44. štev. V Kranju, dne 31. oktobra 1913. Leto I. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4'—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 5'60. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na uprav-ništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin., za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej.— Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Pred volitvami. Prihodnji teden se bodo razgrnili volilni imeniki in že začetkom decembra se vrše volitve v naš deželni parlament, v novi deželni zbor. Hitro funkcijonira tokrat vladni aparat, hitro zato, ker se — ne vladi — ampak našim klerikalcem mudi. Prav zelo se jim mudi in ko bi bil domišljavi, nekronani vojvoda kranjski dr. Susteršič lansko leto le malo slutil, da bo v državnem zboru tako prišlo, kakor je, to se pravi, da ne bo rešen mali finančni načrt in da s tem odpadejo tudi preodkazi deželam iz novih davkov, bi se bil že lansko leto požuril, da doseže razpust deželnega zbora. Vse „taktične poteze" niso in ne bodo nič pomagale, vse hvalisanje klerikalnega deželnega gospodarstva ne zaleže nič. Denarja ni, pa ga ni! Pet in pol let so ga klerikalci razsipali. S polnimi rokami so ga metali proč, plačevali ž njim svoje pristaše, investirali ga tja, kjer so mislili, da dosežejo — ne gospodarski, nego politični efekt, in končno so prišli do cilja, to se pravi do tja, da stoje pred praznimi deželnimi blagajnami. A deželno gospodarstvo ga zahteva, pripadniki klerikalne stranke za zahtevajo, čim več tem bolje, in dobiti se bo moral. A kako? Enostavno! Povišale se bodo deželne doklade. Povišati se morajo, drugače je deželni konkurz neizogiben. A povišati deželne doklade sedaj, kmetu in meščanu, obrtniku in trgovcu naprtiti novih bremen, ko že pod sedanjimi komaj diha, bi bila kočljiva stvar. Gospodje bi morali stopiti pred volilce in jim povedati: Pred šestimi leti ste nam dali neomejeno moč v roke. Volili ste nas, ker smo Vam obljubovali vse mogoče in nemogoče. A vaše zaupanje smo zlorabljali v samo-pašne, osebne namene. Slabo smo gospodarili in že davno smo spadali pod kuratelo. Dogospodarili smo in nič več ni, da bi še zajemali. Štirinajst milijonov smo si izposodili za melioracijske svrhe. Lepo vašo zemljo smo hoteli napraviti še lepšo, še ugodnejšo, še produktivnejša naj bi bila postala ter vam več donašala kot dosedaj. A mesto, da smo vas dovedli v obljubljeno deželo, smo jo denarno minirali in treba nam je bilo deželne doklade povišati, da zmoremo vsaj to, kar je neob- hodno potrebno. To je naš obračun in sedaj nam dajte tudi za nove volitve potrebno število glasov, da pošljemo i nadalje v deželni zbor naše pristaše, ki bodo ravnotako gospodarili kot dosedaj. Tega pa vladajoča klika na Kranjskem ni riskirala. Vedela je, da po takem priznanju ne dobi niti enega glasu in slave S. L. S. bi bilo konec. Zatorej so se udinjali vladi in grof Stiirgkh ni imel nuj-nejšega opravila, kakor ustreči prošnji. Ne brez protiusluge. Zasigural si je klerikalne glasove, da glasujejo za nove davke, za nova bremena ljudstvu, za celo milijardo, ki jo Avstrija potrebuje, da se nakupijo novi kanoni, da se dovoli zvišanje rekrutnega kontingenta. In tako smo prišli do razpusta deželnega zbora, do novih volitev. V rokah volilcev je usoda bodočega deželnega zbora, usoda dežele same. Ne gre se za posamezne mandate, ne za osebe. Ampak treba je z vso silo delati na to, da se iztrebi na Kranjskem korupcija, ki je poosebljena v klerikalni stranki. Sistematično so klerikalci deželo korumpirali in nemoralnost cvete v vseh slojih in v vseh krogih. Koritarstvo je geslo, ki prevladuje in vse to koritarstvo nima drugega namena, kakor obdržati klerikalce na sedanjem mestu. Ne gre se klerikalnim kolovodjem za Boga, ne za cerkev, ne za blagor ljudstva. Lastni žep je bog, na katerega prisegajo, lastni žep cerkev v katero hodijo, lastni žep je po njihovem pojmovanju blagor ljudstva. Vse delovanje se koncentrira le na eno točko: na vsak način obdržati moč v rokah, da ne pridejo pošteni ljudski zastopniki na krmilo, da le-ti ne posvetijo še globokejše v klerikalno gospodarstvo; kajti v tem trenotku je tudi konec klerikalne slave, konec Lampetov in Krekov in Jarcev in Peganov, konec Šusteršičevega režima. Zatorej pa je treba, da se združijo vsi oni, ki obsojajo to nemoralnost in koruptnost. Z glasovnico v roki pokažite, volilci, da ste enakovredni onim, katerim je klerikalna politična taktika vrgla par grižljev na škodo vsega ostalega prebivalstva. Pokažite, da vam ni za premijo, katero dobite za brejo kravo, če je klerikalna, ampak da hočete poštenost v gospodarstvu z deželnim denarjem. Pokažite, da obsojate nemoralnost sedanje večine deželnega zbora, da se ne strinjate z nje- nim pristranskim postopanjem. Niti glasu ljudem, ki sklepajo za vašim hrbtom kravje kupčije z vlado, niti glasu onim, kateri nimajo smisla za kulturne potrebe našega naroda, kateri uporabljajo denar, ki ste ga prislužili s krvavimi žulji, v svoje strankarske namene, niti glasu onim, ki so spravili deželo na kant in ki si hočejo pomagati le na ta način, da deželna bremena še povečajo. Saj bodo ta bremena ravno vas, volilci, najbolj težila. In če se posreči pri prihodnjih volitvah vzlic vsem klerikalnim sleparijam vreči ob tla in iztre-| biti hinavstvo in laž in neomejeno samovoljno in pogubno gospodarstvo sedanje klerikalne večine, I potem se bo vsa dežela oddahnila. Tudi potem \ ne bo padala mana z nebes, saj bo treba deset-| letnega dela, predno se popravi vsa škoda, ki se • je sedaj tekom teh pet in pol leta napravila po i klerikalcih, a razumno gospodarstvo bo vedelo spraviti v sklad dohodke z izdatki, brezmiselno j gospodarstvo bo prenehalo in ljudstvo se bo obva-| rovalo vedno novih bremen. Na noge torej vse, kar misli napredno in v I veseli boj zoper klerikalno samopašnost! Zedinjene države in Mehika. Spor med Zedinjenim državam in Mehiko I postaja čimdlje tem ostrejši. Pa temu ni čuda, kajti j nikjer na svetu niso razredna nasprotstva tako ; velika, kakor v Zedinjenih državah ameriških. Glav-j no besedo imajo tu bogataši, pri katerih navaden j milijonar komaj šteje. Ali z drugimi besedami: v j Zedinjenih državah vlada kapital in od tega je od-: visno vse. Že bivši predsednik Rosevelt je napo-I vedal temu kapitalu boj in tudi sedanji, Wodrow i VVilson ima iste misli. Ali teoriji^e teorija in praksa I je praksa in sWilson je kmalu spoznal velik prepad j med obema "in tudi on je prisiljen vdati se vsemogočnemu kapitalu. In ta kapital ima le eno misel, razširiti se in zato so njegove oči že dolgo obrnjene j na jug in srčna želja mu je postaviti se na čelo Amerike. Natančno se lahko opaža počasno a smo-treno delo v tem smislu. V ta namen se je izdala slovita „Monroe-doktrina", v ta namen se je vodila špansko-ameriška vojna radi Kube, v ta namen so se anektirali Filipinski otoki in v ta namen je nastal sedanji razpor z Mehiko. PODLISTEK. J. N. Potapenko: Rešilna beseda. Dalje. Pri teh besedah je zardel. Siromahin je obče zardel po vsakem stavku, ki ga je spregovoril. Sele pred kratkim je prišel iz učiteljišča in šele eno leto poučeval. Bil je še mlad in izredno boječ. Njegovo navadno opravilo v družbi je obstajalo v tem, da si je vlekel rudeče brkice in grizel končnice. Naj je bila družba tudi še tako živahna, vedno je molčal in izgledal, kakor bi bil zatopljen v misli ter hotel v prihodnjem trenotku povedati kaj važnega. To pa je imelo vzrok v tem, da se je Siromahin, ki je imel precej izobrazbe, smatral — in ne po krivici — duševno za višje stoječega kakor vsi drugi vaščani. Izvzel je morda edinole vaškega duhovnika ter smatral za svojo dolžnost, da je govoril vedno pametno in sicer tako, da se je tudi takoj poznalo, da je pametno. A mislil je nekako težavno, tako, da je z mislimi prišel vedno prepozno in da se mu je včasih pripetilo, da se je spomnil šele drugi dan na kak prav srečen odgovor na opazko, ki je padla že včeraj. Navadnih misli pa sploh ni izražal in zato je igral vedno vlogo molčečega. Z ozirom na to, je Andron tudi večkrat povdarjal: „No, Siromahin nam bo še en- krat pošteno zagodel! 2e mora imeti svoj vzrok, da vedno tako sedi in premišljuje!" Lekarniški pomočnik pa se je izražal: „Profesor znanosti se mora vedno pečati z mislimi." Učiteljev prihod je povzročil, da se je pilo peti kozarec, ki je bil za Siromahina prvi, za Omeljan Grigorjeviča pa enajsti. K temu so jedli vroče paštete, ki so bile nadevane z rižem, jajci in ribjim mesom. Paštete so bile tako okusne, da se je Andron odločil, postati nezvest karavšam, ter počastiti velikodušno paštete z besedami: „No, to so paštete! Skoro da se lahko reče: torta!" Komaj so se gostje po petem kozarcu pošteno odkašljali, že so prišli v sobo novi obrazi, namreč stražmojster in občinski pisar s soprogama. Ker ni bil nihče drug povabljen, se je lahko smatralo gostijo za pričeto. Ko je odložil stražmojster svoj volčji kožuh z ramen, je stal med gosti v polni uniformi, z naramnicami, visokimi škornji in sabljo. Bil je velik, slok, rudečeličen mož, ne prestar, s samozavestnim izzivajočim pogledom in hrabro kvišku štrlečim čopom las na glavi. Soproga je poleg njega docela izginila; bila je suhljata, močno ovela gospa v volnati obleki in klobukom iz čipk na glavi. Ravno nasprotno razmerje pa je zavzemal drugi par. Občinski pisar Antiohov je bil napram svoji gospe popolna ničla. Le ta je dosegala v velikosti celo stražmojstra, na debelosti pa ni imela med navzočimi nikakega tekmeca. S svojim rudečim, zdravim in energičnim obrazom je pripravila mežnarja Androna do misli, katere je le-ta tudi že večkrat izrazil, da bi bilo bolje, ko bi se bila poročila z stražmojstrom, do-čim naj bi bil združil Antiohov svojo življensko usodo z ono, gospe stražmojstrove. Antiohov je v vsakem pogledu spominjal na bolho in sicer na uborno, lačno bolho. Male postave, suhljat, s črno glavo, črnimi brkami, črno brado, črnimi očmi in celo črnimi zobmi ni hodil, nego skakljal in še celo kadar je sedel na svojem prostoru, je izgledal, kakor da bi hotel poskočiti. Jeziček njegov pa je bil naravnost želo. Vedno je čakal na priložnost, da bi koga ranil z besedo, da bi ga raz-žalil in mu kradel čast. Celo njegov organ ni bil zmožen drugega glasu, kakor onega, ki grize in razžaljuje. Tak značaj je imel občinski pisar Ni-kodim Petrovič Antiohov. A vsi so se bili že na to navadli in nihče ni pazil na njegove razžaljive besede. . Dalje. Izlet v Egipt. Popotni in zgodovinsko-kulturni utisi. II. del. Stari Montecucculi je izrekel veliko resnico: Za vojno je treba denarja, denarja in zopet denarja. Da si ti zmagovalec šentgotarski, potoval v dežele vzhajajočega solnca, bi potrebo denarja potrdil in debelo podčrtal tudi za izlete v Orijent. Kajti ne samo, da je pomorska vožnja ne-! razmerno draga, drage so jutranje dežele tudi same Oči ameriških velekapitalistov so že davno uprte v Mehiko. Ta dežela, štirikrat tako velika, kakor Nemčija v Evropi, je trdnjava pred mostom iz severne v južno Ameriko. Priroda jo je bogato obdarila; velikanski zakladi tiče v tej zemlji, pa so doslej še večinoma neizrabljeni. Kar se izkorišča teh bogastev, se vrši večinoma z ameriškim kapitalom, ki je otvoril rudnike, gradil železnice in vložil okrog dvatisoč milijonov dolarjev v mehi-kanska podjetja. Razlika med podjetniškim duhom in mehikansko malomarnostjo se kaže v Novem Mehiku, v Kaliforniji, v Texasu, v deželah, ki jih je severna Amerika že vzela Mehikancem in ki so se v zvezi Zedinjenih držav gospodarsko sijajno razvile, medtem ko so mehikanske države ekonomično zanemarjene, politično pa žive v večni anarhiji. Investirani milijoni pa zahtevajo gotovega varstva, katerega pa sedanja Mehika ne more dati. Danes razstrele vstaši železniški most, jutri razdene vladno vojaštvo postajo in kurilnico. Mogotci severne republike imajo zaradi tega zelo enostaven program: Mehiko anektirati. V to svrho je poslal predsednik Zedinjenih držav v Mehiko posebnega odposJanca John Linda, ki je predložil mehikanski vladi sledeče ' zahteve: 1. Sovražnosti med vladnimi četami in vstaši se morajo takoj ustaviti. 2. Sedanji predsednik general Huerta ima nemudoma odstopiti in vlado ima prevzeti provizoričen predsednik. 3. Razpis novih volitev se mora pospešiti in poskrbeti je za garancije, da bodo volitve čiste in svobodne. 4. Po izvršenih novih volitvah ne sme general Huerta kandidirati za predsednika. Severna Amerika doslej sploh še ni priznala Huertovega predsedništva. VVaschingtonska vlada očita Huerti, da je sokriv smrti svojega predhodnika, da se razširja pod njim največja korupcija, da ni sposoben za vzdrževanje reda v deželi, in da pomenijo razmere, ki obstojajo sedaj v Mehiki, veliko nevarnost za ameriške interese. Wilsonovo posredovanje je bilo doslej popolnoma brezuspešno. Mehikanski minister za zunanje zadeve Gamboa je kratkomalo odklonil vse zahteve in izjavil, da bi bila mehikanska država tudi za-naprej pri vsaki volitvi predsednika odvisna od ugovora ameriškega predsednika. To je nedvomna resnica. Če so si Zedinjene države pridobile kakšno „pravico", tedaj je ne izpuste več iz rok. Mehika bi izgubila velik kos svoje neodvisnosti in bi prišla napram severnemu sosedu v nekakšno vazalsko razmerje. Ali Severna Amerika tudi nima navade, da bi se umikala, če je kaj zahtevala. Sedaj, ko je panamski prekop skoraj dograjen ne bo miru, dokler se Zedinjene države tudi politično in teritorialno ne približajo svojemu ogromnemu gospodarskemu podjetju, ki združuje dva oceana. A kakor so razmere v Zedinjenih državah danes, se Mehikanci lahko smejejo VVilsonovim zahtevam, kajti militaristično so danes Zedinjene države gotovo nesposobne za osvojitev Mehike. Milica se po zakonu ne sme rabiti izven državnih mej; stalna vojska pa za tako nalogo momentano ni dovolj velika. In veliko vprašanje je, kje bi bila zmaga. Poleg tega, da je ameriško vojaštvo jako slabo organizirano, bi bilo treba tudi kakih 200.000 mož, da bi bilo vsaj upanje na vspeh. Mehika je namreč skozinskoz gorata ter jako pripravna za guerilsko vojsko. Kako težko se je bojevati v Mehiki, o tem lahko pripovedujejo naši „Meksikaj-narji", ki so se še pod cesarjem Maksom tamkaj vojskovali. Zato pa tudi Mehika ne da odločnega odgovora in išče le časa, da celo stvar zavleče. Med tem pa divja boj v Mehiki nadalje. Vstaši se pojavljajo na vseh koncih in krajih in vladno vojaštvo je preslabo, da bi napravilo mir in red. Vstašem. načeluje general Billa, ki je zavzel že več važnih postojank. Za vstaši pa stoje zopet severnoameriški petrolejski magnati, kojim se sline cede po bogatin petrolejskih studencih v Mehiki. Standart Oil Co. si hoče zasigurati monopol in kar mehikanska vlada noče temu ugoditi, poskušajo severonemški petrolejski baroni s tem, da financirajo ustaje. 2e prejšnji predsednik Porfirio Diaz je postal žrtva teh podkupljenih vstašev in tudi sedanji Huerta bo bržčas delil to usodo. Dne 26. t. m. so bile volitve in po volitvah se bo volil predsednik. Huerta odklanja odločno vsako izvolitev, stoji pa na stališču, da je volitev predsednika izključno le mehikanska stvar, v katero se Severna Amerika nima vtikavati. Huertovo provizorno vlado so tudi priznale velevlasti, razven Severne Amerike, ker le ta ve, da se ji pod Hu-ertovim predsedstvom ne bo nikdar posrečilo, doseči svoje namene. Huerta pa je voljan vstrajati na svojem stališču in se bo udal le vojni sili. Na to pa za enkrat Zedinjene države ne morejo misliti. Južna železnica. Čimdalje bolj stopa v ospredje vprašanje podržavljenja Južne železnice. Osobito, je to vpra-šanje_sedaj zopet postalo aktuelno, ker je večina mest (med njimi tudi Ljublana) protestirala proti povišanju tarifov za 7%. Umestno je torej, da priobčimo nekoliko zgodovine Južne železnice, katero posnamemo po člankih, ki so izšli svoječasno v „Kampfu". Južna železnica je največje zasebno podjetje v Avstriji in teče skozi pokrajine z izredno živahnim prometom. Letne kupčije napravi za skoro 300 milijonov kron a vendar mora že leta in leta prositi svoje upnike, da ji podaljšajo rok za plačilo dolga. To dejstvo se zdi skoraj nemogoče, a istinito je in jasno nam dokazuje, kako so si svoje čase na lahek način pridobivali denarni mogotci mastne profite. Dne 14. marca 1854 je dobil konzorcij, obstoječ iz gospodov A. S. v. Rothschild in S. M. v. Rothschild na Dunaju, bratov Rotschild v Parizu, tvrdke N. M. v. Rothschild in sinovi v Londonu, in iz cele vrste finančnih veličin v Avstriji, Italiji, Franciji in Angliji, koncesijo za zgradbo in obrat lombardsko-beneških železnic. Dne 19. septembra istega leta so se konstituirali kot „Lombardisch-venetianische und zentralitalienische (privzete so bile proge Piazenza-Bologna-Pistoja z odločbo Bo-logna-Pontelagoscuro.) Eisenbahngesellschaft" s sedežem na Dunaju. Potrebščina za to 145 milj dolgo omrežje, od kojega je obratovalo koncem 1856 leta 52"6 milj, je bila proročunana na 120 milijonov goldinarjev (300 milijonov frankov). Pri tem se je pa izvršila ena izmed tistih zloglasnih železničarskih kupčij, kakršne je takrat delala avstrijska konkor-datna država, nahajajoča se v večnih finančnih stiskah. Obratujočih 526 milj je namreč država, dasi so jo veljale 53 milijonov goldinarjev, družbi prodala za 35 milijonov, povrhutega pa še pod odplačilnimi pogoji, ki so bili za Rothschilda jako ugodni. Družbin kapital bi naj se zbral s 312.500 akcijami a 500 fr. 62-5 milijonov goldinarjev, in z garantiranimi obligacijami tudi a 500 fr. do zneska 57"9 milijonov goldinarjev, skupaj 1 20 milijonov goldinarjev. Toda čeprav je bilo koncem leta 1856 vplačano šele 18'75 milijonov gold. = 30 odstotkov akcijskega kapitala, so začeli takoj oddajati triodstotne obligacije. Do vštetega 1. januarja 1858 jih je bilo izdanih v nominalni vrednosti 31'5 milijonov goldinarjev, izkupili pa so zanje le 174 miljonov, tako da je bilo pri tem izgube 45 odstotkov (!) povprečno. Kje so bili vzroki tega znamenitega postopka? Različni so bili: Prvič so hoteli Rothschild in tovariši takoj pograbiti ogromne dobičke in torej doseči čim višje akcijske dividende. Zadrževali so vplačevanje akcij umetno, .da bi jim- ne bilo treba dobička deliti na preveliko število akcijonarjev, in so koncem 1856, torej samo za sedemmesečno obratovanje, nastavili dvanajstodstotno dividendo, dasi so tedaj še 28 milijonov dolgovali državi, imeli na ramah že znaten obligacijski dolg in položili pro forma le 35.000 gld. v rezervni zaklad. Drugič so hoteli zaslužiti pri obligacijah. Te papirje so oddajali po kurzu, ki so ga umetno držali nizko; kajti če kupim papir le s 55 odstotkov vrednosti, poskoči vsed tega že obrestovanje v resnici od 3 odstotkov na skoro 6 odstotkov, potem pa dobim pri poznejšem srečkanju obligacij in izplačilu za nominalno vrednost skoro dvojno skupno vsoto, tako da se je, ta dobiček kapitala računajoč v povprečnem poprejšnjem obrestovanju, moglo po pravici govoriti o „ triodstotnih osemodstotnicah". Tretjič se je dalo videti, da postane obligacija s takimi lastnostmi izboren špekulacijski papir, kakor je bila v resnici leta in leta in dala povod za velikanske dobičke v igri na borzi. Četrtič so vzbudili z veliko dividendo videz neznanske prosperitete podjetja, kar je pospeševalo pritok tujega kapitala in njega porabljanje v svrhe glavnih delovalcev. Kar se je tu godilo, je bilo torej finančno izkoriščanje na stroške bodočnosti, brezvestna do-bičkarska špekulacija na škodo prometnih interesov, predvzetje bodočih dohodkov, preobremenjenje obrata z dolgovi, da brezvestna goljufija na ostalih, ničesar slutečih akcijonarjih, kojim so se na vsakem občnem zboru pripovedovale bajke o „sijajni bodočnosti našega podjetja". Sleparske finančne kupčije so se nadaljevale pod blagohotnim dopuščanjem države v naslednjih letih, le s to razliko, da je kurz, po katerem so se akcije oddajale, padel še nižje (od 55 na 51 odstotkov). Z jedjo prihaja tek. Ker so se prve finančne operacije izborno posrečile, so zaželeli razširiti podjetje, da bi jih mogli ponavljati. Tej želji so razpadajoče finance avstrijske reakcije prišle naproti do pol pota pod finančnim ministrom Bruckom. Denarja mu izlepa nihče ni posodil, pa se je odločil, da raztrosi povrsti državno premoženje. Če je že lombardsko-benečanske železnice s 34 odstotkov izgube prodal, naj bi sedaj prišle na vrsto proge Dunaj-Trst z odbočkami Modling-Laxen-burg in Wiener-Neustadt-Oedenburg ter tirolske proge, kolikor jih je takrat' bilo (Bozen-Verona, Innsbruck-Kufstein). Bruck je prodal te, za ceno 132 milijonov goldinarjev zgrajene proge, za okroglih 100 milijonov, dobil je torej, če prištejemo še prvo prodajo, za objekt v vrednosti 215 milijonov vsega skupaj 135 milijonov, izgubil tedaj 80 milijonov, t. j. 37 odstotkov državnih stroškov! Plačilni pogoji druge kupnine so se določili še ugodneje nego pri prvi prodaji, da vsaj ne bi nastale kakšne težave na sebi, tako da zamore v Evropi tozadevno z njimi tekmovati in jih deloma celo prekositi edino le še mila avstrijska domovina, ki hoče biti tu na zemeljski obali prva. Dočim so se preje naštevale dežele, v katerih je velika draginja v sledečem redu: Capland, Egipt, Zjedinjene države, moram po lastni skušnji ugotoviti, da smo že skoro dosegli prvenstvo in je draginjska vrsta zdaj sledeča: Capland, Avstrija, Egipt. Vsakemu svoje! Kljub tej neprijetni okolnosti in drugim večjim ali manjšim sitnostim, katerim se kot tujec skoro ne moreš ogniti, vleče bližnji vzhod kulturnega človeka z neodoljivo silo k sebi. Pobožnemu kristjanu je Palestina smoter hrepenenja, učenjaku, trgovcu, starinoslovcu in bolniku je pa Egipt dežela, v katero stremi njegovo srce, razum ali bolno telo. Ni čuda, da je za poset teh krajev iz vseh pristanišč evropskih držav tako dobro preskrbljeno! Iz Trsta vozi vsak petek brzoparnik „Lloyda Austriaco" s palmo prvenstva v draginji, toda tudi v dobri kuhinji in konfortu sploh, iz Benetk oziroma Genove Navigazione Generale Italiana, iz Brindisi razun naštetih tudi Norddeutscher Lloyd, iz Marseilla Messageries maritimes, in naposled iz Carigrada celo dve liniji Khedivial Mail Line in Ruskoje parovoznoje obščestvo. Iz vseh velikih evropskih pristanišč se torej lahko pripelješ v kraj, kamor ti želi srce. Moj ljubček, kaj hočeš še več? Priporočati je vsakemu potovalcu na Jutrovo, da se dobro založi z denarjem onih evropskih držav, ki ima v Orijentu polno vrednost, t. j. skoro v vseh slučajih z angleškim in francoskim zlatom. Pisec tega izleta se je v Trstu deloma preskrbel z angleškim srebrnim denarjem (šilingi), pa na svojo lastno škodo, kajti v Kajiru mu v neki banki teh novcev niti menjati niso hoteli, v drugi so jih pa zamenjali z egiptovskimi novci, toda le po kursu francoskih srebrnih frankov, vsled česar je imel pri vsakem šilingu izgube nad 30 v. Dobro, da jih ni bilo preveč! Kaj bi se šele zgodilo s suhim lesom, avstrijskim srebrnim drobižem! Egipt ima svojo lastno vrednoto. Njihov funt, v vrednosti približno 25 K, se deli v 100 pijastrov, katerih vsaki ima 10 milijemov. Novcev po cel funt (zlatnikov) je jako malo v prometu, zato domačini radi jemljejo angleške zlatnike (funt ali pol funta šterlingov 97 7» oz. 48:,/4 egiptovskih pijastrov) ali francoske 20franske 77 pijastrov vredne novce, Ime „Franc" je znano po celem Egiptu in tudi beseda šiling (1 K 20 v avstr. veljave) je precej rabljena, vendar ima približno za 10 v večjo vrednost nego v angl. domovini. Pač pa kroži dosti manjšega denarja domačega kova po Ponilju, zlasti nerodnih 20, 10 pijastrskih kosov, ljubkih 2 pijastrov in naposled 10 in 5 milijemskih novcev (mali in veliki pijaster - irš, kakor ga zovejo Arabci). Da se človek privadi nove vrednote, dobi v vsakem hotelu zastonj priročen listek, na kojem so vpodobljeni egiptovski denarji in spodaj razmerje njih plačilne vrednosti napram francoski in angleški valuti — dober kažipot, da človeka ne osmukajo ob vsaki priliki prevejani vozniki, drago-mani in podobni pospeševatelji tujskega prometa. Če se privadiš tem vrednostnim razlikam, imaš zanesljivega „voditelja" s seboj, si zdrav, ne brez humorja in naposled nimaš kače v žepu, si v Egiptu kmalu doma. Neznanje arabščine ne ovira, če nimaš ravno preveč posla z domačini, ki pa tudi po večini brbljajo neko grozno francosko-italijansko-angleško mešanico, zabeljeno včasih s nemškim ali celo ruskim ocvirkom. Vendar se temu kmalu privadiš, zlasti ako si vsaj malo zmožen italijanščine, oziroma še bolje posredovalnega jezika francoščine. Domačini kmalu zapazijo, koliko jezikov znaš in ako vidijo, da goniš le edino zveličavno nemščino, te ob prvi priliki oderejo, da je groza. — Čas je, da se vrnem k svojim opazovanjem in vtisom. Izročil sem se zaupno vodniku z znakom hotela Bonnard, ki me je odvedel nepoškodovanega skozi množico tulečih dervišov-dragom;jih je tako očitno ozmerjal, mu ponudijo visok red. Da tukaj ni vse v redu, je evidentno. Kdo pa je pravzaprav ta gospod Gruenhut, ki je skozi mesece vodil vso avstrijsko politiko. Vojno ministrstvo je poizvedovalo pri policiji, a dunajska policija ni vedela ničesar o njem. Kolikor se ga pozna, je to mladenič kakih 25 let brez pravega poklica. Tudi zakaj se je s tako vnemo posvetil zasledovanju te družbe, ni znano. Gruenhut sam zatrjuje, da je vse sitnosti in osobito denarne žrtve, ki gotovo niso bile male, prevzel iz samega patriotizma na svoje šibke rame. Ta izjava pa se je zdela celo vojnemu ministrstvu preneverjetna, zato je policiji naročila, naj kaj natančnejšega poizve. Skoro gotovo pa bo to plačan zastopnik kake druge izseljeniške družbe, ki se hoče na ta način znebiti neljube konkurence. Naj si bo že kakor hoče, dejstvo je, da je cela avstrijska uprava zastala in da ne bi bila ničesar izvedela, ako bi tega Gruenhuta ne bi bilo. Vsa naša morava z množico uradnikov in s sv. Birokracijem ria čelu ne bi bila ničesar videla in ničesar storila, ko se gospodu Gruenhutu ne bi bilo zlubilo vojno ministrstvo informati o tem škandalu. In nehote more človek izklikniti: Hvala Bogu, da imamo vsaj enega človeka v Avstriji, ki se briga za sicer vladne posle. Korupcija na Ogrskem. Škandal, ki so ga odkrili nedavno tega na Ogrskem, zavzema čimdalje večje dimenzije. Kakor znano, je kupila lansko teto neka budimpeštanska družba Margaretni otok v svrho, da ustanovi tamkaj igralnico. Ker se je bilo bati, da vlada tako podjetje ne bo koncesionirala, so bivšega ministrskega predsednika Lukacsa podkupili. Plačali so mu en milijon štirikratstotisoč kron. A šli so še dalje. Poleg ministrskega predsednika so podkupili tudi nekaj poslancev vladne stranke. Sedanji minstrski predsednik Tisza je že takrat vedel za to nemoralno kupčijo, a ni imel nič proti njej. Ko je prišel on naikrmilo, je dobil migljaj z Dunaja, da bi se tamkaj nerado videlo, ako bi se taka koncesija podelila. Zato jo je Tisza tudi res odklonil. Družba, ki je, računajoč s sigurnostjo na koncesijo, investirala več milijonov v Margaretni otok, zahteva sedaj denar nazaj. O tem so interpelirali poslanci v ogrskem državnem zboru in ministrski predsednik je mirno priznal, da je bil Lukacs res podkupljen in da je dobil 1,400.000 K. To pojasnilo je podal, kakor nekaj povsem samoobsebi umljivega. Zatrjeval je celo, da je Lukacs sicer res bil podkupljen a da je vzlic temu poštenjak od nog do glave. Zal mu je, da ima v tej stvari drugo mnenje, a ker se koncesija ne bo izdala, se bo ta denar pač vrnil. To se pravi, ko bi bil tudi on za to koncesijo, bi ga pa brezskrbno obdržal. To je prava bečarska morala, in v kaki drugi deželi bi bil tak ministrski predsednik nemogoč.^ Na Ogrskem pa se falotu poje še slavospeve. Že Desy je imenoval Lukacsa največjega panamista, a kakor se vidi, je rekel še dosti premalo. Ta zadeva se kvalificira kot čisto navadno podkupovanje. Žalibog, da je na Ogrskem vse tako. Vlada baranta z odlikovanji, z oddajo del, s koncesijami, sploh z vsem, kjer se da zaslužiti kaj cvenka. In čim umazanejša je stvar, temveč velja, temveč se mora zanjo plačati. Sicer se izgovarjajo gospodje bečari, da gre ves ta denar v blagajno vladne večine, a živ krst ne verjame tega in vsakdo ima prepričanje, da se večina tega denarja steka v žepe posameznih poslancev. A nekaj mora frapirati: naziranje te vladne stranke. Kdo pa oddaja pravzaprav koncesije, ali vladna stranka ali država? Jasno se slika ta moralna pro-palost ogrske vladne stranke, kateri je vseeno, ali se obogati s podkupovanjem ministrski predsednik ali stranka sama. Srbija. Kakor se poroča uradno iz Belgrada, je srbska armada zapustila samostojno Albanijo. Še v zadnjem času so pisarili dunajski listi, da misli srbski vojni minister Bozanovič zadržavati srbske čete na albanskih tleh najmanj še za teden dni. In če začne dunajsko časopisje lagati, laže kar v velikem slogu. Tako je vedela ta žurnalistika, ki zajema iz literarnega oddelka zunanjega ministrstva, tudi povedati, da so se srbski častniki in moštvo branili izpolniti povelje povratka. In očitno se je povdarjalo, da bi kaj takega imelo za posledico, da Avstrija s silo doseže zapustitev Albanije. Seveda se je že vse to pisarjenje izkazalo za zlagano in srbske čete so faktično res zapustile zavzete pozicije v Albaniji. Kakor vedno tudi sedaj niso dali na Dunaju mestu zdravi pameti. Srbija, ki se je leto dni vojskovala z vso svojo armado, si želi gotovo miru. ;Pa temu tudi ni čuda. Leto dni se vojskovati, tudi za tako vztrajno armado kot je srbska in malenkost. Vrhtega je še mnogo pridelkov na polju. Srbija je čudovito hitro napravila mir in red in temu se ima zahvaliti v prvi vrsti poleg svoje hrabre armade tudi prebivalstvu v osvojenih deželah. Vpad Albancev naj bi bil pravzaprav le znamenje domačema bulgarskemu in albanskemu prebivalstvu, da je čas in priložnost, se otresti srbskih zmagovalcev. To se lahko sklepa z vso sigurnostjo po navzočnosti mnogih bolgarskih častnikov in komitašev v albanskih vrstah. In res so se Albanci pridružili povsod vstašem, ne tako pa Bulgari. Večja mesta kakor Skoplje, v katerih se večinoma govori bolgarsko, sploh ni imelo vojaštva v tej vstaji. Ko so Albanci upadli, se je poslalo -v vsi naglici vse vojaško iz najbližjih mest sovražniku nasproti, a vzlic temu ni bilo nikjer videti znakov ^vstaje. Tu so se Bolgari torej že drugič vrezali. Že ko je Bolgarija napadla Srbijo so le ti računali na splošno vstajo macedon-skih Bolgarov. A ostalo je vse mirno. Celo na roko so šli srbski armadi, če je potrebovala živine ali vozov. In tudi sedaj se je zgodilo tako. To bi moralo vendar uplivati tudi na naše avstrijske diplomate, ki vedno govore o srbski notranji nevarnosti. Bolje bi pač bilo, mesto da upamo na albansko in macedo-bolgarsko nezadovoljnost, da skušamo doseči s Srbi prijateljsko razmerje, ki bi bilo nam le v korist. • Nova londonska konferenca. V tripelententi, to je združenje Anglije, Francije in Rusije, se razmotriva, ako ne bi bilo umestno sklicati novo londonsko konferenco. Vzrok je baje ta, da se pride v okom samovoljnemu postopanju posamezne države o sklepih, ki so se storili na londonski konferenci. Očividno je to naperjeno zoper samolastno postopanje Avstrije v zadnjem konfliku s Srbijo. Ludovik III. bavarski. Kakor znano, vlada na Bavarskem Oton, umobolni brat Ludvika II, ki je v duševni zmedenosti izvršil samomor. Oton je že od rojstva umoboln in njegova bolezen je neozdravljiva. V njegovem J imenu vlada sedaj že drugi princ regent. Prvi, j stari Luitpold, je lansko leto umrl in njegov j naslednik Ludovik, je stremil takoj za tem, da dobi i tudi naslov kralja. A takrat to ni šlo iz državno-j pravnih razlogov. Sedaj pa se bo vsa stvar uredila \ potom zakona. Deželnem zboru so predložili načrt j zakona, ki pravi: „Naslov II, § 21, ustave z dne i 26. maja 1818 naj se glasi v drugem odstavku: ! „Ako nastopi slučaj, da postane kralj radi telesne ali duševne bolezni nezmožen za vladanje in ako I trpi to stanje deset let, lahko njegov namestnik j izjavi, da je prestol svoboden. Deželni zbor se ima j takoj sklicati in mu je podati vzroke te izjave, da ga potrdi." Preiskali so tudi še enkrat zdravstveno l stanje nesrečnega Otona in prišli do zaključka, da ! je sicer telesno popolnoma zdrav a neozdravljivo duševno bolan. Delegacije. Delegacije se skličejo dne 18. decembra t. 1. ! in sicer bodo zborovale na Dunaju. Nove volitve v Črni gori. Uradni list je priobčil 25. oktobra kraljevski ! ukaz, s katerim se razpušča skupščina ter se razpisujejo nove volitve na dan 11. januarja 1914. Skupščina se bo sklicala dne 28. januarja. Odstop ministrstva na Španskem. Španski senat je sprejel nezaupnico sedanjemu ; kabinetu v poimenskem glasovanju s 106 proti 103 glasovi. Nato je podal ministrski predsednik Ro-■ manonos kralju Alfonzu demisijo 'celega kabineta, i Kralj je demisijo sprejel ter pooblastil konzerva-j tivca Maura, da sestavi novo ministrstvo, ki je pa to nalogo odklonil. Sestavil bo novo ministrstvo bržčas prejšni predsednik" zbornice, Dato ali pa i Garcia Prieto. I Narodno-gospodarstvo. Kmetijska družba kranjska oddaja žlahtne plemenske prašiče, večinoma z dolgimi, visečimi ušesi, za polovično nakupno ceno iz deželnih pra-sičerejskih zavodov, oziroma postaj, pod nastopnimi pogoji: 1. Prašički se oddajajo v starosti od 10 tednov do pol leta in tudi več stari, in sicer kakršne starosti so na razpolago. 2. Polovične cene prašičkom so naslednje: od 10 tednov do pol leta J K L20 kilogram, čez pol leta do enega leta K 140 kilogram in čez leto starim K L— kilogram. 3. Oddajajo se ali sami mrjasci, ali mrjasec s svinjico, ; ali pa tudi same svinjice, če je v bližini kak družben mrjasec. 4. Kdor prašiče prevzame, se j mora pismeno zavezati: a) da jih bo imel za pleme j najmaj dve leti, b) da bo naznanil kmetijski družbi, kadar jih bo nehal imeti za pleme, c) da bo ; pripuščal mrjasca tudi k svinjam drugih gospodarjev. Došle prošnje bo odbor reševal vedno j takoj, kakorhitro bodo naprošene živali na razpolago. Dobavni razpis. C. in kr. mornarski provi-jantni urad v Pulju naznanja trgovski in obrtniški ; zbornici v Ljubljani, da namerava nakupiti po tr-; govskem običaju razne predmete, med katerimi : so tudi: kava, sladkor, pšenična in ržena moka, I kumin, grah, fižol, močnate jedi (testenine), čebu-| lja, svinjska mast, krompir, kis, vino in dr. Ponudbe je vložiti čim prej, najkasneje do 30. novembra 1913 pri c. in kr. mornarskem provijantnim i uradu v Pulju. Razpis in usančni zvezek je v pi-| sami trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani I na vpogled. Tržne cene i na tedenskem semnju v Kranju, dne 27. okt. 1913 i Pšenica : Rž ; Ječmen „ I Oves „ Koruza rdeča ' „ Koruza rumena „ Ajda Proso „ Deteljno seme „ Fižol ribničan „ Fižol koks „ Fižol mandolan „ Leča „ Pšeno j Ješprenj i Krompir „ Mleko 1 /. . . 100 kg.........K 2P- . . . . „ 18- ..... 17- ...... 16-— . . . , „ 20-5(1 . . . . „ 19-50 . . . . . 24-— • • . . . 2P-. . . . „ 1-10 ..... 30--..... 31-..... 28--..... 20--..... 30-..... 28-- • • • - „ 4'-..... --20 ..... 3-50 • • • „ 3— ...... 1-68 ..... 1-60 ..... 2>- ..... 1-80 • • • • „ 2— . , . . „ 1-80 ..... 2-20 • • • • , 2— ..... 2.-..... 1-70 ..... --80 Na tedenski semenj v Kranju, dne 27. oktobra 1913 se je prignalo: 102 glav domače govedi, 0 ; glav bosanske govedi, 62 glav hrvaške govedi, 3 i teleta, 120 prešičev, 4 ovac. — Od prignane živine j je bilo za mesarja: 70 glav domače govedi, 0 glav i bosanske govedi, 3 prešičev. — Cena od 1 kg žive ! teže 84 v za pitane vole, 80—82 v za srednje pi-I tane vole, 70—74 v za nič pitane vole, 60 v za hrvaško goved, K PO za teleta, K 146 za prešiče j pitane, K P30 za prešiče za rejo: DOPISI. Iz Škofje Loke. Za župana je bil v prejšnjem tednu izvoljen slavnoznani „prepričani" klerikalec g. Josip Hafner alias ..Tomažev Pepe". Njegov prednik g. Josip Surovo maslo 1 kg . . . i Maslo 1 „ ... ' Govedina I. 1 „ . . . Govedina II. 1 „ . . . ! Teletna I. 1 „ . . . Teletna II. 1 „ . . . j Svinjina I. 1 „ . . . Svinjina II. 1 „ . . . Prekajena svinjina I. 1 kg Prekajena svinjina II. 1 „ Slanina I. 1 „ I Slanina II. 1 „ i Jajca 9 kom. Guzelj je smatral za potrebno, da je obesil pode- | ljeni mu županski naslov na klin v varstvo svoje časti in ker so tedaj vladale med pobožnimi mest- j nimi odborniki uprav neznosne osebne razmere. Is t O krat je bil izvoljen za podžupana okrožni zdravnik g. dr. Ivan Hubad. Tej srečni izvolitvi pripisujejo hudomušni škofjeloški napred-njaki posebno važno. G. doktorju so kot „pristnemu" j Ločanu znane vse potrebe našega mesta v vseh ' podrobnostih in bode s svojimi obilnimi skušnjami na administrativnem polju lahko mnogo koristil in pomagal svojemu „kolegu" na županskem stolu v njegovi „težavni" službi. Preskrbljeno pa je za vse slučaje še ena izborna moč, ako bi bilo neobhodno potrebno na rotovžu kaj „zafllkati". Za ta dela je kakor ustvarjen hišnik v katoliškem izobraževalnem društvu, ker je vedno lahko pri rokah. Bil je tudi kot resen kandidat za župana v kombinaciji, a ostal je le odbornik, če ne svetovalec. Vsaj pri sedanjih ..urejenih" razmerah je upati, da bode za trajno odstranjena neprijetna župariska kriza na škofje—loškem rotovžu, na račun katere so se zbijale razne umestne in neumestne šale. Nad sedanjim vse časti vrednim g. žu- [ panom bode naš vsestransko delavni g. duhovni svetnik Šinkovec lahko tudi nadalje imel svoje I posebno dopadajenje, kajti brez vsakega dvoma j je, da potrebuje od vseh zapuščena Škofja Loka v sedanjih razburljivih časih tako energičnega, tako zelo pobožnega in tako brezmadežnega moža za župana. Tudi ostali mestni odborniki bodo od-sihdob zbog te tako srečno uspele izbere povsem razbremenjeni. Tako vešči župan lahko o polnoči in meže opravi vse to, za kar morajo drugi kristjani opoldne, pri popolni čuječnosti izredno na- J penjati svoje človeške možgane. Vsaj se je mož nekoč že izrazil tako. Kdo še ne ve, da je tak j talent z vsemi svojimi dosedanjimi čini najeklatan-tneje dokazal, da je kos vsaki prevzeti nalogi? i Razbremenjen bode zlasti g. duhovni svetnik Šinkovec, ker mu ne bo treba več kakor doslej vedno letati na rotovž. Ta znatna olajšava j mu bo hasnila posebno sedaj v času deželnozborskih [ volitev, ko bode treba zastaviti vse sile, da zmaga j klerikalni kandidat. Pričakovati je, da bode sveti mož vzlic svoji telesni obilnosti z največjo lahkoto 1 „posetil" vse zanesljive in nezanesljive koštrunčke. ! Na tem sijajnem uspehu mu je čestati iz vsega srca. Za Škofjo Loko bodo sedaj nastali srečni, časi. V očigled naših deželnozborskih vo-lit'e*v je „Slovenec" že nekaj zamrmal. Tiste pa ! ne poroča ta imenitni list, kaj se godi za kulisami i pri naših klerikalcih. Razširjena je tudi namreč v našem mestu govorica, kako bode z vso vnemo i agitiral za klerikalnega kandidata večno nezado-Voljni birt na št. 100 in da ima v ta namen že pripravljene in nabiksane škornje. O drugih agitatorjih, J ki so udinjani, da bodo reševali zarjaveli klerika-lizem za danes še molčimo. Gotovo je, da ne bo agitiral samo on, ker jih je še nekaj drugih na ponudbo. Dela pri novi cesti še nekako napredujejo. „Nadležno" kostanjevo drevje na Štemarjih je že posekano. Popravlja se tudi cesta od „šis-paha" proti lontrškemu mostu tako, da bode odslej boljša zveza med novo cesto in spodnjim trgom. Nova avtomobilna zveza^za poštno in osebno vožnjo med Škofjo Loko in Železniki bode j v kratkem ustanovljena. Vsekakor je pozdravljati to ustanovitev, ki bode pospeševala promet v našem okraju. Dosedanje dolgočasno cincanje, če se je moral kdo voziti v poštnem vozu na dolino bo torej odpravljeno. Sploh .pa je že skrajni čas, da se tudi za zapuščeni trg Železniki stori kaj. Mero-dajni faktorji se za to res prav nič ne ganejo. Splašil se je v torek popoldne Kašmanov konj in podrl na tla nekega gospoda, ki se mu ni mogel dovolj hitro izogniti. K sreči, da se gospodu ni zgodilo druzega, kakor da se je prestrašil in nekoliko potolkel. S konjem je ravnal agent Berčič, katerega je pa ravno takrat najbrž zapustila pri njemu sicer običajna moč. Druge nesreče ni bilo. j Volilna pravica pri deželnozborskih volitvah. Kdor hoče ugovarjati sestavi volilnih imenikov, kdor hoče torej koga izreklamirati, ali vreklamirati, si mora biti predvsem na jasnem, kdo spada po [ postavi v kak volilni imenik in kdo ne. Deželno- [ zborske volijve, ki se vrše meseca decembra t. I., pravzaprav niso le ene volitve, marveč toliko, ko- i likor volilnih skupin imamo. Dne 1. decembra voli j splošna kurija; dne dne 9. decembra voli kmetska [ kurija ali skupina, dne 12. dembra voli mestna j skupina itd. Za vsako teh skupin so napravljeni posebni j volilni imeniki in umevno je, da imajo v vsaki i skupini volilci po zakonu drugačne volilne pravice, j Kdo voli dne 1. decembra? Dne 1. decembra gre na volišče največ vo- j lilcev. 2e ime „Splošna skupina", ki ta dan voli, i pove, da voli splošno vse. In res po postavnih določbah ima v tej skupini volilno pravico vsak samopraven moški državljan, ki je izpolnil 24. leto svoje starosti in stanuje v občini, v kateri ima voliti, vsaj že eno leto. Razen tega ne sme imeti nobenega postavnega zadržka za izvrševanje volilne pravice. Pripominjamo, da bo dne 1. decembra volil samo tisti, ki bo v volilnem imeniku, ne glede na to, ali mu gre po postavi ta pravica ali ne. Ravnotako pa ne bo volil, kdor ne gleda in ne skrbi za to, da pride v volilni imenik in naj ima tudi za to postavno pravico. Najboljše in najvarnejše je torej, da gre vsakdo, ki je izpolnil 24. leto in prebiva že eno leto v občini, na županski urad svoje občine in se sam prepriča o sestavi volilnega imenika za splošno skupino. Splošna skupina voli 11 poslancev. Okraji so razven kočevskega, vsi tako razdeljeni, kakor volilni okraji pri državnozborskih volitvah. Kdo voli dne 9. decembra? Tudi za kmečko skupino, ki voli dne 9. decembra, se napravijo zase volilni imeniki. V tej skupini je manj volilcev, kot v splošni, ker je tu drugačna volilna pravica. Kratko povedano, ima v kmečki skupini volilno pravico vsakdo, kdor ima pravico voliti pri občinskih volitvah v I. ali II. razredu, ne glede na visokost davka, ki ga plačuje. Tudi nekateri iz III. razreda občinskih volilnih imenikov imajo pri deželnozborskih volitvah pravico, voliti, toda le tisti, ki plačujejo vsaj 8 K direktnega državnega davka. V kmetski skupini bodo torej voliji vsi oni, ki so pri zadnjih občinskih volitvah volili v I. in II. razred, iz III. razreda pa tisti, ki plačujejo 8 K zgoraj omenjenega davka. Razen teh pa lahko volijo tudi še tisti, ki so si že do danes pridobili pravico do občinskih volitev. Marsikdo je šele po zadnih občinskih volitvah dopolnil 24. leto — vsak volilec mora biti moški in 24 let star — marsikdo je postal med tem časom posestnik, obrtnik, ali kaj drugega, kar mu daje občinsko volilno pravico v L ali II. razredu. Marsikdo, ki je v III. razredu, plačuje sedaj več davka in ta presega že 8 K itd. Občinska volilna pravica je torej podlaga za volilno pravico v kmečki skupini. Kmečka skupina voli 16 poslancev. Volilni okraji so zelo zveriženi. Volilci jih že poznajo iz pre šnjih volitev, ker se njihove meje niso izpreminjale. Kdo voli dne 12. decembra? Tudi pri volitvah v skupini mest in trgov, ki voli dne 12. decembra, tvori občinska volilna pravica podlago za deželnozborsko volilno pravico. Kdor je pri zadnjih občinskih volitvah, ali kdor bi pri občinskih volitvah, ki bi se vršile tačas, volil v I. ali II. razredu, ima, ne glede na davek, volilno pravico v mestni skupini za deželni zbor. Poleg teh vsi oni iz III. razreda, ki plačajo več kot 8 K direktnega državnega davka na leto. Skupina mest in trgov voli 10 poslancev. Volilni okraji se zadnji čas na prav sleparski način določajo, z edinim namenom, odjesti meščanom in tržanom interesno zastopstvo. Z nekaterimi mesti in trgi so namreč združene vasi v eno občino. Do zadnjega časa so volila v skupini mest in trgov edinole mesta. Klerikalci pa uvajajo s pomočjo vlade prakso, da volijo po mestih tudi vasi, ki so se preje volile le v kmečki skupini, kamor tudi dejansko po svojih interesih spadajo. Meščani in tržani so, umevno, po takem postopanju oškodovani, ker pridejo do veljave glasovi, ki so proti njihovim interesom. Opozarjamo zlasti tržane in meščane na važnost in nujnost reklamačnega postopanja. V tej skupini bo boj zelo hud, ker bodo skušali klerikalci — oropati meščane in tržane pravega zastopstva v deželnem zboru. Šlo bo za vsak glas in ničesar bi se ne maščevalo na dan volitve tako, kot malomarnost pri reklamacijih. DNEVNE VESTI. Volilni imeniki so razpoloženi in na vpogled od 2. do vštetega 9. novembra t. 1. „Pons asinorum". Duhovnik dr. Janez Evangelist Krek je napisal v „Slovencu" že pred kakimi 17 leti pamflet pod imenom „Pons asinorum" (Oslovski most), s katerim je hotel osramotiti slovensko učiteljstvo na najgrši način. Vsa javnost se je zgražala takrat nad tem nečuvenim napadom. Med temi je bil najglasnejši takratni kurat ljubljanske prisilne delavnice duhovnik Anton Koblar. Nekemu svojemu naprednemu prijatelju je pisal pismo naslednje vsebine: „Danes sem čital v „Slovencu" ostudni napad na slovensko učiteljstvo. Pons asinorum! No, kaj tako nesramnega tudi v židovskih časopisih ne najdem. Bodete pač vsi učitelji pokazali škofovim slugam, da zna dolgoušec tudi krepko brcniti nazaj! Solidaren protest vsega uči-teljstva bi "bil na mestu!" . . . No, takrat je bil ta kurat še velik liberalec na božjem svetu. Zgolj volilni glasovi tistih preklicanih naprednjakov, na katere meče danes iz varnega kotička ogenj in žveplo, so mu pomagali do liberalnega državno-zborskega mandata. Ce pa je bil tedaj bogatajec, brezverec in nekrščanski človek, to sedaj kot klerikalni dekan on sam najbolje ve. To pismo se je tekom časa že parkrat objavilo. Toda, kadar pridejo te besede na svitlo, vsakokrat postane bivši ! kurat iz prisilne delavnice bolestno nervozen. 2e 17 let je od tega, pa še ni miru pred tem pismom. Saj ni čuda, če je tako silno preplašen in vznemirjen. Dr. Krek ne pozabi tako hitro onega, ki je kdaj kaj slabega pisal o njem. Zapisana in objav-j ljena beseda ostane. In zopet to pismo, pa ravno j zdaj pred volitvami! Mandati za splošno kmetsko [ in mestno kurijo — vse je izpraznjeno. E, dr. Krek ■ je še vedno upliven voditelj klerikalne stranke! Svet se obrača, tako se pa vendar ne obrne, da bi se na višjem mestu, kjer se oddajajo mandati, za vedno pozabilo, kar se je enkrat napačno storilo. Ta prepereli oslovski most se še sedaj ni podrl in še vedno noče biti pozabljeno ono protestno pismo. Kaj pa, če bi resno mislili doli v Ljubljani pri izvrševalnem odboru klerikalne stranke, da tiči v bivšem liberalnem državnem poslancu nevzdržema nekaj bogatajskega, nekaj brezverskega in nekaj protikrščanskega? Škofovi sluge ne pozabijo tako hitro dolgoušcev, oni znajo še vedno krepko brcniti nazaj. Deželni odbor podpornik in zagovornik pre- šestva. Kakor smo že poročali, je hotel klerikalni ■ župan v Mostah zapeljati ženo na orožni vaji na-hajajočega se paznika v prisilni delavnici Bu- I carja. Med tem, ko se je nahajal mož v vojaški j službi na srbski meji, zahotelo se je klerikalnemu ' veljaku po brhki ženici, in obetal ji je zlate gra-dove, ako se mu uda. Žena je ostala svojemu možu zvesta in radi tega je obsodil deželni odbor i njenega moža, da mora iz službe. Bučarju namreč ni bilo po volji, da bi se v njegovi odsotnosti zapeljevalo njegovo ženo in v svojem ogorčenju je to tudi javno povedal, vsed česar je prišla stvar v liste. Njegovo ogorčenje je umevno, kajti med tem ko je on na meji gladoval, prenašal mraz, vročino in žejo, prihajal je na njegov dom, steber katoliške stranke, župan Jože Oražem, ter za-i peljeval njegovo ženo. Ker besede same niso za-i dostovale, je hotel pohotnež celo s silo izvesti svoj j namen. Ko je prišla stvar v javnost, je bilo vse \ ogorčeno in splošno se je pričakovalo, da bo stranka, I h kateri spada poštenjak, temeljito ž njim obraču-| nala. Toda zgodilo se je, kar nihče ni pričakoval, j Mesto da bi kler. stranka nastopila proti prešestniku ! Oražmu, je klerikalni deželni odbor proti Alojziju j Bučarju uvedel disciplinarno preiskavo in ga po dovršeni preiskavi spodil iz službe. Klerikalna večina deželnega odbora torej odobruje prešestvo in ako bi se žena Bučarja udala Oražmu in bi bila tiho, bi smel pričakovati povišanja v službi. Klerikalni deželni odbor se je postavil torej na stališče . da imajo n jegovi usl už-benci, mirno prepustiti svoje žene in hčere pohotnosti klerikalnih veljakov. I To je bila svoječasno morala nemškim grofom, j katerim je bil zasužnjen slovenski kmet in zatorej j ni čudno, da so klerikalci hoteli povodom katoliškega shoda zopet uveljaviti barve — njihovih predhodnikov — deželnimi stanov. Povsod drugod bi se z zagovorniki prešestva pomedlo in za to je delžnost vsakega poštenega človeka v deželi, da pri pri-I hodajih volitvah v deželni zbor skrbi, da ne bodo j prišli v deželni zbor zopet ljudje, ki nosijo vero na i jeziku in na volilnih shodih, v svojih dejanjih pa podpirajo in zagovarjajo prešestvo. Bira je gotovo ideal vsakega duhovnika. Tudi naš g. dekan Koblar se pridno poslužuje tega ideala in je zadnje dni poslal svojega adlatusa po kranjskih hišah. Dosedaj je bila navada, da se je ta sicer prostovoljni, toda nadležni davek pobiral le od hišnih posestnikov. Toda: zadnje čase se je naredila izjema in bira se zahteva tudi od najemnikov stanovanj. Ker ima g. dekan malo dohodkov in je takorekoč pravcati revež, verujemo, da ne more sam vzdržavati svoje družine in je torej navezan na podpore — še večjih revežev. Klerikalna samohvara\vVolitve so pred durmi in klerikalci so sklicali v hotel „Union" pretočeno nedeljo velik shod, katerega se je udeležilo celih 300 poslušalcev. Na tem shodu so govorili Šuster-šič, Povše in Lampe in peli slavo — sami sebi. Hvalili so svoje gospodarstvo, kakor da bi res storili kaj za deželo — v resnici pa so jo zadolžili, da je strah in groza, zapravili so ogromno denarja in občno blagostanje tako oškodovali, da beži vse iz dežele. Čuditi se je le, da se dobi v deželi še ljudi, ki podpirajo to propadlo stranko. Zavedni volilci pazite, da pri prihodnjih volitvah ne pridejo v deželni zbor ljudje, katerim je njihova lastna korist vse, ljudski blagor nič. Ljudje, ki skrbe samo za-se in za svoja korita, niso sposobni zastopati ljudskih koristi. Izobraževalni tečaji v Kranju. Mestna občina Kranj priredi tekom šolskega leta 1913/14 izobra-I ževalne tečaje, pri katerih se bodo poučevali tile I predmeti: Slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, laščina, francoščina, slovenska in nemška stenografija, knjigovodstvo in obrtno računstvo; za deklice se namerava uvesti tudi poseben tečaj za ročna dela. Tečaji so namenjeni deklicam, ki so I odrasle ljudski šoli, trgovcem, obrtnikom, delavcem ! itd. Učnina znaša mesečno 2—3 K za vsak predmet; delavci so učninc prosti, tako tudi revni udeleženci. Pouk se bo vršil v popoldanskih in večernih urah v gimnazijskem poslopju. Za vsak predmet se mora j oglasiti najmanj 10 udeležencev. Kdor se hoče udeležiti tečajev, naj se zglasi dne 4. novembra j od 10.—12. ure dopoldne ali 5. novembra od 1.—3. ' ure popoldne v mestni posvetovalnici (mestna hiša j rotovž, H. nadstropje, na levo.) Pri tečajih bodo i predavali: dr. Simon Dolar, Jožef Marn, dr. Franc Mischitz, Makso Pirnat, Vilko Rus. Tečaji se vrše dne 10. novembra. S temi tečaji hoče mestna občina ustreči splošni krajevni potrebi in željam, ki 1 so se večkrat izrazile. Tečaji bodo trajali celo šolsko i leto. Predmeti izobraževalnih tečajev. Podlaga vsake nadaljne izobrazbe je temeljito znanje materinega jezika. Zato je najvažnejši predmet naših izobraževalnih tečajev slovenščina, ki se bo poučevala praktično; s poukom jezika se bo spojil i tudi pouk o domačem slovstvu in naši zgodovini. Srbohrvaščina je jezik naših bratov na jugu; raz-mere zadnjih časov nas naravnost silijo, da se učimo tega jezika. Francoščina je svetoven jezik; kdor se hoče prištevati res med izobražence, mu francoščina ne sme biti tuja. Danes je treba delati haglo; ne moremo torej v vsakdanjem življenju, j bodisi v tem ali onem stanu, izhajati brez stenografije; zato se je med predmete privzela sloven- ! ska in nemška stenografija. Knjigovodstvo in obrtno računstvo je zlasti važno za one, ki se mislijo posvetiti trgovskemu stanu. Izobraževalni naši tečaji | hočejo nuditi mnogo. Kdor mnogo prinese, vsa- ! kemu nekaj prinese. Naša mladina naj ne zamudi j ugodne prilike in naj se priglasi za izobraževalne tečaje v prav mnogobrojnem številu. Vsestranske j izobrazbe nam je treba, kajti v izobrazbi je moč, j izobrazba je predpogoj ugodnega duševnega in materijelnega napredka. Kdor danes zaostane v izobrazbi, je izgubljen in neraben. Javno predavanje. V torek, dne 4. novembra t. 1. predava profesor Makso Pirnat „0 pomenu izobraževalnih tečajev". Predavanje se vrši i v gimnazijskem poslopju (pritličje, na desno). Začetek ob 8. uri zvečer. K požaru na Krtini. (Dopis iz gasilskega! kroga na Go ren j s ke m). V četrtek, dne 24. t. m. popoludne uničil je ogenj hišo in hlev Valentina i Prelovšeka, vulgo Gašpemika, posestnika na Krtini j št. 16. Na lice mesta, kjer je bila velika nevarnost j za sosedna poslopja, ni bilo ne požarne brambe iz št. Vida, ki je oddaljena komaj dobre pol ure, niti j one iz Doba, ki se nahaja v neposrednji bližini. Prva se opravičuje s tem, da je gorelo izven nje- 1 nega .okrožja", in ona iz Doba pa, da ni prihitela \ na kraj nesreče baje zato, ker ji je deželni odbor zadrgnil mošnjiček ter odrekel svojo podporo. To je prvi znani slučaj, ki se je pripetil po zaslugi ! našega dičnega deželnega odbora, to je prva j žrtev razmer, ki vladajo danes v blaženi naši deželi, kateri pa bode — žalibog — sledilo še mnogo, mnogo. Pristranskoin krivično po- J stopanje deželnega odbora je povzročilo, da je j nesrečnež pogorel in prišel na beraško palico. Ali j nas ne sili to misliti? Odkod pa se steka in v kak j namen naj služi denar, ki ga ima deželni odbor i na razpolago gasilnim društvom? Zavarovalnice J prispevajo in izročajo 2% donesek od vplačanih j zavarovalnih premij stražnogasilskemu fondu, iz katerega zaklada bi imel deželni odbor razdeljevati podpore potrebnim gas. društvom in to brez ozira I na politično barvo pravično in nepristransko. Ker J pa hočejo klerikalci, odkar imajo večino in moč, vse podjarmiti, so zasejali satansko zloben j razdor tudi med gasilske vrste, torej med te najkoristnejše naprave, katerih edino geslo je: Na ! pomoč! Odkar koritarijo ti osrečevalci našega j vernega ljudstva, gre vse rakovo pot, in tudi na gasilskem polju, ki služi zvesto edino nauku izve-ličarja in njega vzor-zapovedi: Ljubi bližnjega! se razvija njihov političen plevel. Pojdimo malo dalje! j V prihodnje, ko bodo sledili požarni izbruhi zgoraj j žalostnega spomina navedenemu, ko se bo čulo prasketanje te strašne elementarne sile, ko bo objemal strehe že rudeč petelin med vpitjem nesreč-nežev, ravno, ko bo vsak trenutek lahko usodepoln, ter ko bo vsak hiter ukrep neprecenljive vrednosti za slučaj človeških žrtev — takrat i pa bodo požarne brambe šele pomišljale, iz-praševale in ugibale: Komu gori? Ali bi ; se šlo gasit, ali ne? Namesto, da bi bile briz-galne že v rešilni akciji požar obvladati ali vsaj | omejiti. Vsa ta odgovornost pade vnaprej na naš slavni deželni odbor. — „Po njih delih jih i spoznavate!" — Pa zakaj bi se temu ne odpo- j moglo, ker nam stvarnik ni dal samo dvoje oči — da vidimo, dvoje ušes — da slišimo temveč dal nam je tudi zdrav razum, da presojamo, kaj je prav in kaj ni; in hvala Bogu, tudi toliko ljubezni do svoje grude in naših domov, da si moramo sami pomagati. Do tu in nič dalje! Izkoriščati se ne damo od nikogar. Ali je temu od-pomoči? Da. Pri predstoječih deželnozborskih volitvah pokažimo klerikalcem, da hočemo v deželnem odboru može, ki bodo j razdeljevali podpore iz stražno-gasilnega zaklada j našim društvom pravično in nepristransko, ; ne pa take zastopnike, ki nosijo kakor „Vodiška čudežna Johanca — na jeziku zlat križ —, v resnici pa nimajo najmanjšega čuta pravičnosti. Le potem nam bo mogoče izvrševati čio- I vekoljuben poklic v pravem pomenu besede: „Bogu I v čast — bližnjemu v pomoč!". Ir. S. j „Kranjska podružnica planinskega društva" i priredi v nedeljo, dne 9. novembra 1913 v sokolski dvorani koncert s prijaznim sodelovanjem gospice Pipce dr. Tavčarjeve, g. pianista Frana Trošta in .Ljubljanskega Zvona". Vspored je sledeči: 1. a) Fr. Ferjančič: „Tone, solnce tone"; b) St. Mokranjac: „Srbske narodne pesmi", II. šopek, mešana zbora. 2. E. Adamič: a) Uspavanka, b) Jezdec, poje gdč. Pipca dr. Tavčarjeva. 3. E. Adamič: Kregata se baba in devojka, moški zbor (rokopis). 4. A. Lajovic: Pesem o tkalcu; b) O. Dev: Mak, poje ista gospica. 5. E. Adamič: a) V snegu; b) Večer; c) Mlad junak po vasi jezdi (rokopis), mešan zbor. 6. a) Franz: I Podoknica; b) I. Pavčič: Pred durmi, poje ista gospica. 7. a) Dr. D. Ipavic: Lahko noč; b) dr. A. Schwabj Še ena (rokopis). — Začetek točno ob 8. uri.. Cisti dobiček je namenjen v pokritje stroškov za zgradbo prizidka Koče na Stolu (dr. Kušarjeve sobe). Sedeži po 3 K, 2 K in 1 K 40 v, stojišča po 1 K, za dijake 30 v. Vstopnice in besedilo se [ dobi v predprodaji v trgovini g. Jankota Sajovica. [ Preplačila se hvaležno sprejemajo. Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon", ki ga vodi nadarjeni in agilni zborovodja in skladatelj g. Zorko Prelovec, je eno najboljših slovenskih pevskih društev. Že sestava vsporeda, v katerega so uvrščene najtežavnejše, najizvirnejše, še v rokopisu nahajajoče se skladbe, priča o resnem in visokem stremljenju tega zbora. V pesmih „Iz bosanskega perivoja" je E. Adamič ! črpal iz bogatega vrelca jugoslovanskih narodnih popevk. Tu uporablja dvojni, trojni in celo četverni j kontrapunkt, seveda priprosto, imenitnemu besedilu | Cvetka Golarja primerno. Vsekakor je eden najzanimivejših slovenskih zborov skladba: „Kregata I se baba in devojka". Adamič je ta prepir poveril moškemu zboru in kako šaljivo je obe vlogi porazdelil. Basi oponašajo babo, tenorji devojko, ki se prepirata za lepega Ivana, se spopadeta, da nastane pravcati ženski dirndaj, pa se spravita in globokosrčno poravnata. Vse je šaljivo, živo poredno in ljubko. Novejši Adamičevi zbori se od- j likujejo po kontrapunktični obliki, srečni iznajdbi, moderni harmonizaciji, samostojnem postopanju | glasov. Tudi dr. Schwab je s preporedno belokranjsko pesmico „Se ena" krenil iz mednarodnega polja na domača jugoslovanska tla, oblekel jo je v kolaški slog in zato se nam tako prikupi nje domači lepi obrazek. Gospica Pipca dr. Tavčarjeva, ki je izšla iz Hubadove šole, nam bo mnogo novega povedala, in nekaj posebno novega in veličastnega, globoko zamišljenega z Lajovčevem „Tkalcom". Nje glas ni močan, toda skrajno ljubek sosebno v srednji legi zvoneč in zravnan, pove. nam pa dovtip, bolest in veselje tako pristno in naravno, da postanemo koj njeni prijatelji. Kranjčane čaka lep vžitek, pohitimo torej dne 9. novembra k oznanjevalcem lepe umetnosti, ker prijeten ni očitek, da imajo mrene na očeh, ,da so slepci oni, ki se s petjem ukvarjajo. — Pridimo pa točno ob 8. uri, ker se ob tej uri „sans par-don" koncert prične. Vodiška svetnica Johanca je kakor znano sedaj v zaporih deželnega sodišča v Ljubljani. Povodom preiskave je bil zaslišan tudi župnik vo-diški, v čegar hiši in s čegar vednostjo so se godili čudeži, v katere je verjel tudi naš prečastiti pastir Bonaventura in si v spomin na iste spravil celo dve — s telečjo krvjo — okrvavljeni srajci. Gotovo je z istima nameraval čudežno pognojiti svojim gozdom v Gornjem Gradu. Zaslišavanje . častitega gospoda iz Vodic je trajalo skoro dve uri. Gospod so bili zmučeni in zahotelo se jim je ! okrepčila v bližnji gostilni, kjer so naleteli na svo-. jega duhovnega znanca. Duhovni prijatelj je bil rodoveden, kako je zaslišanje izpadlo in vodiški gospod je dal potrebna pojasnila; bal se je le, da bi se njegov, za njim zaslišani hlapec ne zagovoril. Narodna-socijalna zveza v Ljubljani priredi v soboto 7. novembra t. 1. shod v Kranju. Umrla je v četrtek gospa Albina Prevčeva iz znane rodbine Jelen. N. v. m. p. Nov kolodvor v Radovljici. Železniško ministrstvo je dovolilo 133.000 kron za zgradbo novega kolodvora v Radovljici. Zgradba bo dovršena sredi prihodnjega leta. Utonil. Minolo soboto popoldne se je igral triletni mlinarjev sin Rudolf Jenko iz Seničice pri Medvodah pri mlinu svojega očeta. Nadzoroval ga je devetletni bratec Jože. Mati je imela opravka v hiši. Jožec je pa pustil brata samega. Ko je prišla čez nekaj časa mati pogledat po otrokih, je našla mrtvega Rudolfa v vodi. Igral se je ter padel v vodo in utonil. Voz se je preobrnil na 301etuega Franca Sodnika iz Klanca pri Kamniku. Peljal je steljo domov ter tako nerodno ravnal, da se je prevrnil voz nanj in ga težko poškodoval. Prepeljali so ga v dež. bolnico v Ljubljani. Nesreča. 401etni delavec Jakob Bertoncelj je padel tako nesrečno v Cirčiškem gozdu pri Kranju, da je zadobil na desni nogi znatne poškodbe. Prememba posestva. Hišo gosp. Fajdige v Radovljici je kupil na javni dražbi gosp. Leopold j Fiirsager, svetnik trgovske in obrtniške zbornice. ! Samomor. Hotelir v hotelu „Kamenšek" na Dobravi pri Bledu se je zastrupil v četrtek ponoči, pustivši v svoji sobi odprto plinovo cev. Preselil se je pred kratkem iz Gradca, kjer je imel kavarno, katero je zamenjal s hotelom na Dobravi. Ker je prišel v denarne težkoče, si je poiskal smrt. Zapušča vdovo s 6 nepreskrbljenimi otroci. Gledališko društvo na Jesenicah s tem naznanja, da uprizori na praznik Vseh svetnikov t. j. 1. novembra t. I. tridejanko „Golgata". Spisal Sergijan pl. Tučič. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Igra se v dvorani pri „Jelenu" na Savi. Od tega pisatelja smo videli pred leti efektno enodejanko „Povratek". Kdor je videl to, ta ne bo zamudil „Golgate", ki se je igrala že z največjim uspehom v Trstu. Ujeli in zaprli so v soboto „svetnico" Jo-hanco. Zanimive slike o tem je dobil „Slovenski Ilustrovani Tednik", ki jih priobči ta teden in bo torej totedenska številka še bolj zanimiva, od prejšnje. „Slovenski Ilustrovani Tedniki s slikami 0 Ujeti Johanci je izšel v četrtek, 30. t. m. in opozarjamo občinstvo nanj. Izkaz o dohodkih iz nabiralnikov sv. Ciril in Metoda v Kranju. Od mesesa aprila t. 1. do današnjega dne se je nabralo v nabiralnikih sledeče: Kavarna Geiger 17 K 24 h. Franc Pogačnik 11 K 38 v. Mayr Marija 9 K 90 v. Kavarna Kranjc 5 K 08 v. Kavarna Jager 3 K 61 v. Mihelič Jernej (Bekselj) 3'47 K. Bedenk Ivan 2 K 44 v. Jereb Rudolf 2 K 40 v, Stara pošta 2 K 14 v, Benedik Franc (Joštar) 1 K 75 v, Nova Pošta 1 K 54 + 1 K 64 v, (zadnji prispevek nabrali praznilci nabiralnika med seboj kot stave glede visokosti svote v nabiralniku.). Mavrilij Mayr 1 K 39 v, Potušek Alojzija (Fider) 1 K 25 v, Jezeršek Fran (Knedel) —'47 v, Rebolj Lovro —41 v, Narodna Čitalnica —'60 v. Skupna svota tedaj 65 K 41 v. Telovadno društvo „Sokol" z ženskim oddelkom v Kranju sporoča svojim članom in članicam, da je dovršena notranja preureditev in poprava telovadnice, ter se prične z redno telovadbo v pondeljek, dne 3. listopada po naslednjem redu: Člani: v ponedeljek, sredo in petek od 9 V2—10 l/j ure zvečer; članice: v torek in petek od 7.—8. ure zvečer; starejši bratje: v ponedeljek in petek od 6.—7. ure zvečer; obrtno-trgovski naraščaj: v nedeljah od 6.—7. ure zvečer. Pričakuje se s strani članstva mnogoštevilna udeležba, ker sedaj odgovarja telovadnica vsem higijeničnim predpisom. Pisarna za urejevanje splošnih gospodarskih zadev J. Rozman :: Kranj I. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupilarno-varno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov. II. Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke. III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic. IV. Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij. V. Tehnično-komercijelne zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni. VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 120 52—11 Naznanilo. 155 Proda se iz proste roke pristava ležeča ob križišču obeh državnih cest v Kranju. Ta pristava je porabna kakor leži za trgovske svrhe, prezida pa se lahko tudi v zasebno stanovanjsko poslopje. Pogoji so razvidni v Pisarni za urejevanje splošnih gospodarskih zadev J. Rozman v Kranju. Jamčeno čisto, jedrnato MILO 2 52—44 z znamko Solnce najizborneje in današnjim cenam primerno najCGIIGJG ZatO na)Dolii nadOmCStek vsem dražjim vrstam. :: Prodaja 8B llldi Tovarna: Ig. Fock, Kranj Izdelki: Kristalna soda, pralni lug, rudeče in črno marmorirano Eschweger milo, zeleno tržaško in belo Marzeljsko milo, ter vse ceneje vrste pralnega mila. Stearinske sveče. Kolomaz. m i i i i i Mihael Osterman, mesar v Kranju hiš. št. 103, po domače „pri Nacku", naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl Išče se za takoj ali s 15. novembrom ramofon mesečna soba 153 ter se hočem potruditi, da bom odjemalcem kar najbolje postregel. 156 2—2 Imel bom vsake vrste meso. SvetlolikolniGO. Uljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem otvorila v Kranju, Rožne ulice št. 66. zzz= svetlolikalnico. • Prevzemam vsa v to stroko spadajoča dela ter zagotavljam, točno, solidno in ceno postrežbo. se ceno proda. Vpraša se v upravništvu tega lista. 3—1 s hrano pri boljši obitelji brez otrok. Ponudbe pod „Knjigovodja" sprejema upravni štvo tega lista. 154 Priporočujoč se v obilen poset. 144 3—5 Antonija Blaznik. Kupovaici! SESB^ Osvald Dobeicu ]£^?85K kajti ondi se dobijo raznovrstne suhe in oljnate barve, firnež, terpentin, lake vseh vrst, čopiči, krtače, otepači, ročne torbice, sesalke za otroke, predvratne slame, pipe i. t. d. Velika zaloga stekla, kakor steklenic, vrčev za vino, vodo in pivo, žepnih steklenic, kozarcev, solnic, steklenih skled in krožnikov, križev brez in s pokrivalom, stoječih, visečih, stenskih in hlevskih svetilk, svečnikov, belih in zelenih senčnikov, krogelj, likerjev in vinskih servic, vpletenih steklenic vseh velikosti i. t. d. Nadalje različnega porcelana, kakor umivalne, jedilne, čajne in kavine oprave v vseh barvah, robatih in gladkih skled, belih, pisanih in stenskih krožnikov vse velikosti, šalic za kavo, mleko in juho, loncev za juho, skledice za omako, posodice za jajca, kavnih strojev, loncev, brez in z napisom, pljuvalnikov, vrčev za mleko, kavo in čaj, vžigalnikov, ročnih svečnikov, vaz za cvetlice, posodice za zobotrebce, kropivnikov, vse vrst prstenih skled, krožnikov, etažer, šalic i. t. d. Velika izber kuhinjske posode, emajliranih skled, loncev, kastrole, mlečnih ponev v modri in rujavi barvi, mlečnih in petrolejskih kangel, pekve, ponovk, zajemalk, belih in medenih korcev, počinjenih skled za mešanje vse velikosti, belih loncev za perilo, aluminium posode, vseh vrst tac, žehtarov, cedilnikov za mleko, juho in čaj, pokrovk, modlov za torte, lijakov, lesenih in emajliranih solnic, likalnikov, mlinčkov za poper in kavo, požigalnikov za kavo, smetišnice, modrih in rujavih škafov za vodo, emajlirane umivalne oprave ter različnih umivalnih miz, strojev za meso in 93 mandeljne, lite železne posode, žičnikov in žice, bešteka, kakor vilce, noži žlice i. t. d. 29—20 Vsi predmeti se prodajajo po najnižjih cenah. Gostilničarji in neveste imajo posebne cene. Na prodaj je tudi še malo rabljen Singerjev Šivalni Stroj za polovično ceno. Razglednice iz Kranja po 2 vin. "IHK Postrežba točna in solidna. Najstarejša trgovina Ferd. Saiovic v Kranju poprej C.PIeiweiss 10-44 priporoča svojo bogato zalogo vedno najnovejšega in najboljšega manufakturnega blaga. Posebno priporoča slavnemu občinstvu za jesensko in zimsko sezijo bogato izbiro- oblek za moške in ženske. 1 Nakup suhih jedilnih gob po najvišji dnevni ceni. i HeletraoBina H.MajlHft Hrani Deželni pridelki, špecerijsko blago. Priznano najboljši dalma- C ga 8 #% tinski portland cement f 9*| ■ " P" » za izdelovanje opeke in cement drugih znamk za zidanje Svetle sezamove tropine. ' Umetna gnojila. . BBBS Največja slovenska hranilnica! Največja slovenska hranilnica! STI MILNICA LJUBLJANSKA V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA ŠT. 3. 12-8 Vloge obrestuje po 4U Denarnega prometa do konca leta 1912 vlog................ rezervnega zaklada......... 630 milijonov kron, 42 milijonov kron, 1 mil. 330 tisoč K. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Vloge obrestuje po 4U 0\ IIIIMtMIIIIIMIIIIIfllllllMMMIMIIIMniHIIMIHIIIIIIMIIIMIIK V 0 % KOLESARJI, zahtevajte v lastnem interesu nemudoma brezplačno in poštnine prosto prvi Slovenski pravkar izišli bogato ilustrovani cenik 1913 za kolesa in posamezne dele. Poglejte pa pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah. 108 10—34 Karel Čamernik 8 Ko., Ljubljana, Dunajska cesta 9-12, tte; motorji, avtomobili in posameznimi deli, mehanična delavnica in garaža. »S* •X* X IMMMIMMMtlMtMtlltHIMttMMOtMItllHtltlMtltltHtMMHMM i in zobat dr. Edv. Globočnik okrožni zdravnik in zobozdravnik in Fr. Holziiacker konc. zobotehnik v Kranju v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice "O JS s "S > u < 5 milijonov 100 tisoč kron. Posojilna zemljišča ter posojil občinam nad 4 miliojne kron. Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to: da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkven denar. Ta najstarejši denarni zavod v Kranju uraduje na rotovžu >< vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do V/ 4. ure popoldne. m^m II m Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju. Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju. 4480 42