela ga je velika nesreča,« odgovori Pavlin za brata. »Zares?!« sočutno vzklikne Abigajla. »Rahela, tvoja dobra prijateljica...« »Uboga Rahela! Vajina ljubezen, vem, je brezupno,« pripomni žena. »Ne moreni živeti brez nje,« ugovarja Natanael. »Njen oče jo hoče dati za ženo Izmaelu, Fabijcvcmu sinu.« nadaljnje Pavlin. »Staremu duhovniku? Dedu? Uboga Tama-ra! Uboga Rahela!« sočutno vzklikne Abigajla. »Ne bom tega dopustil nikdar!« kriči Natanael. »Kaj mu svetuješ?« vpraša Pavlin svojo ženo »Ubijem ga, trebuh mu razparam, preden dopustim tako poroko,« kriči Natanael. »Pomiri se. gospod svnk! Človek je, ne pa žival. Je veliki duhovnik povrhu!« pripomni Abigajla z dobrohotnim nasmehom. »Ali naj se odrečem Ralieli?..« »Pomiri se! Pavlin me je vprašal za svet. Prej na hočem še govoriti z Rahelo in slišati, kaj bo rekla ona. šla bom torej k nji...« »Prišla bo danes zjutraj.« »Dobro. Zakaj mi nisi tega takoj povedal? Pričakujmo jo. Bomo videli, kaj bo rekla in potem se bo videlo.« »Ne morem dovoliti, da bi se drugače odločilo. kakor jaz hočem.« ugovarja Natanael. »Pomiri se, svak, pomiri! Za sklepanje zakona morata biti dva. Zato moramo slišati tudi njo.« »O ona mi piše, dn rajši umrje, kukor du bi postala Izmaelova žena « »Jaz tudi. Tu kruti starec! Najprej moramo dobro premisliti. Ne smem ti skrivati, drugi svak. velikih ovir pri tej tvoji ljubezni.« »Saj si jih nc prikrivam, toda ljubezen premaga vse.« , Malo so prenehali s prerekanjem. Natanael je bil neugnan: neprestano se je razburjal in se ni hotel umiriti. Abigajla je bila zelo mirna in je na ta način skušala vplivati na svaka. Pavlin pa je bil vzor moža. Prepričan, da pojmuje njegova žena stvari mnogo bolje od njega, ker je bila modra in razumna, ji je dal vedno prav in ni nikoli drugače mislil od nje. Končno pride Rahela. Natanael ji stopi naproti in jo zasuje z vprašanji, toda Abigajla ga ustavi: __ »Molči nekaj časa. Pa pravijo, da ženske ne znamo brzdati jezika. Ako ne umolkneš, bom odvedla Rahelo v svojo sobo, pa je ne boš več videl,« mu zugrozi. Tedaj je umolknil. »Ne morem ostati dolgo. Oče me nadzoruje. Odšla sem skupaj s Saro, ki pazi na ccsti,« pravi judovska dcklicu. (fladalievan1* orlhcipncj HX Jčtnečki dojtv Stavbe iz ilovice Sestavil inž. Franjo 2upec. (Dalje.) Za okenske in vratne modele napravimo posebne modele iz lesa (glej sliko G), ki jih vložimo na potrebnih mestih v opazni model in jih po možnosti Se ojačimo z vmesnimi rtizporaml. Ce pa hočemo napraviti običajne okenske pripi-re pa zbijemo iz 4 cm debelih desk okensko škatlo, jo vložimo na potrebnem mestu v opažni model in zazidamo oziroma zabijemo z ilovico. Med delom jo tudi ojačimo z vmesnimi razporauii. Slika 6. Kaj in kdaj zidamo. (Iradnja z ilovico je primerna za vse vrste rgradb, tako stanovanjskih kakor tudi gospodarskih poslopij. Da se pa delo poenostavi, ne delajmo sestavljenih (kompliciranih) tlorisnih oblik, temveč »e držimo stare pravokotne oblike brez vsakršnih prizidkov, ker to otežkoča delo in zahteva zamotano strešno izvedbo, kar zelo podraži gradnjo. Vsi tidovi iz tolčene ilovice naj bodo pri enostavnih stavbah 40cm debeli. Podstrešje naj ima na obeh koncih stavbe slemenske stene. Najprimernejši čas za gradnjo z ilovico je v luhom vremenu, v času od maja do septembra. Pri stalnem deževnem vremenu si pa lahko |>o-magamo na ta način, da postavimo najprej na zasilno zgrajenem odru streho v pravilni višini, ilovnate stene pa potem lahko izdelamo pod streho. Praktično izvršimo to tako, da postavimo na vseh štirih vogalih in polem še v vmesnih razdaljah na vsake 3m neobdelane in približno 10cm močne lesene stebre, ki jih zgoraj zvežemo s pragi, na katere položimo stropnike in ostrešje. Stebri sloje v sredini zidov in jih potem kar zazidamo. Pri tem načinu gradnje pa debelina zidu nikakor ne sme biti pod 40cm. Les namreč pri tolčenju ilovice sprejema vlago in se napne, ko pa vlago odda, se zopet skrči, kar vpliva na stene, da začno pokati, če niso dovolj močne. Razporeditev gradbenih del. Ze v jeseni navozimo potrebno količino ilovice fin gradbeni prostor, da prezimi, ker jo potem laže in bolje obdelujemo. Čez zimo pripravimo okna in vrala s potrebnimi okvirji in orodjem. V zgodnji pomladi pripravimo stropnike in ostrešje, tako da lahko stavbo takoj pokrijemo, čim smo zunanje stene dogradili. Temelje izvršimo v maju, nakar pričnemo takoj z nabijanjem (phanjem) zunanjih zidov. Ko so ti gotovi, položimo lakoj stropnike, postavimo streho in jo pokrijemo. Nalo šele pričnemo z napravo notranjih sten in z izgradnjo stavbe. Zunanje zidove omečemo in prebelimo šele naslednje leto, ko je zid že popolnoma osušen. Debelino zidu odloča prosta razpelina med nosilnimi zidovi in njihova višina; nikakor pa naj no bo do lio manj kot 30cm. Za razpetine nosilnih zidov 7 m in višine do 2.50in naj je debelina zidu vsaj 35cm, pri večji višini pa 40cm. Pri prosti razpetim nosilnih zidov do 9 m mora biti debelina zidu 40—45 cm. Pri gradnji iz tolčene gline moramo upoštevali, da se zid po sušenju nekoliko posede ali skrči, Ce hočemo torej imeti sobe visoke 2.80m, moramo narediti zidove v svežem stanju visoke 2.90m. Čim manj je bila vlažna ilovica za časa gradnje in čim bolj smo jo pliali, tem manj se zid posede. Da pa bo posedanje oziroma skrčenje zidu enakomerno po vsej stavbi, moramo ilovico za celotno stavbo enakomerno pripravili, zidati pa povsod enako. Potrebna količina ilovice. Ce hočemo približno preračunati potrebno količino ilovice, izmerimo ploskve tlorisa zidov in njihovo izmero pomnožimo z višino zidu, pri čemer upoštevamo tudi posedanje (n. pr. pri višini zidu 2.80m pomnožimo z 2.90). Tako dobimo potrebno kubaturo zidu. Navožene in v kupe nasute ilovice pa mora bili približno dvakrat toliko kot znaša preračunana kubatura zidu. Izbira gradbenega prostora. Pri izbiri gradbenega prostora moramo paziti na lo, da leži na vzvišenem prostoru, To je važno zato, da deževnica ne zamaka stavbe in da ne vdere voda, v kletne prostore. Preden pa začnemo z iz-ko|k>m temeljev, moramo stavbo zakoličiti (glej sliko 7.). V ta namen zabijemo na enem koncu bodočega hišnega vogala — na sliki v številki 1 — majhen količek in napnemo preko njega v smeri bodoče stavbe vrvico, ki jo pritrdimo na obeh koncih na močna količka v A in U. Pravokotno na to vrvico napnemo preko količka v točki 1. drugo vrvico v smeri stranskega hišnega zidu. ZAKOLlČEHJE STAVBE ?d —o F Izkop in gradnja temeljev. Pri trdi Ilovnati zemlji lahko izkopljemo jama za temelje oziroma kleti kar navpično, medtem ko moramo v rahlih peščenih tleh izkop navzgor nekoliko razširili, da dobimo poševno pobočje. To ja potrebno zaradi tega, da se zemlja ne vsipava t jamo. Vogale temeljev določimo z lesenimi količki, zabitimi v dno stavbne jame. Nameslo teh količkov, določimo s pomočjo grozila, ki ga obesimo ua kri. žišču vrvic v vogalih. Temelji (glej sliko 8.) naj bodo vsaj 50—80cni globoki in naj segajo vsaj 30ctn nad zemljo. Za njih izdelavo lahko uporabljamo večje kamenje, ki ga polagamo v plasteh v beton in zajkolniriio ie i manjšim kamenjem. Heton pripravimo it i dela cementa, 4 delov peska, in 5 delov gramoza. SPOJKA .---o 8 Slika 7. Pravi kot v točki 1 dobimo tako, da odmerimo iz te točke ob vrvici v smeri proti B dolžino 4 m oziroma mnogokratnik od 4 (lo je 8 ali 12 itd.) in zabijemo tam (po sliki v (očki b) zopet majhen količek. Nalo odmerimo iz točke 1 v smeri proti točki 2 dolžino 3 metrov ali mnogokratnik od 3 (to je G ali 9 itd.) in iz točke b) v smeri proti a) dolžino 5m ali mnogokratnik od 5 (to je 10 ali 15 itd.). Kjer se konca vrvice, ki imata ti dolžini, stikata, dobimo točko a). Skozi točki 1 in a) napeta vrvica leži pravokotno na vrvico AB in jo pritrdimo na kola v C in D. Ko sta obe smeri slavbe določeni, odmerimo ob vrvici AB dolžino slavbe, ob vrvici CD pa širino slavbe in dobimo točki 2 in 3, to sta drugi in tretji vogal stavbe. Sedaj odmerimo Iz točke 3 širino slavbe in iz točke 2 dolžino slavbe in kjer se ti dve dolžini stikata, dobimo točko 4 ali četrti vogal stavbe. Preko točk 2 In 3 napnemo vrvico in jo pritrdimo v točkah E in F na kola. Isto tako napnemo vrvico preko točk 3 In 4 in jo pritrdimo na kola v točkah O in II. Te vrvice ostanejo napele toliko časa, da smo dokončali izkop in napravili temelje. To je polrebno zaradi tega, da lahko stalno kontro- 1 liramo, če kopljemo, oziroma če gradimo temelje I v pravi smeri. i 2AG02DA Slika 8. Pesek in gramoz zmešamo na |>odu, ki smo ga pripravili v to svrho, nalo vsujemo čez mešanico peska in gramoza cement in zmes najprej 3—Ikrat premečemo v suhem stanju. Nato mešanico še med škropljenjem i vodo 2—3krat premečemo z lopatami, nakar je šele pripravljena za uporabo. Ker cement razmeroma hitro veže, napravimo naenkrat samo toliko betona, kolikor ga v naslednjih nekoliko urah porabimo. Kamenje mora biti čisto, n« sme bili onesnaženo z ilovico ali zemljo. Pri lieloniranju temeljev jc treba paziti, da so kamni povsod obdani z betonom, lo je, da ne leži kamen nc|iosrcdno na kamnu. Na delu temelja, ki leži nad zemljo, ne sme kamenje gledali iz betona. Te nadlalne dele temelja napravimo z uporabo opaža iz dovolj močnih desk. Ce cementa ni mogoče dobiti, potem zidamo temelje v kamnu in U|>orabljaiiio za vezavo apneuo malto. Ko smo temelje dozidali, jih na vrhu izravna« mo z betonom oziroma z apneno mallo. Na to i> ravnano ploskev položimo eno lego strešne lepenka, ki naj prepreči prehod vlage iz temeljev v Hov-nate zidove. 1'hanje ilovice r opaznem modela. Na tako pripravljeni temelj postavimo na vogal slavbe opažna modela (glej sliko 5. in 8.), in sicer lako, da leže vijaki oziroma prečne vezi modelov na temelju, zvežemo ušesca na zunanjem voglu opažnih modelov in privijemo vijake oziroma zabijemo zagozde. Slene opažnih modelov objemajo v višini 10cm temelj in so trdno zvezane • prečnimi spojkami. Da vrhnji strani modela ns razlezela pri tolčenju ilovice, morata biti isto tako zvezani z železnimi spojkami, ki so pritrjene • žeblji na opažni model. Ko je model postavljen, nasujemo vanj 10<® debelo plast ilovice, ki naj ima po možnosti vlaga zemlje. Nabijanje, lo je fmanje ilovice v modela pričnemo rahlo, polem pa vedno močneje. Ilovico phamo najprej ob steni, potem pa proli sredini zidu. Nabijamo pa toliko časa, da ne ostanejo nt plasti ilovice nikaki odtiski tolkača in da pričo* stlačena gmota zveneli. Do višine 10cm nasuti sloj se stisne na Octn. Na ta način tolčemo ilovico v plasteh tolik« časa, da je opažni model polti. Na prostem koncu modela se tolčenje zaključi poševno pod kolom « (glej sliko 9.), da R tem dosežemo dobro zvezo ' naslednjo zraven ležečo plastjo. Ko je opaž po'°| odstranimo spojke in zagozde, lesene prečne ve" previdno izbijemo in opažni model prestavimo t zraven skončanega odseka zidu. Na la način WJ lovimo na temelju krog in krog stavbe pribil*® 30cin visoki zidni venec. Grof Janez Edling V dobi, ko se v Avstriji ustanavljalo državno ljudsko šolstvo in je tudi na Slovenskem pognalo močne korenine, je med našimi pomembnimi šolniki polog Kumordeja treba imenovati tudi goriškega grota Janeza Nepomuka Jakoba Edlinga. Edling se je rodil v Gorici 1751. V letih 1772. tn 1774. je bil upravitelj posestev brižuiskih ško-lov v Skofji Loki, iz prejšnjih let pa nimamo 0 njem nobenih poročil, tako da nam je ostalo neznano grofovo šolanje. Ko pa je 1774. postalo važno vprašanje ureditve ljudskega šolstva na Kranjskem in je že začela zborovali ljudskošolska komisija ter je Kumerdej že v Ljubljani odprl višjo ljudsko šolo ali normalkO, takrat je Edling 1 vso dušo pristopil k tej organizariji. Kakor hitro jo izšla splošna šolska naredba o organizaciji našega ljudskega šolstva, takoj je Edling poskrbel, da se je la knjiga izdala tudi v Ljubljani. In 1. 1770 je že predložil načrt za ustanovitev ljudsko šole v Skofji Loki. Pozneje jo ob pod|iorI opata Felbigerja in Torresa postal poročevalec ljudskošolske komisije na Dunaju, obenem pa je ostal tja do 1782 upravitelj škofjeloškega posestva brižinskih Škotov. J -t i 1 pa je tudi svetnik pri detel nem glavarstvu in član kar treh komisij: za gimnazije, za pregledovanje izišlih knjig in za ljudske šole po mestih na Slovenskem. Tako je •>ila ureditev ljudskega šolstva na Slovenskem več let v Edlingovi oskrbi, sprva samo na Kranjskem, pozneje pa še na Štajerskem, kjer jc tudi njegova velika zasluga vprav ureditev šolstva. Ko se je leta 1783. ukinilo kranjsko deželno glavarstvo in se je ustanovil v Gradcu skupni guhernij, skupna vlada za Kranjsko, Koroško in Štajersko, takrat je Edling kmr.lu šel v Gradec za šolskega poročevalca. Leta 1791. je postal pravi dvorni svetnik na Dunaju in obenem vrhovni poročevalec za šolstvo v vseh notranjeavstrijskih pokrajinah, kamor so spadale tudi slovenske dežele. V tem svojstvu je 1792. pregledni delovanje marilior-»ke gimnazije. ?.p naslednje lelo 1793 pa je še v »relrh moških letih na Dunaju umrl. Daei se je Edling kot vsi goriški grofi štel »a Nemca, je vendarle kaj kmalu dobro obvladal tudi slovenščino in jo z uspehom uporabljal že v Skofji Loki. Ko pa je prišel v Ljubljano, se je v krogu naših takratnih preroditeljev Se bolj vnel ta kulturni razcvet našega naroda. Bil je v družbi iPohlraa, Japlja, Kumerdcja, Zoisa, Deva, Linharta ln drugih. Kot član naših prcroditeljskili krožkov si je Edling pridobil največ zaslug za naše ljudsko šolstvo. V tem ga je dosegal odlnole še Kumerdej. Kot tak je ob novih šolskih naredbah Imel na Slovenskem pomembno nalogo določiti, koliko naj se v nenemskih šolah upošteva slovenščina, katere knjige naj se za slovenske otroke napišejo v slovenščini in podobno. Ob njegovem fcasu smo tako dobili za ljudske šole na slovenskem podeželju vse slovenske učbenike, po mestih pa tudi nekatere, kakor: abecednik, ntali katekizem, malo čitanko, posnetek velikega katekizma, katoliško pesmarico, šolske zakone in vaje v branju različnih pisem z nauki in primeri za kmetiške otroke, navodilo za lepopisje, navodilo za računanje, navodilo za slovnico ter navodilo za pravopis. Z vztrajno gorečnostjo se je Edlingu kaj kmalu posrečilo, da je ljudsko šolstvo na Kranjskem v kratkem času prišlo v pravi tir. Vsi pomembni naši preroditelji tistega časa so naravnost občudovali njegovo silno marljivo delavnost. I>obro je uredil tako imenovani šolski zaklad, ki bo morale za vzdrževanje šolstva vanj prispevali v prvi vrsti cerkvene bratovščine In cerkvene obline same. V času njegovega delovanja v Ljubljani je dobilo ljudsko šolo na Kranjskem okoli ena in dvajset krajev, ki je do tedaj niso imeli. In pri vsem tem delu jc Edling vseskoz delova' * soglasju s Kumerdejem. Zelo se jo zavzema', tudi za verski pouk slovenskih učencev. Kakor je Edling pospeševal izhajanje slovenskih učbenikov, tako se |e tudi sam potrudil in napisal dve .šolski knjigi,' in sicer: Izvlečik tega velikega katehizma z vprSšfljnaml inti odgovo- , rami 1779 in Znhleve do šolmašlrov 1778. Obenem pa je pospeševal tudi izhajanje knjig drugih naših preroditeljev, kakor Jurija Japlja, Pohlina, Kapusa in drugih. Tako je v času Edlingovega poročevalstva za šolstvo na Kranjskem dobila slovenska ljudska šola skoraj vse knjige, ki so ji bile potrebne za organiziranje slovenskega pouka po vladnih naredbah razsvetljenega absolutizma Marije Terezije. Skoraj za pisanje vseh knjig je dal Edling pobudo ali je bilo vse napravljeno vsaj v sporazumu z njim. 2e 1779 je mogel Edling poročati cesarici, da so knjige, napisane pod njegovim službovanjem, znatno pripomogle uspešnemu pouku na slovenskih ljudskih šolah, ki so Kako se živali branijo mraza, dežja in uim Med prvimi sovražniki, proti katerim se morajo živali boriti, so uime, to je najrazličnejše neprilike v naravi, mraz, vročina, vlaga, suša, vetrovi, viharji, sneg, toča itd. To so nu-ravne sile s katerimi se mora boriti vsako živo bitje in katerih se ne more izogniti. Zato pa je narava preskrbela zadostna sredstva, s katerimi zavaruje svoje otroke pred nevarnostmi, ki prihajajo iz teh sil. Poglejmo si nekaj takih sredstev. Mraza se varujejo živali z gosto dlako, oziromu gostim perjem. Živali, ki žive v severnih, mrzlih krajih n. pr. severni medved, severna lisica imajo gosto, dolgo dlako, medtem ko so živali v toplin krajih kratko dlakave, da se včasih zde popolnoma gole. Za vzgled moremo navesti tndi iz naših visokih planin svizca. Enako velja za ptiče, ki imajo v mrzlih krajih, dolgo in gosto perje, medtem ko je v vročih liolj redko. In ker so mladiči za mraz bolj občutljivi, preskrbi narava tudi za to. Ta-' ko so piščanci in ptiči pokriti s puhom, odnos-no potrebujejo še materine nege, ki jih greje v zgodnji dobi njihove mladosti. V naših krajih pn, kjer se menjavajo topla poletja z mrzlimi zimami, je narava tako umno uredila, da se menjuvu tudi temu primerno obleka — poleti je lahka, pozimi gosta, težka. Tuko n. pr. dobe konji pozimi gosto dlako, ki jo poleti odlože, da se zde kakor bi bili popolnoma goli. Drugo sredstvo je mastna obloga, pa tudi mastna dlaka, umetno perje, kar služi zlasti v obrambo proti vlagi, dežju. Tako orožje imajo tjutnji, race in gosi nli bobri, ki imajo dvojno dlako. Pri tjulnjih in bobrih je spodnja (Itaka rjavorumenknsta in zelo gosta ter mehka, zgornja pu je daljša. Razen tega ima med bedri dve žlezi, ki izločata rumenkasto, zelo dišečo mast, s katero maže svojo dlako, da ne pušča vode. Tako je tudi pri racah in goseh, ki imajo med peljem mnogo puha, na trtici pa še trtič-no ž.lezo, iz katere s kljunom stiskajo mast ter si jo mažejo po perju, da se ne zmoči. Gorila, šimpanz in opice vročih ekvatorialnih krajev, kjer so med letom številni nalivi, imajo rame pokrite z. gosto, dolgo dlako, dočim so prsi gole, ker je žival med dežjem na vejah skrčena in so prsi itak zvnrovane pred dežjem. Živalim pn, ki jim narava ni dala obrambnih sredslev, s katerimi bi se obranile nevarnosti. ki izvirajo od narave, je dala nagone, ki omogočajo, da si žival ustvari zavetišča, vjca-terili se znvnruje pred mrazom, vlago, vročino itd. Mod take živali spadajo n. pr. ptice, ki gradijo svoja gnezda, izkopavajo podzemske rove, ki so včasih kair umetno izdelani, da si ee vse lepše in lepše razvijale. Njegovo službovanje pomeni potemtakem začetek slovenskega šolstva na Kranjskem, da je ta šola začela ze lepo, čeprav sprva seveda le skromno življenje, zlasti ker je mogla dobiti ob podpori takratnih slovenskih preroditeljev s knjigami tako oporo, da bi brez njih skdraj ne mogli govoriti o nji. Odmevi njegovega dela na Kranjskem so se pa takoj začeli čutiti tudi na Goriškem in Štajerskem. Ko je 1780 nadziral slovenske ljudske šole, se je takoj pritožil, da marsikje ni našel pravega razumevanja za potrebe in zahteve slovenske šole, da ni našel marsikje nič slovenskih knjig, zlasti po Štajerskem, pi je zato povsod priporočil svojo izdaje. Edling se je poskušal tudi v pesnjenju; tako je sodeloval 1780 v našem pesniškem almanahu Pisanice, pa tudi v nemškem jeziku je pesnil. Imel je torej tudi smisel za lepo književnost, ali posebnega pesniškega daru ni imel. Bil je obenem podpredsednik takratne javne akademije delovnih mož v Ljubljani 1781. Prav zaradi zaslug za naše šolstvo v dobi slovenskega preporoda štejemo grofa Janeza Edlinga za našega velikega i moža, ker je začetnik slovenske ljudske šole, njen veliki organizator in odlični pospeševalec. v njih poiščejo varstva bodisi pred nezgodam^ ki prihajajo od uarave, bodisi pred drugimi sovražniki. Le oglejmo si, koliko vrst gnezd in koliko rovov najdemo že sa.mo pri živalih, ki žive v naši domovini. Tudi pajčevine, mravljišča, stavbe termitov, rovi v drevesnih deblih, v su-dežih, semenih, dalje satje, osišča, čmrljišča in drugo so sredstva, ki omogočajo živailim varstvo pred naravnimi nezgodami in neprilika-mi. Koliko umnosti, je vloženo v take izdelke? Okrog sosedov s Nov« zdravilišče za delavce grade v Knez Selu pri Nilu. Gradbene stroške bo nosil Zavod za zavarovanje delavcev v Belgradu. s 10 dnevno žalovanje za kraljem Borisom je bilo tudi na Hrvatskem. a Razstavo, ki prikazuje borbo Evrope proti boljševizmu, so pred kralkim odprli v Banja Luki. Navzoč je bil tudi poveljujoči nemški general, številni častniki in drugo visoke osebnosli. s Ob stoletnici zagrebškega Maksimira, zelo lepega parka in vsem Zagrebčanom priljubljenega sprehajališča, so priredili posebno razstavo, na kateri so prikazali z načrti in s fotografijami stoletni razvoj parka. Obenem so pokazali nove načrte za nadaljnje posodobljenje. s Sojo goje tuili v Srbiji. Srbskim poljedelskim strokovnjakom se je po dolgem poskušatiju zdaj le posrečilo prilagodili nekatero vrste sojo podnebju v Srbiji. Ta uspeh je zelo pomemben, saj je znano, da ima soja v sebi veliko hranilno vrednost. V Belgradu imajo tudi že tovarno za predelovanje soje. V njej izdelujejo — čeprav za zdaj še v zelo omejenih količinah — iz soje mleko in moko. s Vsi Hrvatje, ki so bili v taboriščih Arso, Gonars, Monigo, Renicci, Visco in Cliiesa Nuova, se bodo vrnili na temelju Bporazutna hrvatske vlade z Italije v domovino. s Premije za oddajo semenskega žita na Hrvatskem. Hrvatsko gospodarsko ministrstvo je razpisalo premije za oddajo semenskega žita. Ta premija znaša 25% uradne cene. Za očiščeno selekcionirano seme se plača 80 kun več, za odbrano seme pa 120 kun več za 100 kg kot znaša uradna odkupna cena. s Kov tednik >I)omovina« je začel izhajati v Bjelovaru. List bo imel 8 do 10 strani in bo prinašal zunanje politične in vojaške preglede, hkrati pa bo obravnaval notranja politična vprašanja in socialne, gospodarske ter kulturne zadeve. s 1600 juter zemlje so obdelali v Zagrebu in njegovi najbližji okolici ter tako pridelali okoli 10 milijona kilograiiiov zelenjave. Stran 12. >DOMOLJUB«, 2!). septembra 11)43.____ftlev' il7: Iz življenja $$ SHt za življenje Zavist Matkov krožnik 3e zvrhano poln juhe, Milko pa je dobil samo pol krožnika, in razen lega tudi en sam cmok. Strašno! Saj pri Matku se olilijo trije v krožniku kakor otoki... In Milku zleze v srce bleda zavist, da se mu zdi, da ne more več videti svojega brata. Ko pa s časom (iožeue, dn je mati napram Matku nekako sla-Ihiiiio dobra — morda zato, ker je bolehcn in potreben boljše nege in večje skrbi — se zavist res naseli v Nlilkovem srcu. Tako ima sedaj ne samo manj |x>slastic kakor Matko, nego še strup v srcu, ki mit kvari vse jedi. Saj že celo škili, ker mu oči vedno uhajajo na bratov krožnik. Ko je zadnjič dognal, da so Matkovi čevlji iz mehkejšega usnja, mora sediii seveda z enim očesom škiliti na nesrečno obutev |xid mizo, z enim pa na krožnik, kar je seveda težko, /ato se mu jeza sprehaja pod mizo in pleše zopet iz|xnl mi/c od čevljev na mizo k jedi. Pomislite: jaz sem nekoč poznal takega Milka, in ko sem govoril, o zavisti, je prišel in mi rekel: »O, saj vem, da je grdo in da mi to kvari vse veselje na svetu, a kaj si morem pomagati, ko pa vse vidim in vem. da ima mama Matka rajši.« — .Nato sem mu rekel: »Dragi Milko, res je, da se neenakost porcij lahko zapazi, ako začenjamo s primerjanjem. A čemu primerjaš prav za prav? ShJ bi vendar mogel vedeti, da na svetu ni niti dveh ljudi, ki bi jima bilo vse enako dodeljeno, kakor tudi ni dveh rož, ki bi bile deležne iste mere svetlobe, vode in zemlje. Jasno je, da tudi ni matere na zemlji, ki bi vsem otrokom vselej na zunaj kazala isto naklonjenost in pravičnost. Morda ke-daj s katerim |K>seibno sočustvuje, ker je sla-lx>ten, ali ker je morala dete izredno negovati. I o ji seveda ostaja v spominu. Mogoče je pa tudi, da se za katerega bolj zavzema zato, ker je opazila v njegovem znučaJu poteze, ki £ a bodo v življenju ovirale, in ji ga je žal. Seveda bi mu rada vsaj mladost nekoliko olepšala. Sicer pa, kaj veš, kaj je v srcu matere? Pa še to: Kdo pa pravi, da ne boš kdaj pozneje ti materinemu srcu bližji kakor je danes mali Matko? Morda ji boš za zaščito in iximoč, in oklenila se bo tebe bolj kakor se je kdaj koga drugega. Ne, zavisti se odvadi; saj to Je občutek kakor pri morski bolezni. Vse pluva v ze-lenožoltem motnem svitu, in bolnika razjeda obup, ker vidi vedno koga okoli sebe, ki mu še ni tuko hudo.« PRAVNI NASVETI Jamstvo ia plačevanje prispevkov za bolniško blagajno. I". S. Mož dolguje nekaj prispevkov Zavodu socialnega zavarovanja za ljubljansko pokrajino. ZSZ zahteva plačilo od žene. Ali je dolžna plačali? — l'o zakonu o zavarovanju delavcev jamči za prispevke, ki jih inora po tem zakonu plačevati delodajalec, odnosno lastnik obrala, solidarno njegov zakonski drug, ki živi z njim v skupnem gospodarstvu. Zato je zahteva ZSZ opravičena in se žena plačilu ne bo mogla upreti. Z a prevžitkariro založena glavnica. K. L. — Zadolženo posestvo s prevžitkom je bilo na dražbi prodano. Od izkupička je bilo za prevžitkariro pri sodišču založenih 24.000 din. Od tega denarja je dobila prevžitkarica vsak mesec 200 din, sedaj v zadnjih lelih pa 70 lir. Sedaj je umrla. Vprašate, kdo dobi še neporabljen preostali znesek: ali dediči prevžitkarice ali novi lastnik posestva? — Kako se ima la ostanek neporabljene glavnice sedaj po smrti prevžitkarice uporabiti, bo razvidno iz izvršilnega spisa o prisilni prodaji posestva. V tozadevnem razdelilnem sklepu je moralo biti omenjeno, kako se bo po smrti prevžitkarice z morebitnim ostankom založene glavnice razpolagalo. Če so na dražbi prodanem posestvu ostali še neporavnani vknjiženi dolgovi, potem bodo dobili ti vknjiženi upniki sedaj plačilo iz ostanka Križem sveta Zaklonišče 40 m pod zemljo Vzorno protiletalsko zaklonišče nameravajo zgradili v francoskem mestu Le llavre. Pravijo, da so tamkajšnje oblasti sklenile naredili predor 40 m pod zemljo. Z njim ne bi samo olajšali prometa .....d gornjim in spodnjim delom mesta, pač pa bo to tudi najidealnejše zaklonišče proti letalskim napadom. Nobena bomba mu ue bo mogla do živega. Na protirevolucijski poti V sovjetski vojni mornarici so spet uradno uvedli nekdanje službene stopnje, ki so jih Sovjeti takoj v začetku odpravili Pripadniki vojne mornarice se odslej spet delijo na častnike, podčastnike in mornarje. Častniki štejejo trt skupine: nižje, višje iti admirale. V prvo skupino spadajo vsi častniki do poročnika bojne ladje, v drugo vsi tisti do kapitana bojne ladje, v trejo pa kontreadmirali, podadmirali, admirali in brodovni admirali. Tako je zdaj tudi sovjetska mornarica krenila na stara carska pota. Skrčene počitnice Bolgarsko prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, ki priporoča učiteljem, naj po možnosti skrčijo počitnice. Prihranjen čas naj dajo na razpolago državi, ki bo učiteljstvu preskrbela primerno zaposlitev v raznih področjih. Ena o igralcu Heinrichu Georgeu lleinrich George je pri glavni skušnji v nekem napoleonskem komadu predstavljal vlogo velikega Korza. Za kulisami je nekdo zakašljal, potem še enkrat in še enkrat. George, ki je ves živel v svoji vlotfi, je padal nemiren in zatulil: »Človek, prenehajte vendar a kašljanjem — tudi jaz sem pre-lilajen in se tnorain obvladati.« In z nekoliko milejšim glasom: »Pojdite vendar v kakšno zdravilišče, če se ne morete premagati.« In s cesarsko velikodušnostjo: »Sredstva za to si dajte izplačati iz moje cesarske blagajne.« Kakor blisk mngnezije V zapadnih Pirenejih, velikem gorovju r.a špansko-francoski meji, so nedavno ponoči opazovali redko nebesno prikazen. V smeri od se ve rn i »e so je pojavil dobro viden meteor, ki je izginil v vsemirje kakor blisk magnezije. Pokrajina je bila sredi noči za nekaj sekund razsvetljena kakor pri belein dnevu. »Blagodejen dež« Ob progi laponskega ekspresnega vlaka na Švedskem so le dni našli mnogo bankovcev, ki so ležali ob tiru v dolžini 20 km. Bankovci so imeli 'vrednost po 10 švedskih kron. Med vožnjo ekspresnega vlaka se jc namreč razbil vagon, v katerem je bilo za 900.000 kron švedskih bankovcev. založene glavnice. Ce so pa vsi vknjiženi dolgovi poravnani, polem bo sodišče moralo preostanek glavnico izročiti prejšnjemu lastniku, čigar posestvo je bilo na dražbi prodano. Pohištvo pn materi. M. Ž. — Po smrti vaše matere se je vaš oče v drugič poročil. Oče in njegova druga žena sla rabila pohištvo, ki ga je v zakon prinesla vaša mati. Po nekaj letih zakona je vaš oče umrl in rekel pred smrtjo, da je vsa po prvi ženi, t. j. vaši materi, vaše. Sedaj vam pa mačeha noče izročiti materinih stvari. — Po smrti vaše matere je bil oče do ene četrtine dedič, vi pa do tri četrtine materine zapuščine. Svetujemo vam, da greste na okrajno sodišče ter prosile, da povabijo tudi mačeho. Upamo, da bo sodnik mačehi dopovedal, da si neopravičeno lasti pohištvp vaše matre. Grozilno pismo. B. L. — Dobili ste grozilno pismo. Po pisavi sumite storilca, nimate pa drugih dokazov. Vprašate, če lahko daste rokopis preiskati po izvedencu. — Morda bo najboljše, da vržete pismo v ogenj. Ce vam je v pismu zagroženo z zločinstvom, potem je lo prestopek, ki se uradoma preganja in. je kafcnivo z zaporom do enega lela. V tem primeru napravite ovadbo proti dozdevnemu storilcu in bo sodišče dalo preiskati rokopise po izvedencu. Milijoni izgubljenih dni Mednarodni urad dela je priobčil svojevrsten letopis v zvezi s stavkami v Ameriki in Franciji. Ta pravi, da gre zavoljo stavk letno povprečno 45 milijonov dni v izgubo. Neko leto so samo v Amo riki izgubili na ta način 19 milijonov delovnih dni, v Španiji 14 milijonov, potem sledijo Indija, Belgija in Poljska. Po letopisu ni bilo na primer leta 19:43. nobene stavke samo v sedmih evropskih državah: v Bolgariji, Avstriji, Nemčiji, Italiji, lanski. Norveški in »vedski. Zelenjava slikarja S|>it/.\\egc Slikar Spitzweg se ni rad havil s tihožitji. »Z»« lenjava ne spada na platno,« misleč tudi na zelenjavo oziroma na sadje, ki ga ie bil pri njem ni. roč.il neki trgovec s slikami. Slikar je nakupil ja. bolk, oranž, grozdov in drugega sadja in začel sli. kati. Tri dni se je mučil s tem, pa ni spravil ničesar skupaj. To ga je jezilo in četrti dan se ni ved ukvarjal s slikanjem »zelenjave«, temveč jo je kait pojedel. Naslednji dan je prišel trgovec s slikami, »Kje je moja slika?« je povprašal. »Tukaj,« je odvrnil Spitzweg in pokazal na želodec, »in verjemit« mi, dobra je bila.« Rešitev križanke it 17 Vodoravnoi 1. Tubal, 6. plan, 10. okov, 11, etapa, 12. pok. 13. epitet, 14. Oro, 16. moč, 17, Ana, 18. lopata, 21. mi*, 22. obara, 23. tona, 24, riž, 25. skorii, 28. Ela, 30. ras, 31. ara, 33. gigant, 35, bob, 36. ocena, 37. Lika, 38. Nana, 39. talec, Navpičnoi 1. topol, 2. ukor, 3. bok, 4. av«, 5. lepota, 6. ptič, 7. lata, 8. Apenini, 9. NataSa, 15. opaž, 16. Mars, 19. obilica. 20. Atos, 21. mora, 22. Oregon, 26. kanat, 27. Sabac, 29. Agen, 30. rana, 32. roke, 34. tla, 35. bilka. Mali oolasnik Pristojbina za male oglate te platoje naprej. Creslo, ježice tn kostanjev lea vsako koltCtno kupt uanjarna L A V R t O. Llubtlana, Cankarjevo nahretj« 1 OGLAŠUJ v Domoljubovea malem oglasnika 1 Lanišče m laneno predivo za svoje izdelke tovarne kupuje ali zamenjuje Motvoz In platno i Grosuplje Lanišče in predivo pošljite po železnici v Grosuplje »Domoljub« stane 24 lir za celo leto, za inozemstvo 30 lir. — Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, inserate in reklamacije pa uprava »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunajo po posebnem ceniku. — Telefon uredništva in uprave štev. 40-04. Herausgeber — Izdajatelj — Editore: dr. Gregorij Pečjak. — Schriitleiter — Urednik — Redattore: France Kremžar, — Fiir »Ljudska tiskarna« -* Za »Ljudsko tiskarno« — Per »Ljudska tiskarna«: Jože Kramarič.