&LASILO SOCiALISTiCNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTjVA C E L J E , 16. JULIJA 1965 — LETO XV. — ŠT. 28 — CENA 30 DIN DOBRODOŠLI! PROGRAM PRIREDITEV ZA OBČINSKI PRAZNIK V CELJU , Živahne priprave za praznovanje občinslcega praznika v Celju se bližajo h kraju. Letos bo celjska občina svoj praz- nik nadvse svečano proslavila, saj bo praznovala tudi 20-letnico osvoboditve. Na sam dan praznika — 20. julija ho ob 9. uri v za- stave odeti veliki dvorani Na- rodnega doma svečana seja splošno političnega zbora ob- čine Celje. Na seji bo imel slavnostni govor predsednik občinske skupščine MARJAN UCAKAR, nakar bodo podelili nagrade Slavka Šlandra. S se- je bo delegacija odnesla ve- nec splošno političnega zbora na grobnico herojev. Po sve- čani seji bo kratek kulturni program s sodelovanjem ko- mornega moškega zbora pod vodstvom prof. EGONA KU- NEJA. Z recitacijami pa bodo sodelovali tudi člani SLG iz Celja. Ob It. uri bo priredil predsednik občinske skupšči- ne sprejem za vse goste in odbornike. Na svečano sejo so povabili poleg odbornikov in ostalih domačih gostov tudi predsed-; nike občin iz Siska, Ćuprije in Doboja, s katerimi vzdržu- je celjska občina bratske sti- ke. Posebej je" povabil občin- ski odbor ZZB Celje predstav- nike občine Mladenovac, ob- činska mladinska organizacija pa tudi predstavnike mladine iz občine Ćuprija. Na svečani seji bodo tem delegacijam podelili plakete povelja o bratstvu teh mest z našo občino ter izročili pla- kete krajem v bratskih repub- likah, ki so v najtežjih dneh vojne sprejeli naše ljudi. Kulturni in športni del pro- grama obsega vrsto prireditev, ki se bodo začele že v petek, 16. julija. V nedeljo. 18. julija bo meddržavni troboj v žen- ski atletiki med ekipami Švedske, Nemške demokratič- ne republike in Jugoslavije. Od ir. do 22. julija bodo na Starem gradu vsak večer celj- ske grajske igre ,z uprizorit- vijo Novačanovega Her- mana Celjskega. V dneh med 16. in 21. julijem pa bodo tu- di prireditve tabornikov iz Splita. Maribora in Ce4ja. ^led 16. in 19. julijem bodo tabf)rniki priredili tabor pri- jateljstva, 19. in 20. julija pas bodo z borci iz Celja in Šent- jurja obiskali zgodovinska ubeležja po poteh XIV. divi- zije in Kozjanskega odreda. Na predvečer praznika bo mladina zažgala kresove na bližnjih gričih, taborniki pa bodo 21. julija zažgali taborni ogenj na otroškem igrišču na ()toku v Celju. V programu bivanja je vse preskrbljeno, da se bodo go- stje iz bratskih mest kar naj- bolje počutili v Celju. Na dan prihoda bratskih delegacij 19. julija jih bo v popoldan- skih urah sprejel predsednik občinske skupščine. Za tem jih bo po ogledu muzeja revo- lucije zadržal na krajšem raz- govoru direktor muzeja, pr- voborec CVETO PELKO. Go- stje si bodo ogledali tudi ne- kaj bližnjih turističnih po- stojank Stari grad. Svetino in Celjsko kočo. kjer bo tudi ra.zgovor o nadaljnjem sode- lovanju med občinami. Takt> bo belo mesto ob Sa- vinji praznično okrašeno in ozaljšano v zastave bratsko sprejelo goste iz drugih re- publik ter z njimi svečano slavilo svoj praznik in hkrati 20-letnico osvoboditve. V tem svečanem, bratskem vzdušju kličemo dragim go- stom : DOBRODO.^LI V CELJU! i MLADOST JE NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO. ALI NE STORIMO VČASIH ZANJO PREMALO? FOTO: J. SEVER VREME V začetku prihodnjega ted- na pretežno sončno vreme, proti koncu tedna ohladitve. Možne so obilne padaviue in kiajevne nevihte. ,! S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE CELJE URBANISTIČNI NACRT CELJA PRED RAZGRNITVIJO ZA ZADNJO SEJO OBČINSKE SKUPŠČINE CELJE, KI JE BILA 14. JULIJA, JE ZNAČILNO, DA JE KLJUB OBSEŽNEMU DNEV- NEMU KEDU DOKAJ EKSPEDITIVNO POTEKALA. Najprej je skupščina spre- jela odlok o dodatni premiji za kravje mleko v višini 5 din po litru. Pri tem je bilo sli- šati tudi nekaj pripomb, da je mleko zadnje čase slabe kva- litete, da se rado skisa ter da je pri vstekleničenemu mle- ku opaziti večkrat slabo me- ro. Občinski inšpektorat bo zato prpučil poslovanje pod- jetja Mleko, da bi pomanj- kljivosti čini prej odpravili. Zatem so odborniki sprejeli odlok o oprostitvi dela pri- spevka iz osebnega dohodka, ki pripada občini. Ta odlok oi)rošča odvajanje tega pri- spevka gostišča planinskih po- stojank, zavod za rehabilita- cijo invalidov, zavod ./.a po- žarno varnost ter podjetje »Celjski tisk« samo za časo- pisno dejavnost. Sprejeli so tudi odlok o delitvi sredstev za vzdrževanje cest III. in IV. reda. Po tem odloku bo sprejelo Podjetje za ceste, ki skrbi za vzdrževanje cest III. reda 40 „ sredstev od taks na motorna vozila in proračun- skih sredstev, 60 "o *eh sred- stev pa bo sprejelo Komunal- no podjetje za ceste in kana- lizacijo, ki skrbi za ceste IV. reda. Ker bo teh sredstev le- tos okoli "50 milijonov, bo sprejel prvi koristnik 12 mili- jonov din, drugi koristnik pa 18 milijonov din. Odlok pred- videva tudi, da se ta sredstva zbirajo na posebnem računu, sredstva za vzdrževanje cest IV. reda pa lahko koristijo tudi krajevne skupnosti, če prevzamejo skrb za v,zdrže- vanje teh cest na svojem po- dročju. V nadaljevanju seje so od- borniki sprejeli tudi spre- membo odloka o prispevkih in davkih občanov. S to spre- membo je skupščina uskladila odlok z zveznimi predpisi in se nanaša na to, da morajo tudi duhovniki, člani CMD plačevati prispevek od do- hodka, česar so bili doslej oproščeni. Skupščina je tudi odobrila najetje posojila v znesku 10-milijonov din za popravilo dotrajale centralne kurjave na H. in 111. osnovni šoli v Celju. Nato so odborni- ki potrdili 19 premoženjsko pravnih zadev in nekaj poro- štvenih izjav za zavode in ne- katere hišne svete v starem delu mesta za najetje posojila /čl nujno popravilo razpadajo- čih hiš. Odborniki so ludi po- trdHi predlog komi>;ije za programiranje in financira- nje, ki je predlagala naj bi v roku 6 mesecev v občinski upravi ter v občinskih zavo- dih prešli na plačevanje oseb- nih dohodkov za nazaj. Ta princip je že osvojen povsod drugod v gospodarstvu, kjer plačujejo že storjeno delo. S tem prehodom bodo uskladili proračunsko potrošnjo z re- alizacijo proračunskih dohod- kov. Skupščina je zatem potrdi- la finančni načrt družbenega sklada za šolstvo, ki je zelo tesen in narekuje skrajno štednjo ter sploh nima sred- stev za investicije in man|ša popravila šol. Ob tej priliki so odborniki opozorili tudi na problem amortizacije v šol- stvu ter na stanovanjsko vprašanje prosvetnih delav- cev. Slišati je bilo pripomb, da se na IV. osnovni šoH v Celju prav tako kot na l^idinj- ski šoli začenja rušiti v četr- tem nadstropju zid, kar kaže na nesolidno gradnjo, sred- stev za popravilo pa ni. V tej zvezi so obravnavali tudi dom za defektne otroke v Dobrni, ki je v slabem stanju in kvari izgled letoviškemu kraju. Ker financiranje tega doma ni po- vsem rešeno, otroci v njem pa so tudi iz drugih občin, bodo o tem domu dokončno besedo i.zrekli na bližnjem posveto- vanju predsednikov občin- skih skupščin v Žalcu. Druge alternative ni — ali bodo dom ukinili ali pa otroke presta- vili v primernejši kraj ter se zmenili za financiranje. (Nadalejvanje na 5. strani) ŽALSKO PRAZNOVANJE ZAKLJUČENO Zaključek praznovanja občin- skega praznika občine Žalec je bil zelo svečan. Sobotni večer Je po- pestrila baklada, sprejem patrulj ZB, taborili ogenj in ognjeniet s Hmezadovega nebotičnika. V ne- deljo pa so proslavili občinski praznik in 20-letnico osvoboditve ter odkrili na staren),obrambnem stolpu spominsko obeležje progla- sitve Žalca 7.a mesto. V soboto zvečer so priredili po žalskih ulicah svečano baklado, s Hmezadovega nebotičnika pa so spuščali številne rakete. Ta večer je pripadal Združenju borcev. Sve- čaiji^mu sprejemu patrulj, ki so prifpele v Žalec, je sledila prijet- na zabava ob tabornem ognju. Srečali so se tovari.ši iz tistih dni pred dvajsetimi in več leti in spo- mini so se tkali in utrjevali znova tovariške vezi. Že v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo pa je budnica godbe »'» pihala pozivala Žalčane na zaklju- čno praznovanje. Dopoldne se je sestala občin- ska skupščina skupaj z občinski- mi družbenimi organizacijami In predstavniki delovnih organizacij na svečani seji, na kateri je go- voril pred.sednik občinskega zdru- ženja borcev Rudi Cilenšek-Uran- kar, ki je v svojem govoru pred- vsem osvetlil rojstvo žalskega ob- činskega praznika pred 23 leti. IVa svečani seji so sprejeli sklep, da bo prihodnje leto praznovanje ob- činskega praznika v Libojah. Zatem je sledilo odkritje spo- minskega obeležja na starem o- brambnem stolpu. Spominska plo- šča ima napis: V spomin na dan, ko je Žalec postal mesto, 29. sep- tembra 1964. Poleg tega so se tega dne sestali vsi borci, ki so zapo- sleni pri kmetijskem kombinatu v Žalcu, in to z namenom, da so ustanovili aktiv Zveze borcev NOV. Zelo je uspela tudi živinorejska razstava, na kateri so poleg živi- ne, ki jo je razstavil kmetijsKi kombinat, sodelovali s svojo ži- vino tudi številni kmetje. Najmnožičnejši del praznovanja pa je bilo vselčakor veliko politič- no zborovanje na igrišču »Parti- zan« v popoldanskem časij. Na zborovanju je govoril predsednik občinske skupščine Joško Roz- man, ki je v svojem govoru orisal dogodke 7. julija 1941. leta — ve- liko napisno akcijo Savinjsklli partizanov-prvoborcev. Največ po- udarka pa je Joško Rozman po- svetil 20-letnemu razvoju Savinj- ske doline in posebej Žalca. V go- voru se je zlasti dotaknil pomem- bnih uspehov družbenega kmetij- stva v žalski občini ter hitre indu- strijske rasti, ki je sedaj na tisti stopnji, ko so nujne kakovostne spremembe. Po končanem govoru so števil- nim udeležencem političnega zbo- rovanja zapeli združeni pevski zbori, igrala pa je tudi godba na pihala »Zarja« iz Trbovelj. Ker je bilo vreme Žalčanom do- kaj naklonjeno, so svoj prazniif zaključili v prijetnem razpoiože- i\iu na /.aba\i.4ču. 2 0 L K T SVOBODE — 20 LET NAPREDKA PROGLAS OBCANOM OB PRAZNIKU CELJSKE OBČINE letos praznujemo občani celjske občiue svoj praznik — 20. julij v spomin na usta- novitev prvo celjske čete, ki je bijii ustjiaovljena na ta dan pred 24. leti. se posebno sve- čano. Praznovanje občinske- ga i)raznika je združeno s prositivo 20-l(!tnice osvobodit- ve, ki jo letos praznujejo naši delovni ljudje široin po donio- vini. I.cloštiji praznik celjske ob- čine pade ravno v čas. ko gre- do h kraju zadnje priprave za uveljavitev nove gospodarske reforme. Dosledno izvajanje načel le reforme ho omogočilo občanom naše komune še hit- rejšo rast za napredek gospo- da rsiva in družbenih služb v nadaljnjem ol)d<)l)ju. Naši ljudje se dobro zavedajo po- manjkljivosti, ki so v veliki meri re/.tiltat napredka ter po- sledica hitrega gospodarske- ga in družbenega razvoja pri nas. Zavedajo se. da je razvoj toliko napredoval, ko ne do- |)ušča več gospodarjenja po starem, če hočemo razviti pro- duktivnost dela in s tem ostva- riti pogoje za stabilnejše in hitrejše izboljševanje stan- fla rda. Proizvajalci in upravljale! v celjski občini so se vedno zalagali za taka načela, ki te- žijo za tem. da se ostvarijo enakopravni pogoji in odnosi v vseh gospodarskih panogah in organizacijah. Zato tudi na- čela novih gospodarskih ukre- pov' iskreno pozdravljamo. To je solidno jamstvo, da jih bo- mo tudi enotno in dosledno uveljavljali v praksi. Že v dosedanjih razpravah v naših delovnih organizaci-^ jah in na tereitu so prišla do izraza pozitivna in zelo kon- kretna j>rizadevanja. ki za premagovanje določenih ovir iščejo rešitve predvsem v akti- viranju številnih notranjih rezerv v našem gospodarstvu. Ob prazniku občine Celje čestitamo občanom in jim da- jemo priznanje za velike us- pehe njihovega dvajsetletne- ga ustvarjanja po osvoboditvi. Hkrati jim želimo ludi v na- daljnjem (d)dobju še večjih zmag na družbenoekonom- skem področju, kar je osnovni pogoj za še hitrejši vsestran- ski razcvet celjske komune. Čedalje večja sjjosobnost in vitalnost občanov, da sami sproti urejajo nastajajoče prcjbleme, bo ob doslednem izvajanju načel nove gospo- ilarske reforme omogočila op- timalno realizacijo ciljev, za katerimi težimo. Osnutek ur- banističnega programa mesta ("elja. ki je pravkar dan v javjio razpravo, predvideva slikovit in dinatničen razvoj celjske komune na urbanistič- iieiil in dnižbenoekonomskeiu področju sploh za obdobje na- slednjih trideset let. Občani bodo z rezultati svo- jega dela ob dosKnlnjem izva- janju novih gospodarskih ukrepov ta program prav go- t(»v() uresničili. Delovni uspehi, ki jih bo- mo na tej poti dosegli, bodo ostvarili pogoje, da si bomo vsako leto ob praznovanju ob- činskega praznika s ponosom segli v roke in znova čestitali k doseženim zmagam za še boljši jutrišnji dan. Za predsedstvo Skupščine občine Celje predsednik: Marjan Učakar VSEM OBCANOM CELJSKE KOMUNE ČESTITAMO K OBČINSKEMU PRAZNIKU IN 20. OBLETNICI OSVOBODITVE. TER JIM ŽELIMO šE VELIKO DE- LOVNIH USPEHOV: OBCINSK.A SKUPŠČINA CELJE OBČINSKI KOMITE ZKS CELJE OBČINSKI ODBOR SZDL CELJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR Z.MS CELJE »CELJSKI TEDNIK« PIVO-CVETJE OD IL DO 18. JUUJJl LAŠKO RAZGOVOR s PREEVSEDNIKOM OBČINSKEGA ODBORA SZDL CELJE - JANKOM ŽEVARTOM PRED ZAHTEVNIM OBDOBJEM Pred organizacijo Socialistične zveze so v zvezi z gospodarsko reformo odgovorne naloge. Da bi zvedeli, kako se na to akcijo pri- pravljajo v Celju, smo obiskali predsednika občinskega odbora Socialistične zveze Janka Zevarta in ga povprašali o prihodnjih na- logah Socialistične zveze. Pri občinskem odboru Socia- stične zveze nameravamo ustano- viti koordinacijski odbor — se- stavljali naj bi ga predstavniki družbeno političnih organizacij in občinske skupščine — ki bi spremljal uvajanje gospodarskih ukrepov na našem - področju, hkrati pa bi v to akcijo tudi ope- rativno posegal. Glede na to, da bo gospodarska reforma zaostrila pogoje v nekaterih gospodarskih organizacijah, smo že zdaj proiz- vajalce opozorili na potrebno me- ro prizadevnosti, izkoriščanja no- tranjih rezerv itd. To je namreč pogoj za uspešno delo v prihod- nje. Tovariš Janko Ževart, ki je dol- žnost predsednika občinskega od- bora Socialistične zveze v Celju prevzel šele pred kratkim, po tem ko je dolga leta bil na števil- nih odgovornih mestih — nazad- nje sekretar okrajnega odbora Socialistične zveze — pa je na vprašanje o nekaterih ostalih na- logah občinskega odbora Socia- listične zveze odgovoril takole: »čeprav nas do občinske kon- ference Socialistične zveze' loči še nekaj mesecev, smo se na ta ob- račun dela že začeli pripravljati. Letošnja konferenca bo namreč pomembna tudi zavoljo tega, ker bomo takrat že lahko analizirali uspehe gospodarske reforme, hkrati pa bomo ob tej priložnosti temeljito pregledali tudi učinko- vitost in rezultate celotnega siste- ma družbenega upravljanja. Predvsem to velja za tista pod- ročja, kjer družbeno upravljanje še ni polno zaživelo — šolstvo, kultura, socialno zavarovanje itd. Analizirati bo treba tudi metode in vsebino dela Socialistične zve- ze, občinskega odbora in njego- vih pomožnih organov, ki morajo v svojem delu biti učinkovitejši.« V prihodnjem bližnjem razdob- ju bo občinski odbor Socialistič- ne zveze razpravljal tudi o svo- jem odnosu do krajevnih orga- nizacij. Pomoč občinskega odbo- ra bi morala namreč biti kon- kretnejša — tako v razpravah kot pri reševanju problemov. To je seveda samo nekaj nalog, ki so pred občinskim odborom. Obdobje pred republiškim in zve- znim kongresom Socialistične zveze bo prav gotovo nakazalo še celo vrsto stvari, do katerih bo treba zavzeti stališča. L B. _PRED PREMTERO »HERMANA CELJSKEGA« NA GRADU LETOS IN ŠE KDAJ Celjski grad je zdaj, pred premiere Novača- novega Hermana, spremenil običajno podobo. Na prostoru pod Friderikovim stolpom rastejo stolpiči in nazobčano zidovje iz rezanega kamna (beri: spretno poslikanili kulis) pa galerija za poldrugi tisoč gledalcev, ki bodo v soboto priče majhnemu čudežu - kratkotrajni vrnitvi celjskih grofov med ostanke ambienta, kjer so nekoč igrali in odigrali svojo zgodovinsko vlogo. Ob belem dnevu, ob napol dode- lani sceni, po kateri hodijo ljudje v delovnih oblekah, ob zvoku električ- ne žage, je prizor seveda brezupno anahroni stičen. Zvečer se vse spremeni. Ne samo v prid iluzije, ki ob svetlobi žaro- metov briše čas in pretvarja snovi in predmete (po zakonih odrske al- kimije) v privid že davno izgublje- nega prostora. Tudi posadka se me- nja. Grajsko dvorišče preplavlja majhna armada igralcev, statistov in drugih »ljudi od teatra«.. Prva odapetih generalk pred pre- miero se je pričela. V vsesplošnem vrvežu tost ran in onstran rampe sem poiskal zdaj te- ga zdaj onega, da bi spregovorila dve tri besede. Prva žrtev: MARIJA GORŠIČ. »Kaj hočeš tu, govori!« Čeprav je imela za seboj naporen dan, so bile to le besede Hermana Celjskega, ki je prav takrat nahru- lil Ar ona. »Kaj naj vam povem o sebi? De- lam od jutra do večera. Dopoldne v gledališču, zvečer na gradu ob ,prostem času' študiram vlogo in prebiram vse, kar bi mi utegnilo približati Barbaro in njen čas. Ne vem, če mi Barbara ravno ,leži', vendar mi je vloga všeč. Kaj si že- lim? Zdajle nič drugega, kakor da bi uspeli in da bi se dvomi nekate- rih črnogledov izkazali za ničeve. Pa še to: da bi se grajske igre ne kon- čale s poslednjo letošnjo reprizo.« Grajske igre, letno gledališče na gradu. Ta želja živi v vseh delavcih celjske gledališke hiše. Tudi v treh veteranih, ki se letos poslavljajo: Janezu Škofu, ki odhaja v Ljublja- no, Branku Gombaču, ki bo nekaj časa režiral v Trstu in Volodji Pee- ru, ki se je namenil v Maribor. JANEŽ ŠKOF: »Herman Celjski je moja poslednja vloga v Celju. Od- igral jo bom, čeprav bi bil zelo po- Jreben počitka, predvsem zaradi gr- la. Pa ho že šlo. Čez kratek čas pri' čnem s snemanjem v Ljubljani, po- tem z delom v Mestnem gledališču. Na reprize se bom vozil iz Ljublja- ne. Izhodišče za mojega Hermana: pogovor s Fedorjem Gradišnikom o — avtorju. Novačan je bil svoje- vrsten človek, nasičen z akcijo in iluzijo o lastni veličini. V Hermanu je nekaj njegovega očeta. Robavs, ki je prepričan, da ga je za dva, a ga je v resnici le za pol.« VOLODJA PEER: »Rad imam vlo- ge, ki mi niso takoj dostopne, ki terjajo trdo delo, preden se ti ,od- pro'. Herman mlajši ne daje kdo ve kaj možnosti. Dopust? Tenni smo se odpovedali domala vsi, ki sode- lujemo pri predstavi. Čez petnajst dni nastopim riovo službo. Zakaj od- hajam? O tem bi se še rad pomenil, a obširneje.^Grajske igre — odlična ideja, ki potrebuje samo še dobrega organizatorja in — seveda — sred- stev.« Od BRANKA GOMBAČA, ki je Novačanovo dramo priredil in jo re- žira, sem v naglici izvlekel nekaj ge- nerali j: »Pet dejanj izvirnika sem skrčil na dve, črtal sem vse stran- ske, ,okrasne' prizore, skratka pri- zadeval sem si izluščiti dramatsko jedro. Novačan je sočen, v slikanju značajev krepak in plastičen. Ustrez- nejšega teksta prav za železni re- pertoar grajskih iger si skoraj ni mogoče misliti. Za odprto prizorišče se mi zdi učinkovitejši od Kreftovih Celjskih grofov. Težave pri delu? Nekaj jih je že bilo. Štirje igralci so zboleli, na pomoč nam je prisko- čil igralec iz Trsta, Joško Lukež, ki igra patra Melhiorja. Denar je bil drug velik problem, ki pa smo ga s pomočjo Olepševalnega društva premagali. Lahko rečem, da nam je velikodušna pomoč Olepševalnega društva omogočila predstavo. Poma- gali smo si starimi kidisamij ki smo jih predelali. Kostume — vseh je 130 — smo si deloma izposodili v Ljubljani, deloma pa smo prekro- jili svoje. Nastopa 90 ljudi, med nji- mi tudi pripadniki JLA, člani konje- niškega društva in Delavskega odra.* Trdo smo delali; od igralcev je štu- dij terjal veliko požrtvovalnosti, du- ševnih in fizičnih naporov. Zapiši, da gre priznanje vsem sodelavcem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo Hermana postavili na graj- ska tla.« V soboto bodo na gradu zagoreli reflektorji. Herman Celjski bo doži- vel svojo prvo povojno premiero — z Janezom Škofom, Vdlodjo Peerom, Marijo Goršičevo, Minu Kjudrvvo (Veronika), J ožetom Pristovom (Jošt), Janezom Bermežem (Picco- lomini), Joškom Lukežem (p. Mel- hior), Marjanom Dolinarjem (Aron), Štefanom Volfom (Friderik) in osta- limi, ki so s požrtvovalnostjo in vztrajnim delom pa dobršno mero optimizma omogočili pričetek graj- skih iger 1965. Žal bo to edina le- tošnja premiera na gradu. Obetajoč začetek in hkrati nadaljevanje vrste 'celjskih predstav na prostem, ki so se pričele pred enaintridesetimi leti, ko je Celjski studio pod vodstvom Milana Košiča in Fedorja Gradišni- ka v mestnem parku uprizoril Sen kresne noči in Hermana, se nada- ljevale po vojni s Krcftovimi Celj- skimi grofi v režiji Fedorja Gradiš- nika in se pred tremi leti preselile na grad, ko je pričel Delavski oder s svojimi uspelimi predstavami. Ali je preveč, če upamo, da bodo z letošnjim Hermanom Celjskim za Živele CELJSKE GRAJSKE IGRE? Bodočnost, ki jim jo želim, o njej raje nobene besede, da me kak mo- drijan z bogato prakso ne proglasi za popolnega sanjača. B. W. CVETJE - PIVO V LAŠKEM Preteklo nedeljo je bilo v Laškem zelo živahno. Ta dan so se namreč pričele prireditve >Pivo, cvetje«, ki ga turistično društvo letos že drugič organizira v Laškem: Gostje so naj- prej poslušali promenadni koncert godbe na pihala tovarne emajlira- ne posode iz Celja, nato pa so se zabavali ob polževi vožnji bicikli- stov. ki so jo pripravili v počastitev praznika šoferjev. Cez teden je bilo že nekaj drugih prireditev, vrh pa bo praznovanje doseglo v soboto, 17. in v nedeljo, 18. julija. Za sobo- to pripravljajo velik ognjemet, za tem pa na glavnem trgu vasovanje. Na zabavi, ki bo takoj zatem, ob- ljubljajo dobre specialitete in pri- stno domačo vinsko kapljico. Naslednji dan, torej v nedeljo, bo v Laškem sprevod s kmečko ohcet- jo, »šranganjem« in vsem, kar sodi k tem običajem. Popoldne bodo laški ndl^metaši igrali z nogometno enaj- storico iz L din, za razvedrilo pa bo poskrbljeno na starem gradu, kjer pripravljajo velik piknik. V soboto bodo odprli tudi dve razstavi — cvetlično in lovsko, lovci pa bodo izveffli tudi tekmovanje na glinaste •rolobe. Poleg tega bodo razvili tudi svoj prapor. V Laškem so ob praznovanju pri- dobili ludi celo Vrsto novih objek- tov. Uredili so prostor pred želez- niško postajo, na novo uredili par- kirne prostore, neizkoriščen prostor jired vIzl)iro< so zravnali in ga na- menili gostiščem, trg pred hotelom >Savinja« je asfaltiran, pa tudi dom rVD »Partizan« je pred dokončno adaptacijo. Skratka. Laško je praz- nično in bo tako do konca prire- ditev tudi ostalo. JOVAN ŠCEKIC V CELJU Dcla\'ska univerza v Celju je povabila stal- nega skupščinskega komentatorja televizije Beograd tov. Jovana Sćekića, da bi za V(kIi!- ne ljudi v podjetjih in ustanovah govoril o novih gospodarskih ukrepih in odgovarjal na \prašanja. Tov. Ščekič se je vabilu odzval in bo prišel v prvi polovici meseca avgusta. razgovor vlada veliko zanimanje na področju celotnega bivšega celjskega okraja; čeprav so organizatorji določili rok za prijavo 25. julij, so dojilej prejeli 50 prijav — organizatorji pa pričakujejo, da bo na razgovorih, zastopanih preko 200 podjetij in ustanov in da bodo ostali- poslali svoje prijave do postavljenega roka. Točen datum razgovora bo še objavljen. Bč OB DELU SE KUJE PRIJATELJSTVO • OB DELU SE KUJE PRIJATELJSTVO • OB DELU SE KUJE PRIJATELJSTVO • OB DELU SE KUJ PRIJATELJSTVO • OB DELU SE K OBCINE, ki SODELUJEJO S CELJEM MESTO CELJE JE SREDIŠČE POKRAJINE MED LOGARSKO DO- LINO IN SAVO. ZATO JE NARAVNO. DA JE MED OBČINAMI TEGA PODROČJA ŽIVAHNO SODELOVANJE. BOLJ NENAVADNO PA JE, DA SO SI S CELJSKO OBČINO RAZVILE PRISTNO PRIJATELJ- SKO SODELOVANJE NEKATERE OBČINE IZ DRUGIH REPUBLIK IN CELO IZVEN DRŽAVE. TODA SVET JE ZELO MAJHEN ZA LJU- DI. KI ŽELIJO MEDSEBOJNE STIKE IN ČUTIJO POTREBO, DA BI IZMENJEVALI SVOJE IZKUŠNJE. DRUG DRUGEMU POMAGALI IN PRISPEVALI K USPEŠNEJŠEMU RAZVOJU SOCIALISTIČNIH ODNO- SOV. ĆUPRIJA Prijateljstvo celjskega mesta s Ćuprijo izvira že iz najtežjih dni zadnje svetovne vojne. Prebivalci Ćuprije so z od[)rtim srcem pred več kot dvema desetletjema spreje- li ljudi iz Štajerske, ki so jih izgna- li okupatorji. Med temi je bilo do- sti Celjanov, njim je Čuprija z oko- lico dala štiriletno zavetje. Med C"ui)rijci in Celjani se je tako živo splelo prijateljtsvo in ni ostalo samo pri s(>ominih. Pred enajstimi leti je Celje doživelo poplavo, občani Ćuprije so mu po svojih močeh po- magali. 1961. se je iz Maribora napo- til vlak z nekdanjimi pregnanci, da manifistira bratstvo in enotnost. Le- to pozneje je vlak »Bratstva in enotnosti« krenil iz Srbije in tudi v Celje je pripeljal ljudi, ki so med vojno naše pregnance sprejemali kot brate. Pred dvema letoma je Ću- prijo prizadela katastrofalna popla- va, občani Celja so skušali izraziti solidarnost z nekaj milijoni pomoči. Prijateljstvo obeh občin pa so za- pečatili s sklepi skupščin, ko je na isti dan Ćuprija dobila Celjsko uli- co in C(^lje Cnprijsko. Predstavniki obeh (nest so se medtem večkrat obiskovali, da se čimbolj razvije tu- di gospodarsko in kulturno sodelo- vanje. TREŠNJEVKA / zagrebško občino Trešnjevko se je začelo sodelovanje zlasti med ob- činskim odborom SZDL. Stalna kon- ferenca za družbeno aktivnost žensk <'h občin se je posvetovala o vpra- šanjih družbenih služI), razbreme- ivitve delovne žene in skrbi za otro- ke.. Delegaciji obeh odborov sta izmenjali obiske in delovne izkuš- nje in na tej osnovi danes preha- ja sodelovanje med obema občina- ma v konkretnih oblikah tudi na druga področja. VIROVITICA Med Virovitico in Celjem so pri- dobili stike zlasti v kulturnem živ- ljenju. Pričelo se je z izmenjavo kulturnih sktipin, ki so nastopale v obeh mestih. Virovitičani so še pred dnevi gostovali v Celju. Nedvomno srečanje v kulturnem življenju vo- di k nadaljnjem prijateljskem sode- lovanju in stiki med občani, zlasti še med mladinu. ____,___^__ SISAK Že nekaj let so se srečevale sin- dikalne podružnice obeh občinskih skupščin in pred tremi tedni je celj- ska delegacija spet obiskala Sisak. Tokrat je skupščina Siska sprejela poseben dokument o sodelovanju na vseh področjih. DOBOJ Med Dobojem in Celjem so se raz-, vili prisrčni stiki že pred leti. Priz- nali sta jih obe skupščini tudi v ob- činskih statutih, kot v statutih ob- čin Ćuprije in Siska. TITOVE UŽICE Z občino Titovo Ušice je Celje ujelo stike v teh dneh. čeprav ko- reninijo že iz leta 194-1. Takrat je v Užicu nastala prva slovenska par- tizanska četa. v katero so se vklju- čili nekateri pregnani Celjani. De- legacija iz Titovih Užic je tokrat poklonila celjskemu Mu jezu revolu- cije partizansko puško »Partizan- ko<. izdelano v tižiški partizanski tovarni, s posvetilom: /a spomen Cankar, leta 1941. Muzej Titove na slovensku partizansku četu >Jvan Uzice. 9. maj 1945.« Muzeja revolu- cije sta navezala tesne delovne stike. Pred dnevi pa so Celje obiskali tu- di novinarji užiških »Vesti«. Ted- nik izhaja že od 194.1. Kaže, da se bo sodelovanje med občinama razvijalo v vseh smereh. KALISZ , Zanimanje naših ljudi z bratsko Poljsko segđ že daleč v preteklost. Kdo med nami se ni navcluševal ob bogati prevodni literaturi. Zadnje čase ob neumornem prevajalskem d«-lu prof. Vodnika lahko beremo najvidnejše predstavnike poljske književnosti bližnje preteklosti in sodobnosti. ' Skupna usoda in borba proti ti- 8temu sovražniku v drugi svetovni vojni nas je še bolj zbližala s Polja- ■■ Tudi po osvoboditvi smo občudo- vali tijihovo vneslo pri obnavlja- nju ])orušene Varšave in kako ob- '"^utljivo ohranjajo za novi čas vse zgodovinske, kulturne vrednote. Kulturnim stikom med nami so se I)ridružili še gospodarski in prišlo je do koristnih izmenjav med stro- kovnjaki v proizvodnji tudi na po- dročju našega Celja. Celjsko gleda- lišče je še leta "1956 uprizorilo iz- redno us|)elo dramo Lutowskcga Dežiirna služba. Ouspehu tega .dela, ki obravnava aktualno problematiko zaupanja v človeka, priča deTet predstav v Celju in sedemnajst na gostovanjih. ()dslej je slovensko ljudsko gledališče v Celju uprizori- lo še nekaj del iz poljske literature in tako posredovalo vpogled, v so- dobno Poljsko. V takem vzdušju se je porodila ideja, da bi Celje navezalo ožje pri- jateljske stike z enim poljskih mest, ki ima podobno gospodarsko struk- turo in podobne kulturn« ambicije in probleme. S posredovanjem polj- ske piiblicistke Nine Lile j kov. ki je že z velikimi simpatijami pisala o Celju, je prišlo že leta 1957. do pis- menih stikov med mestoma Celje in Kalisz. Leta 1939. je prispela v Celje de- legacija predstavnikov mesta in okraja Kalisz in v naslednjem letu je obiskala Kalisz tudi delegacija Ol.O in mesta; Celja ob slovesnosti ISOO-letnice tega starodavnega me- sta. ' Prijateljski^mu mestu Kaliszu in ostalim bratskim občinam želimo go- spodarski razcvet in kar najplodnej- ši razvoj na področju kulture, da bi se naši stiki še nadaljevali in da bi na ]K>dlagi medsebojne izmenja- ve izkuš^enj dosegali še lepše uspe- he v prihodnosti. Prisrčno srečanje ob prihodu vlaka »Bratstva in enotnosti« AVGUSTA PVE STAMRIM? Odbor za koiniinaliia vprašanja zvezne skupščine je pred' dnevi v razpravi o vprašanju vsklajevanja stanarin in ureditve stanovanjskega gospodarstva bil mišljenja, da bo potrebno naj- manj petletno subvencioniranje stanarin in to, da bo s subven- cioniranjem treba pričeti že z letošijjim avgustom. Za novo vred- nost stanovanj bo osnovna vrednost v lanskem decembru in vsaka občina bo opravila revalorizacijo oziroma določila novo ceno stanovanj in s tem tudi stanarin po ceni gradnje na njenem območju. Prav zaradi teh števil^iih nalog, ki čakajo občine z re- valorizacijo stanovanj, pa se nujno vriva vprašanje, če avgust le ni prekratek rok, kajti v večini primerov pač celota v tem času ne bo izvedljiva. Prav zato je odbor mnenja, da gre trenutno za to, da z avgustom pričnemo z akontacijo dodatka za revalorizi- rano stanarino. Postopek in način revalorizacije pa je zadeva vsa- ke občine posebej. O potrebnosti revalorizacije ali o poenotenju doslej tako različnih stanarin, je odveč, govoriti. Koliko bo kdo »doplačal« ali kakšen dodatek bo dobil, to je zaenkrat težko reči. Odvisno je od.vrednosti stanovanja, sedanjih stanarin in cen gradbenih sto- ritev v posameznih občinah. , Jasen je zaenkrat princip prehoda na ekonomske stanarine. V petih letih naj bi postopno prišli na polno ekonomsko ceno stanovanj, ki jo bo plačal stanovalec. Medtem ko bo subvencioni- ranje (dodatek) degresivno, bo plačevanje novih stanarin s strani potrošnika progresivno. Dodatpk bo znašal po leiih: prvo leto 100. drugo leto 75, tretje 50, četrto 25, peto leto pa bi stanovalci že sami plačevali polno ekonomsko ceno stanovanja. Medtem ko bo dodatek z leti padal, bo stanarina v enakem razmerju rasla. Tako bodo stanovalci plačevali v prvem letu nič, drugem 25, tretjem 50, četrtem ?5 in v petem letu polni .znesek razlike od dosedanje do nove ekonomske cene stanarine. In kakšna naj bo ekonomska stanarina? Kot kaže, odgovarjajo 4 odstotki vrednosti stanovanja letne ekonomske stanarine. To še sicer niso dokončna določila, temveč le razgovori, kaže pa, da se ta predvidevanja bistveno ne bodo spremenila. Če vzamemo za primer stanovanje s 65 kvadratnimi metri v vrednosti 6 milijonov dinarjev in sedanjo letno stanarino 120 ti- soč dinarjev, potem bo nova stanarina predvidoma znašala 280 tisoč dinarjev. Tako bo torej stanovalec leta 1967 doplačal 2500, 1968 5000 dinarjev, 1969 7500 dinarjev in 1970, leta 10.000 dinarjev dodatka. -^fl' O tem. da bodo sprva prizadeti predvsem tisti, ki stanujejo v starih hišah, je jasno. Doslej so leti plačevali nerealno stana- rino. Najmanj pa bodo prizadeti tisti, ki so se v nova stanovanja vselili laiii. Med dohodki in izdatlci krajevnih skupnosti Celja PRVA SKIRB-CESTE Naloge celjskih krajevnih skupnosti so zelo obširne in jih bo spričo pomanjkanja sredstev pač težko uresničiti. ubnli iio in jih s|'» it u Najbolj pereče je pač vprašanje vzdrževanja krajevnih cest. ki jih je skupaj na področju občine kar za dobrih 200 km. Prav zato je ra- zumljivo, da v letnih delovnih pro- gramih krajevnih skupnosti zavze- majo ceste največ predvidenih sred- stev. Sledijo jim vodovodi, elektrifi- kacija naselij, otroška igrišča, grad- nja ali adaptacija prostorov krajev- ne skupnosti, vzdrževanje spomeni- kov NOB. zelenice, kanali, hodniki in podobno. To pa je spričo razpo- ložljivih sredstev 50.5 milijonov, ki odpadejo na vse krajevne skupnosti (če odmislimo obvezno 10 odstotno rezervo, osebne dohodke in materi- alne stroške). Skupni dohodki kra- jevnih skupnosti znašajo sicer 90,5 milijonov (od tega 15.5 milijonov lastnih sredstev, 77 milijonov pa je prispevala občinska skupščina). Prav zanimivo pa je. če si ogle- damo stroške krajevnih skupnosti. Mnoge krajevne skupnosti ižvršu- |(^jo thko administrativno kot ope- lativno delo brez posebnih stroškov, mecftem ko druge \crajeVne'skupno- sti izkazujejo nizke, srednje ali ce- lo dok^aj visoke postavke za admi- nistracijo. Tako je neka krajevna skupnost v ožjem področju celjske občine prikazala potrebe po 7 mi- • ionih za administracijo. To pa je skorajda nevzdržno in nikakor lie siodi .več v okvir krajevne skupno- sti, temveč' kaže tendence po >majh- ni o])čini. Sicer drži. da je v tem primeru ta visoka postavka za ad- ministracijo bržčas vezana tudi na (lokajšnje obveze in naloge, ki jili Ik> ta krajevna skupnost izvršila, toda če bodo številne krajevne skupnosti i>.vršile prav tako po- membne naloge brez tovrstnih stro- škov, potem je pač tudi v spor- nem primeru potrebna treznost in smisel za štednjo. Krajevne, skupnosti so s svojim ddom in deležem, ki ga prispevajo oJjčani v materialnili .stroških ali v prostovoljnem delti,, dokazale, da {><) gradnje v okviru krajevnih skup- jiostj ol)čU|tno v c^oej^šc od of?ičajne ,y,rfcdnosl,i,, , -'i.. * '■f*i-l' teto pa ne smemo pozabiti, da dajejo .največji prispevek za- fihkrat predvsefu zunanje -krajevne sklipnosti in bi vsaj, pfi prostovolj- nem delu lahko Celjani sledili vzgledu okoličanov. svfrr 7.\ dri žbfm plan in ff nancf] v j^alcu POMOČ OBRTNIKOM \a~^adnjf seji ^bČitisk'te skupščin v Žalcu je iz poročila sveta za druž- beni |)]au in finance razvidno, da Je^sTet" p'osv'ečaf "prr-^vojV-rfr delu vse več pozornosti vprašanju daja- Jija garancij pri najemanju kredi- tov za investicije gos >odarskih. or- ganizacij ter v števi nih primerih zahuMal tudi podrobnejšo dokumen- tacijo. V bodoče 'namreč iK>litične teritorialne enote he bodo prevze- male ali dajale garancije, z izjemo, kadar bo šlo za investicijo, o kateri ;Sodi družbeno politična skupnost, da je družbena nujnost. Pol(>g stalne skrbi za proračun občiue in usmerjanju pri trošenju sredstev, da se da prvenstvo šolstvu, socialnemu varstvu in rednemu de- lu upravcf» je svet posvečal, posebno pažnjo odpisu davčnih zaostankov, ki nastopajo v primerih socialne' ogroženosti. Tako je svet v letoš- njem prvem polletju obravnaval 55 prošenj za odpis davka in ugodil 35. Pomembna ugotovitev je tudi, da se je pravilna davčna politika od- razila v poživitvi zasebne obrti, saj , je kar v prvem polletju prijavilo obrt 17 zasebnih obrtnikov (mizarji, zidarji, soboslikarji, avtomehaniki in kovači!) ter 58 oseb, ki se z obrt- jo ukvarja kot s postransko dejav- nostjo. Da pa bi omogočili tudi začetno investiranje, menijo, da naj bi novim obrtnikom v prihodnjem letu odbili ustrezni investicijski znesek od obdavčljive osnove. NA OBISKU PRI ŠEMPETRSKIH GASILCIH Hvalevredna Iznajdljivost Mimogrede smo zvedeli, da je pro- stovoljno gasilsko društvo v Šem- petru v Savijski dolini eno najsta- rejših društev na tem področju, saj obstaja žc 87 let, in to, da bodo na svečanem sprejetju gasilskega avto- mobila, ki bo 18. julija, dobili naj- višje odlikovanje, in sicer zvezno odlikovanje I. stopnje z gasilsko zvezdo. To je vsekakor uspeh in za- to smo obiskali predsednika dru- štva tovariša Franca Golavška. Ker ga nismo našli doma, smo ga pova- bili v uredništvo. . Ni bil preveč navdušen nad vabi- lom. Dejal je: »Pridite k nam in po- vprEfšajte člane ali mladince o na- šem delu.« Le s težavo smo ga pregovorili. 34 članov in 20 mladincev tega dru- štva je pred dvemi leti opravilo .nad 3000 prostovoljnih delovnih ur pri gradnji gasilskega doma in zbrali so prispevek v denarju in mate- rialu v vrednosti 1,5 milijona dinar- jev. Gasilsko društvo v Šempeter je so- delovalo v vseh tekmovanjih, in si izredno pr!?^deva, da v *ivbie vrste, vključi činivcč mladih ljudi. Na ne- davnem občinskem tekmovanju sta mladinski desetini osvojili drugo mesto. Prav tako pa je društvo s svojim sodel(:)\'anjem pri zatiranju požarov in s pomočjo pri drugih e- lementamih nesrečah na drugem mestu v žalski občini. Vsekakor pa je društvo v letoš- njem letu storilo prav presenetljivo in hvale vredno akcijo. Odločili so se za nabavo novega gasilskega av- tomobila in sredstva zanj samoini- ciativno zbrali od članov in podje- tij ter z reklamo in pomočjo kra- jevne skupnosti. Avto so že kupili in ga bodo 18. julija dobili v uprav- ljanje. Ob tej priliki bodo šempe- trski gasilci, priredili večjo slavnost, na kateri bodo sodelovala tudi ga- silska društva iz drugih občin. In tudi mi se ob novi pridobitvi ter tako visokem zveznem odlikovanju pridružujemo čestitkam in želimo mnogo uspehov šempetrskim gasil- cem, t PRIZADEVANJA ZA POCENITEV KVADRATNEGA METRA GRADBENE POVRŠINE ČIM VEČ Vmm STAMOVANJ NAČELO GRADBENO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA INGRAD GRADBENO INDUSTRIJSitO PODJETJE INGRAD, KI SE UVRŠČA PO SVO- JIH ZMOGLJIVOSTIH .MED NAJVEČJA V SLOVENIJI — SPADA MED TISTA PODJETJA, KI SO V SORAZMERNO KRATKEM ČASU DOSEGLA V GRADBENI- ŠTVU IZREDNE USPEHE. CELJSKO PODJETJE »INGRAD« Z LASTNIM PROJEK- TIVNIM BIROJEM IN SEKTORJI GRADBENIH TER ZAKLJUČNIH DEL, ZA- POSLUJE 1600 LJUDI, KI USTVARJAJO LETNO REALIZACIJO 6 MILIJARD DINARJEV. Podjetje »Ingrad« je nastalo leta 1959, po združitvi celjskih gradbenih podjetij. Takratno novoformirano podjetje je zaposlovalo 1879 ljudi, ki so ustvarili 2 milijardi 305 milijo- nov proizvodne vrednosti. Po zdru- žitvi in reorganizaciji dela z uvaja- njem mehanizacije, s katero je pod jetje z vse večjo uporabo meihaniza- cije in visokokvalificirane delovne sile uspelo preiti od nekdanjega na- čina gradenj na sodoben način. Stal- na delovna sila pomeni ključ za več- jo, boljšo in cenejšo proizvodnjo. Zaradi tega je podjetje »Ingrad«' pred leti ustanovilo svoj lastni izo- braževalni center za dodatno stro- kovno usposobitev delavcev, ki so že zaposleni v podjetju. Tako pod- jetj^_ samo skrbi za lastne potrebe kvalificiranih delavcev, tesarjev, že- lezokrivcev in zidarjev. S tem do- sega podjetje možnost za višji kva- lifikacijski nivo-zaposlenih, hkrati pa lahko hitreje in ugodneje rešuje vprašanja notranje organizacije dela in z njo produktivnost posameznih članov ter njihovo delovno discipli- no. Stfckovno usposobljeni delavci, vajeni industrijskega načina dela v gradbeništvu, lahko hitro Uveljavlja- jo sodobna načela te .panoge (mon- tažne gradnje). Pri tem bi omenili, da je podjetje »Ingrad« v zadnjem času prešlo ravno zaradi navedenih činiteljev in ekonomskih momentov na montažno gradnjo stano\anj. Po tem industrijskem načinu gradnje so v zadnjih dveh letih samo v Ce- lju dogradili 450 stanovanj, po pred- videvanjih pa bodo po. istem načinu samo letos dogradili še dodatnih 600 stanovanj Poleg gradnje stanovanj nosi ime celjskega industrijskega gradbene- ga podjetja »Ingrad« še vrsta objek- tov, kot nove naprave štorske žele- zarne, Aero, TE Trbovlje, Cinkarne, pa rekonstrukcija žage LIN Nazarje ter objekt kurje farme v Ptuju. Tako podjetje »Ingrad« s svojimi sektorji gradbenih in zaključnih del, ki jih ima v Žalcu, Konjicah, Ljub- ljani, Medlogu, Štorah in pri celjski Cinkarni ter s svojim lastnim pro- jektivnim birojem uspešno utira pot industrijski gradnji. Gradi sko- raj 80 odstotkov vseh objektov, ki jih samo načrtuje in izvršuje ter s tem. uvaja industrializacijo gradbe- ništva. Na Oiokii II bo k-Uis Infsrad zpradil 320 montažnih stanovanj. Posnetek prikazuje eneg*. i/.iiicct iiioiii.t/iiiii blukuv picJ dograditvijo. ■■i afopda STE MED IZŽREBANIMI? V. nagradno žrebanje v ponedeljek je petčlanska komi- sija pri Komunalni banki v Celju izvršila peto napradno žrebanje za vla^'atelje, ki so v času od 1. januar- ja do 50. junija letos oročili vsaj 1{K).0()0 dinarjev in ga vezali za naj- manj 12 mesecev. V tem obdobju so v vseh ekspoziturah skupaj s sede- žem v Celju (razen eksnozitura v Hogaški Slatini!) vložili skupaj 922 vlog v skujiui vrednosti 204.743.952 dinarjev, zakar je bilo izdanih 4.084 žrebnih lističev. Komisija se je odločila za ključ po vplačanih vlogah po posameznih ekspoziturah in tako je odpadlo na Celjsko mestno hranilnico 10 nagrad na Konumalno banko Celje 8 na- frratl. ekspozitura Žalec 2. Krško 2, Brežice 2. in po ena nagrada ekspo- ziture v Laškem^ Šentjurju. Mozir- ju. vSIoveiiskik Konjicah, Šmarju in v Sevnici. Vrednostne nagrade v višini L^OO.OOO,dinarjev pa je žreb določil naslednje: 108.072 moped (Hranilnica Celje); 5.597 motorna žaga (ekspozitura Žak^c); ! televizijski sprejemnik (KB Celje): 2. 4"54 šivalni stroj (ekspuzitura Laško); 109.015 šivalni stroj (Hranilnica Celje); 109.(,<)() hlčulilnik (Hranilnica Celje); ">\1>HMAJLlRKi« ZAGOTOVITI BOLJŠO ORGANIZACIJO DELA Tovarna emajlirane posode je eno naših najstarejših tovrstnih indu- strijskih podjetij, saj je praznovala preteklo leto sedemdesetletnico svo- jega obstoja. Njen razvoj sovpada z močnim delavskim gibanjem pred prvo svetovno vojno ter v dobi med prvo in drugo svetovno vojno, če- prav je bil njen strojni park močno - zastarel in je deloma tudi še danes, je kolektiv te delovne organizacije dosegel velike uspehe. Ti uspehi so zlasti vidni po osvoboditvi in še po- sebno v dobi delavskega samouprav- ljanja. Leta 1945 je bila emajlirana ena prvih tovarn, ki so začele obratovati že nekaj dni po osvoboditvi. Takrat je znašala letna proizvodnja 1600 ton, danes pa je porastla nad 25.000 ton. Najvišja predvojna enoletna proizvodnja pa je bila 5490 ton. Zgrešeno bi bilo misliti, da Tovar- na emajlirane posode proizvaja sa- mo emajlirano posodo kot bi se dalo to soditi po njenem nazivu, ki vse- kakor za njeno dejavnost v današ- njem času ni več primeren. Poleg raznovrstne emajlirane in druge po- sode se je že pred petintridesetimi leti močno uveljavila proizvodnja radiatorjev, ki je danes zelo razvita. Poleg tega proizvaja tovarna šasij- ske dele in avtomobilska kolesa za Tovarno avtomobilov'v Mariboru in razne druge odpreskc, jeklenke za butan-propan, kotle za centralno kurjavo na tekoča goriva, pomival- ne omare, razne emajlne frite in po- dobno. Značilna je tudi izdelava raznih orodij, ki jih izdelujejo v orodjarni. Izdelava orodij ima za seboj že dol- go tradicijo ter so podani iz tega vi- dika dobri pogoji za nadaljnji raz- voj te koristne in rentabilne dejav- nosti. ^ Tovarna izvaža svoje izdelka v razne države po vsem svetu že osem- inštirideset let. V zadnjih letih pa je izvoz svojih artiklov znatno po- večala. Organi delavskega samoupravlja- nja in vodstvo podjetja se močno trudijo, da bi uredili pogoje proiz- vodnje v okviru ustrezajočega go- spodarskega sistema ter za uspešno' izvajanje lastnih razvojnih progra- mov, kajti le na ta način bodo do- segli svoj namen — visoko rentabil- nost proizvodnje in tudi temu pri- merne osebne dohodke. V to je tudi Upravno poslopje Tovarne emajlirane posode kolektiv trdno prepričan, kajti pre- šel je že mnogo trdih izkušenj, ki so proizvajalce izučile, da je le v organizirani proizvodnji dober go- spodarski napredek. Le-ta pa ustvar- ja zadovoljstvo vseh zaposlenih in prispeva družbi tisti delež, ki ji pri- pada. Gospodarski uspehi v Tovarni e- ' majlirane posode temeljijo pred- vsem na izredno dobro razvitem de- centraliziranem sistemu delavskega samoupravljanja. Sedanja stopnja razvoja tovarne je nujno zahtevala Oddelek radiatorjev vskladitev notranje organizacije. To so storili z določili statuta, ki je bil spi'ejet v preteklem letu. Ta predvi- deva še nadaljnjo decentralizacijo delavskega samoupravljanja in s tem v zvezi ureditev poslovanja, ki se bistveno razlikuje od sedanje pre- živele organizacijske strukture pod- jetja. Nova organizacija, ki temelji na sprejetem statutu, mora zagoto- viti jasen, ekspeditiven in učinkovit tok vseh poslovnih dohodkov v pod- jetju, s čimer bodo odpadle vse ne- jasnosti, ki nastajajo v zvezi s splo- šno delitvijo dela. Na ta način bo tudi delo vseh organov upravljanja bolj pestro in kvalitetno, pri čemer bodo še bolj kot doslej uveljavljali načelo delitve po vloženem delu. Posebno pozornost posvečajo or- gani upravljanja osvajanju novih iz- delkov in krčenju dosedanjega pre- obširnega asortimana proizvodov emajlirane posode. V tem asortima- nu je mnogo artiklov, ki v današ- njem času niso več prikladni, še manj pa rentabilni. Modernizacija gospodinjstva je vedno zahtevnejša in proizvodnja se mora prilagoditi zahtevam na tržišču. Čeprav v tovarni ni.so povsem za- dovoljni z dosežki pri osvajanju no- vih izdelkov, njihovih uspehov ne kaže podcenjevati. Osvojenih je bilo že nešteto novih izdelkov za široko potrošnjo — kot so sokovnik, eko- nom lonec, pomivalna omarica, etaž- na posoda, NOVUM lonec, ABC, TRIUMF, etažna posoda, topo varje- ni ročaji, fasadne plošče, aluminija- sta posoda, kante za mleko, kante za smeti, kadi za prho in nešteto drugih izboljšav, ki so mnogo pri- pomogle k večjemu gospodarskemu uspehu podjetja. Osvojena je bila tudi vrsta raznih proizvodov, ki jih proizvajajo v ko- operaciji z drugini(i podjetji, kot npr. odpreski za tovarno avtomobi- lov Maribor ter razni proizvodi za mnogo drugih podjetij. Organi delavskega samoupravlja- nja v. tovarni emajlirane posode se zavedajo, da je perspektivni razvoj . tovarne pogojen tudi z integracijo z drugimi podjetji, čeprav je pri tem še cela vrsta nerešenih vprašanj. Iz vseh dosedanjih izkušenj, ki jih ima kolektiv tovarne emajlirane po- sode, ki *je prispeval velik delež na- šemu gospodarstvu, se da zaklju- čiti, da bo zmogel tudi vse ovire na katere bo naletel pi;i novih gospo- darskih ukrepih. VABIMO VAS na IZLETE: 1. »2.000 MILJ PO SREDOZE.MUU« V času 26. oktobra 1965 do 2. novembra 1965 organi' ziramo tradicionalno 9-dnevno Icrožno poto- vanje z luksuzno motorno ladjo »JUGOSLA- VIJA«. Relacija potovanja: Benetke — Split — Hvar — La Valetta (Malta) — Palermo — Catania — Taormina — Krf — Dubrovnik — Pcnetke — Reka. ObSIme programe potovanja »2.000 milj po Sredozemlju« prejmete v poslovalnici »KOM- PAS« Celje, oziroma Vam jih dostavimo na Va$ naslov po poŠti. 2. 5-dnevno potovanje na ogled PRVE SVE- TOVNE RAZSTAVE PROMETA V MCNCHE- nu. Vrši se v času od 25. 6. do 3. 10. 1965. Prijave do 25. julija 1965. 3. V prvi polovici septembra 6-dncvnl avto- busni izlet v CHAMONIX. Prijave do 30. Ju- llija 1965. ' 4.. 4-dnevno avtobusno potovanje po DOLO- MITIH v prvi polovici meseca septembra. Prijave do 10. avgusta 1965. 5. Koncem avgusta 6-dnevno potovanje z osebnimi avtomobili v ŠVICO. Prijave do 20. julija 1965. 6. V času od 26. septembra do 1. oktobra 1965 potovanje v BERLIN. Prijave do 1. av- gusta 1965. 7. SONČNA ITALIJA VAS VABI NA 5-dnev- ne POČITNICE V RIMINIJU v času od 16. 9. do 20. 9. 1965. Prijave do 15. avgusta 1965. K. Stalni dvodnevni izleti TRST — BENET- KE! PRODAJAMO ŽELEZNIŠKE VOZNE REDE! KOMPAS CELJE prodaja vse vrste vozov- nic za tu — in inozemstvo; organizira izlete in potovanja, posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in vizumov^ menja de- vize in daje vse informacije za Vaša poto- vanja v tu — in Inozemstvo ter Vam posre- duje rezervacije za Vaš letni oddih v vseh turističnih krajih. KOMPAS CELJE obvešča vse stranke, da je v času sezone poslovalnica odprta od 7,30 do 18,00 ure ter ob nedeljah od 8 do 13 ure. Pred vsakim potovanjem ali izletom ob!- mte turistično podjetje KOMPAS CELJE, Tomšičev trg 1, tel. 23-50. Se priporoča. KOMPAS CELJE Tomšičev trg 1 tel. 23-50 # KUPIM Kozolec na 6 oknov kupim. Jože Vaš. Zg. Hudinja 11, Celje Kopirno kad 1,20 cm in bojler 50 1 kupim. Uršula Pražnikar, Celje, Vrunčcva ul. 29. # SLUŽBE Sprejmem gospodinjsko pomočnico. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. Dobrega krojaškega pomočnika-co sprejmem takoj. Kari Gluk, krojač, Braslyvče. Gospodinjsko pomočnico sprejme: Kovač, Celje, Otok 17 (popoldne). # STANOVANJE Medicinska sestra išče opremljeno sobo. Na- ■slov v upravi lista. Dve medicinski sestri iščeta skupno oprem- ljeno sobo. Naslov v upravi lista. • 1'RODAM fv'ijni šotor za štiri osebe prodam. Celje, Kersnikova Ib. IConja starega 5 let prodam. Franc Planln- , Sck, 2g. Hudinja 14, Celje. Dobro ohranjen pisalni stroj ugodno prodam. ' Naslov v upravi lista. Ugodno prodam NSU PRIMO 1.50 ccm in avto TOPOLINO HELĐ. Mariborska 224. Nov pralni stroj »ALPA SYGNIS« z garancijo prodam ugodno zaradi pomanjkanja pro- ' štora. Naslov v upravi lista, iliepo vozno kravo (pšenično) 8 mesecev brejo (4 tele) prodam. Sorn, Bukovžlak 9, le- barje. 2000 kozarcev po 2 dl in 2000 po 1 dl, primer- nih za spominke oh praznovanju občinskili in krajevnih praznikov proda ugodno Turi- stično društvi) Planina pri Sevnici. Ugodno prodam 3 skoraj nove lončene peči. Naslov v upravi lista. Volksvvagen in prtljažnik za Olimplo 52 pro- dam. Bof^ataj, Cesta na grad 14. Plctllni stroj »REGINA PRINCESS« patent prodam. Ogled mo/cn vsak dan od 17. ure dalje v Celju, na Ostrožnem 14. Otroško posteljo z vložkom — hrastovo oma- ro za obleke in perilo, 1 servirno mizico, r električni gramofon s ploščami, otroški t voziček za dvojčka prodam. Naslov v upra- vi lista. Globok otroški voziček .proda: Zupančič, Ce- lje, Celjski tisk. Prodam motorno kolo s prikolico 500 ceni, psa buldoga starega 10 mesecev, radio »Te- sla«, kompletno dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo. Naslov v upravi lista. • RAZNO Posestvo vzamem v najem. Jože Praznik, Šentjanž 26, Rečica ob Savinji. '■a pomoč v gospodinjstvu nudim hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista. 'odpisani Vili Koštomaj, Vojnik 209, prekli- •cujem vse izjave napram Antonu Žerjavu iz Vojnika 207, kot neutemeljene in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. i'apagajček se je izgubil! Ce ga je kdo ujel, prosimo, naj javi na naslov: Nerat, Celje Miklošičeva 3. Veliko sobo s pritiklinami zamenjam za ena- ko, ali za sobo s kuhinjo. Ponudbe na upravo lista pod »CELJE«. iv torek, 13. t. m. je bil med 8. in 9.30 ' Izgubljen prstan s črno ploščico. Na no- tranji strani gravirano: 29. 7. -33 Etica. Poštenega najditelja naprošam, da proti visoki nagradi odda na Postaji LM, Celje, Gregorčičeva ulica. tJpokojenki nudim lepo sobo za pomoč v go- spodinjstvu. Plača po dogovoru. Naslov v Upravi lista. slovensko ljudsko gledališče ceue Od sobote, 17. do nedelje, 25. julija 1965. vsak večer ob 20.30: CEUSKE GRAJSKE IGRE — Anton Novačan: HERMAN CEU- SKI. Predstave bodo na celjskem Starem gradu. Vstopnice so v prodaji pri Turistič- nem uradu Celje, Stanetova ulica 15. KINO KINO »SVOBODA« šempeter v Sav. dolini Dne 17. in 18. julija 1965 »Amerika, Ameri- ka«, ameriški film Dne 20. julija 1965 »Peklenska fregata«, an- gleški CSP film Dne 22. Julija 1965 »Nag med volkovi«, nem- ški CSP film KINO »PARTIZAN« SEVNICA Dne 17. in 18. julija 1065 »Baterfleld 8«, ameriSkl film KINO »DOM« GORNJI GRAD Dne 17. in 18. Julija 1965 »Oko za oko«, ameriški film Kino sekcija SLAVKO ŠLANDER LJUBNO OB SAVINJI Dne 17. in 18. julija 1965 »Austerlitz« Dne 21. julija 1965 »Iluzarska balada« KINO »BOHOR« KOZJE Dne 17. in 18. Julija 1965 »Monpti«, zahodno nemški barvni CSP film KINO ROGAŠKA SLATINA Dne 17. julija 1965 »Vlomilec«, angleSki VV film Dne 18. julija 1965 »Ljubezen z nepoznanim^, ameriški film Dne 19. julija 1965 »Ni imena na izstrelku«, aitia-iški barvni film Dne 20. julija 1965 »Vrpla ulica«, ameriški VV film Dne 21. in 22. julija 1965 »Otroci kapetana »Granta«, ameriški CSP film KINO KZ KOSTANJEVICA NA KRKI Dne 18. julija 1965 »Maščevalec Vikingov«, italijanski film Dne 21. julija 1965 »Nevarna pot«, talijanski CSP fiim KINO »SVOBODA« ŠTORE Dne 17. in 18. julija 1965 »Plameneča zvezda«, ameriški film KINO PDP »SVOBODA« BRESTA.NICA Dne 17. in 18. julija 1965 »Sedem smrtnih grehov«, francoski CSP film Dne 2J. julija 1965 »Plamteča zvezda«, ame- riški CSP film ZAHVALA Zdravstvenemu in strežnemu osebju infek- cijskega oddelka Splošne bolnice v Celju, se skreno zahvaljujem za vso skrb in pozornost, ki so mi jo posvečali pri mojem zdravljenju. Ludvik Vidmar Svet šole Osnovne šole Frana Kranjca Polule, Celje razpisuje delovno mesto HIŠMA - KURJAČA Nastop službe 1. septembra 1963. Prošnje pošljite Svetu za šolstvo do 31. julija 1965. Stanovanja ni. Zamenjava stanovanja mogoča. KOMISIJA za .štipendije Skupščine občine Šentjur pri Celju razpisuje v šolskem letu 1965-66 naslednje štipendije: 1 štipendijo na pravni fakulteti III. letnik 1 štipendijo na ekonomski fakulteti III. letnik 1 štijifendijo na Višji upravni šoli 1 štipendijo na Višji pedagoški šoli anglečina — nemščina II. letnik 3 1 štipendijo na višji pedagoški šoli — glasba i 2 štipendiji na višji pedagoški šoli — matematika,' fizika. Prednost pri podelitvi štipendije imajo interesenti iz občine Šentjur pri Celju, otroci borcev in tisti, ki se šolajo redno ali izredno na kat(;ri od navedenih šol. Prošnjo je kolkovati s 50 din upravne takse in jo nasloviti na K]omisijo za štipendije Skupščine občine Šentjur pri Celju do 51. 7. 1965. K prošnji je priložiti zadnje šolsko ^spričevalo, življenjepis, potrdilo o premoženjskem stanju *in priporočilo oziroma mnenje mladinske ali druge druž- beno-politične organizacije. Komisija za štipendije Skupščine občine ...... Šentjur pri Celju ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET V Celju obvešča, da bo vpisovanje v prvi letnik šole za pro- dajalce v sredo, dne 4. avgusta 1965 od 9. do 12. ure. Poleg prijave s kolkom za 150 din, je potrebno pred- ložiti še zdravniško potrdilo in po- godbo O štipendiranju. Vpisovanje za učence II. in III. letnika bo v sredo, 1. septembra 1965 od 9. do 12. ure. Učenci izven Celja bodo sta- novali v Domu Vere Šlandrove. V domu se prijavijo ob vpisu (4. av- gusta oziroma 1. septembra). Za Poslovodsko in Komercialno šolo pa sprejemamo prijave do 25. julija 1965. Ravnateljstvo Ob posameznih predstavah HER- MANA CELJSKEGA bo smelo par- kirati ob grajskem obzidju samo "50 osebnih avtomobilov. Dovolilnice za parkiranje si lahko nabavite v rurističnein uradu v Stanetovi ul. 1^ I)oleg kina Metropol. Avtomobilov, ki dovolilnice ne bodo imeli, pro- metna milica ne bo spustila mimo križišča cest Selce in ceste na grad. Vozniki inoi)edov in motornih koles brez prikolic dovolil|iic ne potre- bujejo. Razpisna komisija Gostišča »PRI POŠTI« Radmirje razpisuje prosto delovno mesto UPRAVNIKA Pogoji: Ustrezna poklicna izobrazba in 5 let prakse na vo- dilenem delovnem mestu. Stanovanje ni zagotovljeno. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. TRGOVSKO PODJETJE »SUROVINA« PE Celje, Mariborska 63 razpisuje prosto delovno mesto POSLOVODJE PE CELJE Pogoj: visoko kvalificiran trgovec železničarske stroke s 5-letno prakso ali visoko kvalificiran kovinar s 5-letno prakso v trgovski stroki. Prošnje z življenjepisom pošljite na naslov: »SUROVINA« PE Celje, Mariborska cesta 63 Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Komisija za štipendiranje prosvetnega kadra pri svetu za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno vzgojo občine Žalec razpisuje v šolskem letu 1955-66 naslednje štipendije na srednjih in višjih šolah: — •1 štipendija za študij na PA smer slovenščiija — srbohrvaščina; — 2 štipendiji za študij na PA smer matematika — fizika; — 1 štipendija za študij na PA smer slovenščina — nemščina; — 3 štipendije za študij na srednji vzgojiteljski šoli — 2 štipendiji za študij na pedagoški akademiji smer defektologija; -:- 1 štipendijo na višji šoli za socialne delavce. Kandidati naj k prošnji prilože naslednje: življenjepis, overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala, potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o višini osebnih dohod- kov staršev ter izjavo, da ne prejemajo štipendije drugje. Razpis velja en mesec po objavi. TURISTlfl\[E PRIREDITVE 17. julija: Letne igre na Starem gradu A. Novačan: HERMAN CEUSKl. Predstave do 25. JuUja vsak večer ob 20.30 uri. Predproda- Ja vstopnic v Turističnem uradu v Stanetovi ulici, zraven kina Metropol. 18. julija: Praznik cvetja in piva v Laškem. Turistična kmetijska prireditev v Gornjem gradu. 24. Julija: Rogaška noč — veUkl rogaški ples v Rogaški Slatini. IZLETI V nedejo 1. avgusta prireja Turistično dru- štvo Celje poldnevni izlet na FLOSARSKI BAL NA UUBNEM. Odhod z Celja ob 13.00, povratek okoli 26. ure. Cena za člane 550 din, za nečlane 6.50 din. Prijave v Turističnem ura- du v Stanetovi ulici, poleg kina Metropol. OBIŠČITE BRASLOVCE — opozarjamo na športni ribolov In kopa- nje v Braslovškem jezeru. PPROCILO O PROSTIH KAPACITETAH Informacijska služba Celjske turistične zve- ze sporoča, da Je v vseh turističnih krajih na našem področju še dovolj prostora. Zase- deni sta Zdravilišče Dobrna in Rogaška Sla- tina. Je pa v obeh krajih na voljo še nekaj prostora v zasebnih turističnih sobah. IZLETNIK CELJE PUTNIK Nudimo vam vnc turtitICne usluge. Organiziramo izlete in potovanja po Jugo- •lavlji in v Inozemstvo s turistični avtobusi. — MUNCHEN — 4-dnevno avtobmsno poto- vanje na prometno razstavo. Prijave spreje- mamo do 30. VII. 1965. Vožnja bo potekala po Koroški — Lienz — Grossglockner — Salz- burg — Miinchcn. Zahtevajte program. — Z osebnimi avtomobili 3-dnevno potova- nje po ITALIJI, Celje — Kranjska gora — Tolmezzo — Cortlna d' Ampezzo —- Bolzano — Trento — ob Gradskem Jezeru — Sirml- one — Verona — Padova — Benetke — Trst. — RIM — NAPOLI — POMPEJI — BENET- KE — TRST, 8- dnevno potovanje z vlakom dne 3. 9. 1965. Prijave do 30. VII. 1965. — CARIGRAD — SOFIJA, 10 dnevno poto- vanje z vlakom dne 6. IX. 1965. Prijave do 1. VIII. 1965. — PARIZ — NICA — MILANO — BENET- KE, 9-dnevno potovanje z vlakom dne 13. 9. 1965. Prijave do 10. VIII. 1965. — DUNAJ — PRAGA — BRNO — BUDIM- PEŠTA, 7-dnevno potovanje z avtobusom dne 17. VIII. 1965. Prijave do 15. VII. 1965. — BUDIMPEŠTA — KRAKOV — VARŠA- VA — BERLIN — PRAGA — DUNAJ, 10- dnevno potovanje z avtobusom dne 24. VIII. 1965. Prijave do 20. VII. 1965. — ZURICH — LONDON — PARIZ — Mt)N- CHEN, 9-dnevno potovanje z vlakom dne 1. IX. 1965. Prijave do 1. VllI. 1965. — ATENE — DELFI — LARISA — SOLUN, 8-dnevno potovanje z avtobusom, dne 3. IX. 1965. Prijave do 1. VIII. 1965. — Tridnevna potovanja z avtobusi po AV- STRIJI in ITALIJI — Celovec — Beljak — Grossglockner — Cortjna d' Ampezzo — Bol- zano — Lago di Garda — Verona — Padova — Benetke — Trst. Prijave sprejemamo za kolektive. — TRST — BENETKE, stalni avtobusni iz- leti, prijave sprejemamo za kolektive in po- sameznike. Prodajamo vozne rede za prometno sezono 1965-66. Vse informacije in prijave pri IZLETNIK-u Celje, Titov trg 3 ter poslovalnica v Velenjvt in Krškem. Za cenjeni obisk se priporoča IZLE;TNIK CELJE Titov trg 3 — tel. 28-41 nasproti avtobusne postaje Pohištvena Industrija »GARANT« Polzela razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoj: Srednja šola z najmanj 5 let- no prakso. Osebni dohodki po pravilniku o de- litvi osebnih dohodkov. Interesenti naj svoje prošnje vloži- jo v personalnem oddelku podjetja najkasneje ^o jul^a |?65, „ Upravni odbor Založbe Obzorja Maribor razpisuje delovno mesto TRGOVSKEGA POMOČNIKA Pogoj: kvalificirani trgovski pomoč- nik papirniške stroke. Razpis velja do vključno 29. 7. 1963. Ponudbe pošljite na naslov NASA KNJIGA, CELJE, Stanetova 10. Krajevna skupnost Pod gradom razpisuje dve delovni mesti cestar- jev, po možnosti poznanje dela na cestah, plača po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. OGLAŠUJTE V Celjski tednik CETVEROBOJ REPUBLIK V ATLETIKI NATAŠIN REKORDNI MET Na eetveroboju republik v atletiki v Za- grebu Slovenija dvakrat tretja. Slabe napra- ve niso dovoljevale boljših rezultatov. Izje- ma - državni rekord Nataše Urbančič v metu kopja, Lubejeva trikratna zmagovalka. Žun- tar dvakrat najboljši. Bo Vivod nastopil pro- ti Nemčiji v Jeni? v soboto in nedeljo je bil v Zagrebu četveroboj republik, ka- terega so se udeležile reprezen- tance Srbije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine ter - Slovenije. V obeh koiikurencah je prvo mesto pripadlo tekmovalcem Srbije,, hrvatski tekmo'valci so bili oba- krat drugi, Slovenci pa tretji. Kot smo že poročali, je sloven- sko reprezentanco sestavljalo največ celjskih tekmovalcev, ki so se na tekmovanju tudi dobro držali in osvojili sedem prvih mest. Najprej je treba omeniti rekorden met Nataše Urbančič, ki je z metom 51,96 postavila nov državni rekord v metn kopja. Ta rezultat je tem pomembnejši, ker so že nekateri govorili, da Nataša stagnira in da je njen napredek dvomljiv. S tem »dr- žavnim« metom pa je dokazala, da redni treningi že rodijo sado- ve. To je bil edini boljši rezultat, ki so ga Celjani dosegli na tem tekmovanju. Odlična je bila tudi Lubejeva, ki je kar trikrat osvo- jila prvo mesto. Zmagala je v teku na 100 m v času 12,1 v teku- na 80 m z ovirami je dosegla čas 11,4, v daljino pa je skočila 576 cm, kar je tudi prav dober re- zultat. Poleg tega je bila Marija- na še druga v teku na 200 m, kjer je morala prepustiti prvo -mesto hivši klubski kolegici Šikovčevi. Lubejeva je v tej disciplini do- segla čas 25,3. Dve četrti mesti je priborila Sloveniji Podmiljš- čakova. 400 m je pretekla v času 61,3, 800 m pa v času 2:19,6. S tema rezultatoma nam je Zlata vlila novega ujianja, da bo prišla končno v formo. Dvojno zmago sta slovenski ekipi priborila te- kača na 3000 m. Presenetljivo je zmagal mladi Žuntar s časom 8:15,6, drugi pa je bil Cervan, ki je dosegel čas 8:17,6. Važič je na tem tekmovanju nastopil poško- dovan, kljub temu pa ni pustil, ■a bi komu na cilju gledal v hr- bet. V teku na 15()0m je-desegel čas 3:54,7. Svojo drugo zmago je osvojil ?.untar v teku na 5000 m, kjer je dosegel čas 14:20.4. Dve prvi mesti sta prav gotovo lep uspeh tega mladega in nadarje- nega tekača. V teku na 110 m z ovirami je bil Vravnik drugi s časom 15,4, Polutnik pa peti s časom 15,6. Poleg drugega mesta v teku "na llOm z ovirami je Vravnik zas(>del še šesto mesto v mteu diska z metom 4t),08, tret- je mesto v skoku oh palici - 4.20, Polutnik pa še odlično drugo mesto v teku na 400 m z ovirami, kjer je dosegel čas 53.6. Homoki je bil peti na 400 m — 50,4, Spi- lar pa tictji v metu kopja,, kate- rega je zagnal 66.80 m daleč. Vi- vod. ki se še vedno pritožuje za- r.adi poškodovane noge, je tokrat zasedel šele tretje mesto, sicer je pa preskočil enako višino kot ostala dva tekmovalca, to je 2 m. Ta skromen rezultat dokazuje, da je bil teren res slab, in ni le kriv- da tekmovalcev, če so bili rezul- tati slabši. Četveroboj republik je končan. Ce hočemo oceniti naše tekmo- valce moramo reči, da smo z nji- mi zadovoljni in da so storili vse. da hi čim častneje zastopali našo republiko. F. Kramer CELJSKI TRG CELJANI SAMO SOLATO Delež celjskih in okoliških pro- dajalcev na celjski tržnici ni kdo ve kako velik — vsaj kar se iz- bire tiče. Leti pripeljejo na trž- nico v glavnem samo solato, medtem ko večino ostalih pridel- kov prispevajo proizvajalci iz juž- nih krajev naše domovine. Tako pripeljejo paradižnik iz Makedo- nije, sadje iz Dalmacije itd. Kljub temu pa je bila tržnica v pretek- lem tednu lepo preskrbljena, ni- česar ni primanjkovalo, le sadje je še precej zeleno. Cene pa so bile takele: Krompir 120, čebula 200, špina- ča 400, peteršilj 300, cvetača 280, korenjček 250, ohrovt 350, kole- raba 250, paradižnik 260, kuma- re 300, grah 150, fižol 260, 280, češnje 250, breskve 500, borovni- ce 250, 280, jagode 400, jajca pa 45. Na tržnici prodajajo tudi že pirve hruške, ki pa so še razme- roma drage, saj jih ceneje kot po 350 dinarjev ne dobimo. POPRAVEK Pri odlcritju spomin.ske plošče na Bab- lu-ni ni sodeloval invalidski pevski zbor, kakor smo v prejšnji številki pomotoma objavili, ampak pevski zbor društva upo- kojencev z Celja pod vodstvom Rafka Go- renška. Prosimo, da nam napako oprosti- te. SLUČAJNI INTERVJU BREZ POČITKA Po naporni turneji v Sliandinaviji — troboj republik, nato pot v Vzli. Nemčijo na meddržavni dvoboj pa spet državno prvenstvo itd. itd. To je usoda Kiadivarjevih dveh »garačev« Sime Važiča in Franca Cervana. Naj bo človek še tako discipliniran at- let — po napornih tekmovanjih si bo zaželel skopali se v kakšnem bazenu, skratka premenjati element, kot sta to zadnjič napravila celjska atleta, ki sta se pojavila na kopališču. Kaj hit- ro sem se zapletel z njima v pogovor, Febo I in Febo II (tako namreč kli- četa drug drugega, pri tem pa ni važ- no kdo je 1 in kdo II) pa sta živah- no odgovarjala. Kako sta zadovoljna s turnejo po Skandinaviji? >'Naporna je bila. Na štirih tekmah je bila skorajda premočna konkuren- ca za naju. Z rezultati sva pa zado- voljna bolj na pol« (Važič da, Cervan ne). Pogoji za tekmovanje so bili dobri? »Odlični. Tam res živijo za atletiko, atletom nudijo vse, steze so odlične, zanimanje med publiko pa ogromno. Na tekmovanju v Stochlomu je bilo na primer 30.000 gledalcev, to je več kot nekaj prej na nogometni tekmi Švedska : Brazilija. Forsirajo pa tam bolj teke, medtem ko je bilo tehnič-. iiih disciplin malo na sporedu.« Kako pa se kaj sporazumeta s tu- jimi konkurenti? | »Vsi razen rekorderja Snella so iz-1 redni športni tovariši in skromni fant- je. Pa še nekaj sva opazila: imajo mnogo boljše pogoje za vadbo in sploh za urejeno športno življenje, kot pa je to pri nas.« E. G. šport na drobno Pred povratkom v domovino je Imel Važič še en nastop na švedskem. Na mitingu v Stokholmu je v teku na 150« m zasedel tretje mesto s časom 3:44,8. V nedeljo bo v Jeni meddržavni dvoboj moških atletskih reprezentanc NDR in FSRJ. Na tem tekmovanju bo našo državo zastopalo tudi osem celjsklli atletov: Polutnik, Važič, Žuntar, .Cecyan, L«|f k- Homoki iu Vivod. V soboto so imeli svoj prvi start v sezoni celjski plavalci in vvaterpollsti. Na klubskem tekmovanju v plavanju Je najboljši rezultat postavil žnidaršič, ki je 100 m cravvl prepla- val v času 1:05,4. V vvaterpolo srečanju so mladinci Neptuna premagali mladince Ljubljane z rezultatom 9:3. Svoj prvi dvoboj v II. '"epubliSki plavalni ligi so imeli plavalci Neptuna z ekipo Slavlje iz Vevč. Celjski plavalci so dosegli nekaj praV dobrih rezultatov (Tkavc 100 m prosto 1:04,3, Cevnik 200 m prsno 3:16,8, Kovačič 400 ni prosto 5:44,8). Končno zmago so zabeležili plavalci Neptuna z rezultatom 70:«>1. ATLETSKI TROBOJ V CELJU vrh1!\!ska prireditev v nedeljo se obeta ljubiteljem at- letike v Celju zopet izreden užitek. Na stadionu Borisa Kidriga bo tega dne meddržavni atletski troboj žen- skih reprezentanc Švedske, Nernške demokratične republike in Jugosla- vije. Na celjski stezi bomo videli znane atletinje, kot so Lotz, Boer- uer, Diel. Wieslander in druge, ki s svojim nastopom zagotavljajo od- lične rezultate in ostre borbe. Od C^eljank bosta na tem troboju nastopili Lubejeva in Urbančičeva. Lubejeva bo startala na 100 m, 80 m z ov.. daljino tekla pa bo tudi v štafeti 4 x 100 m. V teku na 100 m in 80 m z ov. bo imela Marijana moč- no konkurfenco v»Dielovi CNDR)- in \Vieslanderjevi (šved.), pri skoku v daljino pa v Exnerjevi (NDR) in Cederstronevi (Šved.). Urljančičeva se bo v kopju srečala z Almqvistovo in Johanssonovo (Sved.) ter Sehu- bertovo in Boernerjevo (NDR). S po- novnim dobrim metom si bo prav gotovo pfiborila eno boljših mest. V vmesnih točkah tega troboja bodo nastopili tudi najboljši jugoslovan- ski mladinci v teku na 1000 m in mladinke na 600 m, člani pa, ki ne bodo odpotovali v Jeno, se bodo po- merili v teku ua 3000 m. V tem teku bo startal tudi gost iz N.Zelandije, srednjeprogaš Baillie. miting v žalcu Ob občinskem prazniku je bil v Žalcu med- društveni atletski niiting, katerega so se po- leg domačih tekmovalcev udeležili še atleti iz Ljubljane in Celja. V skoku v daljino je zmagal jesenik s skokom 609 cm, pred Sketo ki je skočil 6 m. Šketa je bil poleg tega še drugi v teku na 100 m s časom 11,4, sodeloval pa je tudi v Kladivarjevi štafeti 4 x 100 m, ki je bila druga v času 47,2. V skoku v vi- šino je bil Peiek s skokom 165 cm tretji. Žun- lar pa v teku na 1000 m prvi s časom 2:35,4. V leku na 400 m je tretje mesto zasedel član žalskega Partizana Kalafatič s časom 54,6, četrti pa je bil član Kladivarja Medvešek A. s časom 56,7. Prva tri mesta so Celjani osvo- jili v metu krogle. Zrmigal je Koprivica, ki je 6 kg težko kroglo zagnal 16 m daleč. Brod- nik je bil drugi. Kopitar pa tretji. V metu kopja za moške je zmagal Kopitar 58,16, pred Brodnikom, pri ženskah pa je Urbančičeva vrgla kopje 48,56 m daleč. _ Kr. ŠAH V ŽALCU V okviru praznovanja občinskega praznika v Žalcu je l^jil med ostalimi športnimi prire- ditvami odigian šahovski četveroboj med eki- pami Cc\^, Slovenskih Konjic, Velenja in Žalca. V vsaki ekipi je nastopalo 8 igralcev, ki so igrali po sistemu vsak z vsakim. Zmagala je ekipa prireditelja z-123,5 točka- mi pred ekipo Celja z 122,5 sledijo Velenje 86 in Slovenske Konjice 42 točk. Ranzinger Jože DRŽAVNO PRVENSTVO MODELARJEV PONOVEN USPEH Pretekli teden je bilo v Pančevu državno prvenstvo modelarjev, ki se ga je udeležila tudi celjska ekipa. Mei! preko 70 teknkjvalci iz vse države so Celjani Karner, Rojnik, in LeskovSek zasedli ekipno odlično tretje me- sto. Med posamezniki je Leskovšek zasedel diu- go. Rojnik osmo, Karner pa 13. mesto. k. V. KOŠARKA V lALCU Košarkarji Celja, Elektre in Žalca so sode- lovali v .soboto na košarkarskem turnirju v Žalcu v počastitev 20-letnice osvoboditve in v okviru proslave praznika niesla Žalec. Vse ekipe so nastopile nekoliko oslabljene ter prikazana igra ni zadovoljila. Zmagala Je Elektra nred Žalcem in Celieni. Rezultati: Elektra : Žalec 62:53, Žalec : Celje 61:54, Elektra : Celje 88:86. J. C. VSE MANJ PRITOŽB V ŽALSKI OBČINI JE V LETOŠNJEM PRVhM POLl.hTJU SPREJELA IN OB- RAVNAVALA KOMISIJA ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE 31 PREMEROV. NAJŠTE- V1LNEJ:;E PROŠNJE IN PRITOŽBE SE NANAŠAJO NA DAVČNE OLAJŠAVE IN NA DODELIIEV DRUŽBENE POMOČI. Čeprav kaže 31 pritožb ali pro- šenj v prvem polletju v žalski občini pravzaprav sorazmerno majhno število, pa je vendarle zanimivo vedeti, da je občinski komisiji bilo naslovljenih le 7 prošenj ali pritožb. Ostale so po- sredovali generalni sekretariat predsednika republike (11!) in republiške komisije za prošnje in pritožbe. To daje vsekakor misliti, da so prosilci prepričani, da jim v okvi- ru občine ne bo ugodeno. Prak- sa je sicer te demantirala, saj je doslej komisija rešila že 26 pro- šenj ali pritožb in zavrnila le 9. Najštevilnejši pritožniki so' predvsem davčni zavezanci vi'l šinskih predelov. Ker je komisi- ja ugotovila upravičenost pritožb teh davkoplačevalcev, je za veči- no rešila ugodno. Pri prošnjah za družbeno pomoč pa so ogledi in poizvedbe na kraju samem po- kazale, da so nekatere prošnje ali pritožbe neutemeljene. V izredno delikatnem stanju se je komisija znašla pri proš- njah in pritožbah v zvezi z dode- litvijo stanovrftnj. Stanovanjska izgradnja v žalski občini kljub hitremu tempu v zadnjih letih ne zmore ustrezati številnim po- trebam in tako je tudi komisija v teh primerih imela zvezane ro- ke. Za hitrejše in rednojše reše- vanje pritožb, je komisija pred- lagala, občinska skup^ščina pa sjjrejela priporočilo delovnim delovnim organizacijam, da bi pri preverjanju komisije dostav- ljajo čimpreje odgovore, kajti v nas[)rotnem primeru je vsekakor v nasprotju z ustavnim določi- lom, ki govori o solidarnosti in odnosu do človeka. Urbanistični načrt Celja Ker dosedanji tajnik BOJAN VOLK odhaja na lastno željo ,za pomočnika direktorja Zdravstve- nega doma v Celju, ga je skup- ščina razrešila dolžnosti ter mu izrekla priznanje za večletno de- lo pri utrjevanju občinske upra- ve. Na njegovo mesto pa je ime- novala do razpisa tega delovnega mesta za v. d. tajnika načelnika za upravno-pravue zadeve pri občinski upravi, diplomiranega pravnika OSKARJA NAGLA V A. Celjski tednik piše o stvareh, ki bralce zanimajo. Izhaja enkrat tedensko. Ni drag, saj stane meseč- na naročnina komaj 100 dinarjev. Izrežite naro- čilnico in nam jo izpolnjeno pošljite. (Nadaljevanje iz prešnje števili:«) Atomske toplice LEGENDA ALI PRIHODNOST? Sicer pa — tako ali drugače — kdo bi vedel resnico. Doslej se še s takimi raziskovanji niso ukvarjali. Ce bi se dejansko raz- vilo zdravilišče bi bilo že potreb- no prodreti v zgodovino; zdaj pa še niti pravih toplic ni. Nekaj pa je še reinica, čeprav je niso zapisali. Prve zametke javnega kopališča ali zdravilišča l)i atomske toplice« dobile oko- li če ne l)i svetovna vojna premaknila svet. Nad Pristavo pri Mestinju, v Roginski gorci še zdaj stoji Romiinova vila. V njej je prebival Romun, baje je bil inženir in nekakšen aristokrat. Na takega tujca so ljudje gleda- li z izredno spoštljivostjo, po- sebno še v tistih kraljevskih ča- sih. Dejansko je užival svojstven, tudi nekoliko skrivnosten ugled. Knkrat sem ga videl kot deset- leten pobič, pa ga ne bom poza- bil. Podaril mi je škrnicelj bon- bonov, to pa je bil za otroka cel zaklad v tistih časih. Oče ga je dobro poznal in še je dostikrat pripovedoval o njem. Romun mu je tik pred vojno predlagal, da bi na svoj,o pest začela toplice.. Zemljišče bi odkupila, napravila bazenček in nekaj barak. Oče je bil tako skoraj vedno brez dinar- ja, pa je, seveda, odrekel. Ro- mun pa je dejal: »Za denar bodi- te brez skrbi. Za prvo silo bom založil, potem pa bodo že ljudje vračali. Boste videli, kako bo to imenitna reč. Ta voda je zlata vredna.« Pa ni bilo nič! Vojna je kriva tudi za to, da pri Podčetrt- ku ni zrasel vsaj temelj zdravi- lišča, morda bi bilo danes dru- gače. Se Nemci so hoteli napraviti v Podčetrtku kopališče. Morda bi se odločili za tople vrelce, če ne bi bilo »državne« meje z Nezavis- no državo Hrvatsko. Slovita mla- ka pod pečino je bila onkraj minskega polja in žične ograje v obmejnem pasu. Tako pa so pri- čeli kopati velik bazen ob Olimš- nici med Podčetrtkom in Imenim. vendar so uspeli s^mo z zemelj- skimi deli. Dogodki na Rudnici in Kozjanskem so jim pobrali moralo. Sicer pa škoda, da ko- pališča niso zgradili, daleč 'na- okoli ni nobenega. Se danes se Olimšnica na Skofljaku ob Cvet- kovih travnikih naenkrat razširi v pravokotno kotlino, ki je pre- rasla z vrbjem in jelševjem. Se- veda tisto ne bi bilo radiaktivno športno kopališče. PRVI KORAKI K SLOVESU Kako je točno bilo, bi težk^ za- pisali. Ze topla voda sama po sebi je bila zanimiva. Ljudje ^so se umivali ob izviru, nekateri so vo- do pili iu čutili olajšanje. Utru- jeni vozniki in kolesarji so si ra- di z mlačno vodo oplaknili lice in vselej trdili, da mine utruje- nost zelo naglo, če se zmočijo z vodo na Toplicah. V Podčetrtku pa prebiva še župnik Friderik Strnad, ki mu je brskanje med rudninami najljubše opravilo. (Se nadaljuje) 16. 7. 1%5 — Št. 28 Časopis ic ustanovil olcrajni odbor SZDL. Izšel je 2. 6. 1945 kot .Nova pot*, do 1955 kot »Savinjski vestnik« in dalie kot »Celjski tr.dn*«. S 1. ja- nuarjem 19*15 ga sousfanavljajn obči- ne; Mozirje, Laško, Celje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec in OO SZDL Celje. — Urejujejo: Rudi l^^ nik, glavni urednik; Drago Hribar, odgovorili urednik; Borivoj VVudler, tehnični urednik; Ivica Burnik, Jože Klančmk in Janez Sever. — Tednik izhaja ob petkih. Izdaja in tiska CP »Celjski tisk«. — Uredni.iJtvo in uprn- va: Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. Telefon: 2i-12. Tekoči ra- čun 603-11-1-656. Cena posamezne šte- vilke 30 din. Letna naročnina 1.200 din; polletna 600 din; mesečna 100 din. Ino. zemstvo 2.400 din. Rokopisov ne vra- Canio. - 21 - — Halo! Halo! Spomin na svetega Antona! — Pa ga je zmotil medklic iz občinstva: Sveti Jurij je naš pa- tron!— ,Mož se ni pustil, je kar preslišal: — Listnica za pol milijona! Pristna koža krokodila! In pod- laga prava svila! Zraven, — tukaj! — svinčnik še pripraven, — vse skup zate za dva-groša! Za dva groša! Mož jte neodločno gled^ zdaj listnico, zdaj prodajavca, zdaj spet ženo, ki je stala poleg in ga cukala za rokav: — Kaj ti če listnica! Saj nimaš kaj dati vanjo! Kar naprej poj d iva! — in ga je potegnila za seboj. Prodajavec pa za njo: — in povrh še tole ragljico za tvojo staro, ko se skrega- ta, ko jezik ji omaga, da si z ragljico naprej p)omaga! — Smeh! Žena takoj nazaj: — Glej ga vraga! Ti grdoba, ti hudimar ti peklenski! — In spet prodajavec: — Jesih, hren in jezik ženski! — Ljudje še bolj v smeh in osramočena mož in žena sta se kar se je dalo urno potopila v množico. Pa bi se komu mudilo domov?! Ni vsak dan sejem! Delo bo že počakalo! — Ti, Marička! Glej uhane zlate! In ta rinčka, kakor na- lašč zate! In še brušeno zrcalce, za lepoto ogledalce, in glavnik iz želvovine, da še bolj boš všeč vsem fantom! Nimaš nič po njem skomine?! In še pristna zlata broša s sedemkratnim dia- mantom, — vse skup zate za dva groša! Za dVa groša! Kdo da več? — Pa se Marička nazadnje res ni mogla več premagati in si je segla v nedrje po denar: — Počakajte, — nate, — dajte! — In ko je vzel denar, ji je hitro še nekaj stisnil v roko: — Ker si prva, na povrh še cucelj za otroka, ko zajoka! — Ljudje vsi v še hujši smeh kakor prej! Marička pa huda! — O ti dedec ti nemarni! — To je bil cirkus in teater in televizija, vse hkrati in še za- stonj povrh! Z eno besedo, sejem je bil na višku. Zdaj ni ne sejmov več in ne moža s črnim cilindrom. Ka- dar se znajdem spet kdaj v deželi svoje mladosti, ga vidim vse- ga živega pred očmi. Vse za groš! Vse za dva groša! Zakaj jih nisem nikdar imel, teh dveh grošev! Danes je prepozno, danes ni več moža, ki je prodajal sanje. * .. . Stojnice, zlatorumeni leseni konjički, punčke vseh veliko- sti, vrtavke, možici na vrvci, ki so tako imenitno poskakovali, in lectova srca z zaljubljenimi verzi in ogledalčkom v sredi, in piškotov in cukra cele gore, pa robci vseh barv, odeje, srajce za moške, čipke za ženske, blago za obleke, trakovi. Molitveniki rdeče ali zlato obrezani, taki, da si lahko brez očal bral nanje, in rožni venci, rožnih vencev za dve pobožni fari dovol^L I^,žeg- — 22 - nančki iz porcelana in prekrasne svete podobe za pod okvir, sveti Jurij na belem konju s sulico prebada živozelenega zmaja, ki se mu zvija pod nogami in mu kaže za vatel dolg jezik, pa Marija sedem žalosti, sedem s krvjo nakapanih mečev prebada njeno srce, ona pa se ti smehlja tako rajskomilo in prijazno, kakor da se to nje prav nič ne tiče! — Pa sveti Florijan, ob nogi mu gori hiša, do neba švigajo ognjeni zublji, mož, žena, stari oče, kopica otrok, vsi obupno vijejo roke k svetniku, naj pomaga, on pa vliva iz svoje golide debel curek namesto v ogenj po njih! Ni dovolj, da so siromaki pK)goreli do žeblja, zdaj bodo pa še do kože premočeni! Udri, palica, po siromaku! In koši in cekarji in čajne in slama in ostanki sena po tleh, in rumene luže in konjske fige in razmazani kravjeki, — v tej gneči človek res ni mogel paziti, kam stopi. Pa mukanje lačne govedi, blejanje ovac, rezget konj, ki stojijo privezani ob vozo- vih, in grebejo s kopiti, pa otroške trobente in piščalke, pa klici prodajavcev drug čez drugega, pa pozdravljanje znancev, ki so se srečavafli in zaradi gneče niso mogli drug do drugega, vpra- šanja, odgovori, vmes jok otroka, ki ga je ljudski val odtrgal od materinega krila, — vse se je zlivalo v en sani šum. Kakor hosta v vetru. In med vso to pisano množico je počasi stopalo oko posta- ve, občinski policaj Kovačkov Tonček. Gledal in pazil je na desno in levo, zdaj prikimal temu, zdaj Odzdravil drugemu znancu. V daljši pogovor se z njimi ni spuščal, ni bilo časa. Uzmovičev se ne zmanjka na svetu! Skoraj na vsakem sejmu so se zgodile tatvine, žep prerezan, denarnice pa nikjer! Še lan- sko leto je bil gospodar s Kalobja ob uro z verižico vred, na verižici je bil srebrn konjiček za obesek. Devet goldinarjev in pol je bil dal zanjo in nikoli več je ne bo videl! Vročina je pritiskala vedno bolj. V zvoniku je najprej za- hreščalo, nato pa je udarila ura dvanajstkrat. Potem se je ogla- sil še zvon in spomnil ljudi, da so lačni in trudni ter da bi bilo dobro kam sesti in podpreti se. Gostilne so se na mah napol- nile. Kar je bilo ljudi iz bližnje okolice, so počasi odhajali do- mov, oni od bolj daleč pa še niso vsega nakup)ili. Nekateri so nalašč čakali poldneva, da so si lahko privoščili — dovolj na redke čase! — pečenko. In popoldne bo blago gotovo cenejše, da ni treba vlačiti nazaj. Tonček ni šel domov k j užini, usedel se je v senco lipe pred cerkvijo in privlekel iz žepa kos kruha in rezino slanine. Ni neslo! Treba je bilo varčevati na vseh koncih. Tonček je svoj- čas služil pri pK)ntonirjih v Ptuju, celo do kaprola je prišel! Pa mu je zadnje leto njegove službe pri cesarskih manevrih padlo težko bruno na nogo in od takrat je majceno šepal, ravno to- liko, da so ga odpustili od vojakov. Potem pa je dobil to službo na občini. Dopoldne je moral biti na razpolago županu, popol- dne je bil pa prost in je hodil ljudem kaj pomagat, da je še po strani nekaj zaslužil. Treba je bilo nasititi sedem lačnih klju- nov in to vsak dan! Znal je po tesarskem in sploh bil priden. — 23 — prijel za vsako delo. Prav zdaj ima drva pri zdravniku. Dr. Ipa- vic je dober človek, sam od sebe mu je vnaprej plačal, dva gol- dinarja mu je dal na račun. Kaj se pa tištale ženska toliko obi- ra po sejmu? Od kje le je? Hodi pa že tako kot slon! In zobje jo menda bolijo, vsa je obvezana, da.se ji komaj nos vidi izpod rute. Zdaj jo je mahnila proti živinskemu sejmišču. Morda mo- ža išče. *^ Po obedu je bila množica že precej bolj redka. Tu in tam si še videl mešetar je, ki so skakali od prodajavca do kupca in od kuf>ca nazaj k prodajavcu, jima nekaj šepetali na uho, pa še enkrat šli tipajt živinče pod podbradkom in čez križ in za vamp in vime, trgali šop bankovcev kupcu iz rok in mahali z njim prodajavcu pred nosom, se predušali, jima s silo vlekli roke vkup, pokali po njih, se po stokrat odmaknili in spet vr- nili, — kakor so pač pravila za to kupčijo. Včasih so nazadnje le prišli skup in si udarili v roke, ali pa ni bilo nič in je gnal kmet živinče raje nazaj domov kot bi ga dal v brezcenje. Kaj tista obvezana babnica v kočemajki stika vsepovsod? Cekar ima še vedno prazen! Kovačkov Tonček je stopil za njo, pa ga je menda opazila ali kaj, naenkrat je ni bilo nikjer več, kakor da se je v zemljo vdrla. V gostilni je šumelo kakor v pai>ju. Pili so likof, stari znan- ci so se znašli in si vedeli povedati toliko vsega tega. Pogovor med prijatelji je kakor kruh. Razpoloženje je polagoma rastlo. Kazalci na uri so se pre- mikali naprej, neopazno, nezadržno. Tonček je že nameraval proti domu, nič čudnega, bil je že od zgodnjega jutra na nogah. Ccti^t vina bi se mu zdajle prileg- lo. In zaslužil si ga je tudi. Samo da je dan srečno minil. Vse je bilo v redu. Stopil je v gostilno prav na spodnjem koncu trga, .se usedel k prvi mizi, kjer je bilo kaj prostora. Stari Fen- drih iz Rifnika mu je ponudil piti. Tonček je nazdravil, dvignil kupico, jo nastavil k ustom in pri tem slučajno pogledal proti vratom. Spet tista ženska s praznim cekarjem! Tu nekaj prav gotovo ni v redu! Prav tihotapila se je ven, opazil je njen po- gled, nekaj mu ni ugajalo v njem. Odpil je pol kozarca, še do- točil in rekel: — Pridem hitro nazaj! — Pa ga ni bilo nikoli več! Stopil je za žensko, ta je hitela, bila že dvajset metrov pred njim. Ozirala se je in ga je seveda videla, pa je začela stopati še hitreje. Tonček s svojo bolečo nogo ni mogel tako naglo, vendar >o je kar dobro pobiral. — Vraga! Saj to sploh ni ženska! — Hej, ti! Stoj! Ženska je bila zdaj že na travniku in se je spustila skoraj v (ck! Tonček za njo! Bila je naenknit prava dirka. Ženski se je opletalo krilo med noge in ni mogla več teči, — Tonček je bil že tesno za njo! Dohitel jo je, ji potegnil ruto z glave in jo — spoznal! — 24 — — O vraga! Saj ti si pa — Guzaj! Zdaj te imam, ti tat pre- kleti! — Guzaj se je otresel napadavca in siknil med zobmi: — Nimaš me še! Pusti rrie pri miru, ti pravim, drugače ti bo žal! — Tonček ni bil strohopetec, in močan je bil tudi. Pograbil je Guzaja z eno roko spredaj, z drugo za ovratnik, ta trenutek pa je Guzaj segel v cekar po pištolo in ga ustrelil v prsa! Nekdo je iz hiše slišal kričanje in strel in poklical ljudi. Naenkrat jih je bilo polno okrog ranjenca, ženska se je pa v divjem begu ix>^nala v hosto in.izginila v goščavi. — Guzaj... Gu-zaj me je ... V babo je bil preoblečen ... Samo to je še povedal in izdihnil v mlaki krvi. Krogla iz pištole mu je raztrgala pljuča in žile. Strašna novica se je kakor ogenj naglo razširila po trgu. Guzaj ne več samo tat, temveč tudi rnorivec! In odslej so matere strašile svoje otroke, če jih niso hoteli hitro ubogati: — Čakaj, bo Guzaj prišel po tebe,vče ne boš priden! — . * Tončkovo truplo so prinesli v mrtvašnico na Botričnici, kjer je čakalo na raztelešen je in sodnijski zapisnik. i .Šolarji so tisti dan po končanem pouku namesto domov leteli k Botričnici/ Marija Cretnik, pozneje poročena Kroflič, takrat dvanajst let stara, se mi je še čez dolga leta potožila, da se ni dalo čisto nič videti, ker je bilo toliko pajčevin na edinem oknu mrtvašnice. Tisti, ki imate te stvari čez, poskrbite vendar, da bodo^ok- na na javnih poslopjih čista in snažna, naj otroci vidijo in si zapomnijo in vtisnejo v spomin, kam pripelje razbojništvo. Dr. Ipavic pa je moral za svoja drva dobiti nekje drugega Žagarja. In mu scA^eda še &nkrat plačati, od uboge vdove ven- dar ni mogel terjati denarja nazaj. -5. poglavje . GUZAJ JO SREČNO ODNESE Guzaj bi bil silno rad videl svojo mater. Rad jo je imel in smilila se mu je, ko so žandarji kar naprej hodili okrog koče in jo na vsak način hoteli prisiliti, naj pove, kje je sin skriva. Vse so pretaknili, še po večkrat, hlev, listnjak, še na prazno pojato so šli gledat, v koči pa sploh vsak kotiček. Se- veda ga ni bilo nikjer. Guzaj je dobro vedel, da se ne sme pri- kazati, da ga čakajo. Si ni upal blizu. Bolj od daleč je pa več- krat oprezal, pa se mu je vedno zdelo kaj sumljivo. Ljudje so bili zaradi Kovačevega še močno razburjeni, pa tudi tistih sto petdeset goldinarjev se jim je ljubilo, ki jih je oblast razpisala kot nagrado tistemu, ki bi dobil Guzaja živ<:ga ali mrtvega v pest. Sto petdeset goldinarjev je bil takrat že velik denar! Kljub težavam ■ optimistično v ekonomsko reformo! NEK4J MISLI O VZROKIH GOSPODARSKEGA STANJA IN O POLOŽAJU OB KATEREM SE BODO OB PREDVIDENI EKONOMSKIREFORMI ZNAŠLA NEKATERA CELJSKA PODJETJA Številni in različni so vzroki, ki so povzročili v razvoju našega go- spodarstva takšno situacijo, da smo v današnjih pogojih primora- ni izvršiti posamezne korekture v ekonomskem sistemu samem. Na-, hajamo se pred gospodarsko re- formo, katere osnovi namen je, da v gospodarstvu ponovno vzposta- vimo stabiilizacijo in takšne odno- se, ki bodo zagotavljali nadaljnjo uspešno rast materialnih temeljev našega sistema socialistične demo- kracije. Predvidena ekonomska re- forma ne pomeni spremembo go- spodarskega sistema, temveč samo njegovo dopolnitev. Reforma bo obstoječi sistem dopolnila na višji ravni, njegovo bistvo — samou- pravni odnosi — pa bodo v bodoče dobili še večji poudarek, še kon- kretnejši in vsebinsko bogatejši izraz. Oglejmo si v najsplošnejših ob- risih nekaj glavnih vzrokov, ka- terih posledice so narekovale pred- stoječo ekonomsko reformo. Obseg investicij ,je kljub stal- nemu opozarjanju p>osameznih družbeno-političnih institucij rasel preko svojih realnih meja, kar je povzročalo našemu gospodarstvu nemalo težav. Struktura investicij ni bila vedno vsklajena z našimi najnujnejšimi potrebami. Velik del zbrane akumulacije se.je pre- takal v neproizvodna področja, na- mesto, da bi prvenstveno zagotav- ljali vlaganja v tiste panoge, ki bi v današnjih pogojih gospodarje- nja, tehnologije in ob upoštevanju vpliva mednarodnega trga, kar najhitreje vrnile vložena družbena sredstva. Gradili smo objekte ka- terih obstoj niso vedno narekovali ekonomski razlogi, temveč so se v posameznih primerih uveljavljali tudi politični momenti. Na področju negospodarskih vla- ganj ( investicije v objekte druž- benega standarda) smo tudi v Cc- Ijp prekoračili naše realne možno- sti. Upoštevali smo prvenstveno naše potrebe in nujnost gradnje posameznih objektov. Istočasna gradnja Študijske knjižnice, Eko- nomske srednje šole, delavnic Teh- nične srednje šole, drsališča in tri- bune na stadionu Borisa Kidriča, je nujno povzročila to, da so se že itak nezadostna sredstva še na- prej razdeljevala med posamezne objekte. Prav gotovo bi realen pri- oritetni red (ki ga pa spričo po- membnosti objektov verjetno ni lahko sestaviti) odpravil marsika- tero težavo in problem, ki smo si ga z istočasnim, hkratnim vlaga- njem v vse objekte naprtili. Velik in predvsem negativen vpliv na razvoj gospodarstva je imela tudi politika cen. Blagovni značaj gospodarstva je nujno za- hteval sprostitev delovanja tržnega mehanizma, v katerem se cene for- mirajo na osnovi zakona ponudbe in povpraševanja. Vendar pa smo iz različnih vzrokov sam tržni me- hanizem, oziroma njegovo delova- nje orriejevali z administrativnirrii predpisi, kar je povzročilo pri for- miranju cen precejšnja notranja protislovja. Določenim proizvodom so se cene prosto formirale, med- tem ko je bila cela vrsta industrij- skih proizvodov pod stalno kon- trolo cen; enako je bilo tudi z ne- katerimi, surovinami. Delovanje dveh faktorjev na področju formi- ranja cen (zakon tržnega meha- nizma in administrativni ukrepi) je imelo za posledico to, da so po- samezijc gospodarske organizacije (na našem področju predvsem Že- lezarna Štore, Tovarna emajlirane posode in druge) nabavljale repro- dukcijski material za svoje proiz- vode po prosto formiranih cenah (ki so praviloma stalno naraščale) rezultate svojega dela pa so pro- dajale po tako imenovanih »plafo- niranih cenah«. Mar ni absurdno in nevzdržno, da na primer Tovar- na emajlirane posode pri današ- njih cenah surovin, prodaja svoje proizvode po plafoniranih cenah (uradno določenih) iz leta 1953! Prekomerno zaposlovanje delov-, ne sile( in s tem v zvezi ekstenziv- no širjenje gospodarstva) je tudi prispevalo svoj delež k poglablja- nju težav v ekonomskem razvoju naše dežele. Pritisk in priliv delov- ne sile s podeželja je bil prevelik. Namesto, da bi gospodarske orga- nizacije povečevale obseg proiz- vodnje z boljšo organizacijo dela, z izboljšavo tehnoloških postop- kov in z aktiviranjem ostalih fak torjev, ki vplivajo na povečanje proizvodnje, so obseg produkcije praktično povečali /samo z veča- njem števila zaposlenih. Ker se je število novozaposlenih stalno pove- čevalo, se je večal tudi obseg oseb- nih dohodkov (delež produktivne- ga prebivalstva je v odnosu na ce- lotno populacijo stalno rasel) kar je povpročilo velik pritisk na bla- govne fonde. Prekomerno povpra- ševanje po posameznih artikhh, ki jih je bilo v naših trgovinah pre- malo, je imelo za posledico pove- čanje cen, ker so bili potrošniki pripravljeni posamezne življenjsko potrebne proizvode plačevati tudi po višjih cenah. Na tak način ustvarjen začarani krog, ki se je vedno bolj širil, je bilo mogoče razbiti samo s tako radikalnim ukrepom, kakršen je bil odlok Iz- vršnega sveta o »zamrznjenju cen«. Upoštevati pa je potrebno, da lah- ko pomeni tak odlok (ki v bistvu zatre delovanje celotnega tržnega mehanizma) samo začasno rešitev situacije in predstavlja samo stopj ničko v sklopu celote ukrepov, ki vodijo k stabilizaciji našega gospo- darskega razvoja. Nemalo težav je povzročilo (in jih še povzroča, gledano s stališča ekonomike kot celote) nasprotje med stopnjo rasti produktivnosti dela in med stopnjo povečevanja osebnih dohodkov. Ker so življenj- ski stroški permanentno naraščali (posebno v lanskem letu) so se s tem vedno bolj slabšali življenj.ski pogoji tistim zaposlenim, katerih dohodki so bili najnižji. Socialni in drugi razlogi so narekovali, da smo šli v posamezne akcije za dvi- govanje osebnih dohodkov najniž- jim kategorijam. Tako umetno po- večevanje dohodkov, ki pa je bilo zaradi naraščanja življenjskih stro- škov potrebno in nujno, pa je po- vzročilo samo še nadaljnje poglab- ljanje nasprotja med rastjo pro- duktivnosti dela in med stopnjo rasti osebnih dohodkov. Na področju celjske občine ima- mo podjetja, kjer so se osebni do- hodki za pet, šest ali celo večkrat dvignili nad stopnjo porasta pro- duktivnosti. V Cinkarni na primer je lansko leto produktivnost dela narasla po stopnji 8,9"o, osebni dohodki pa so se (zaradi že ome- njenih socialnih razlogov) poveča- li kar za 40 %\ Ce izvršimo isto primerjavo za daljše časovno od- dobje (od leta 1961 do konca leta 1964) ugotovimo, da so se v istem podjetju osebni dohodki povečali za 100''o, medtem ko je produk- tivnost dela narastla samo za 62 odstotkov. (Primer navajam samo kot ilustrativen, v nobenem pri- meru pa ne kot tipičen, ker je ta- ko ali podobno, predvsem pa še slabše stanje v marsikaterem dru- gem podjetju!) še in še bi lahko naštevali ter analizirali posamezne vzroke, ki so vpHvali na težave, ki jih danes v našem gospodarstvu imamo, ven- dar nam omejenost prostora tega ne dopušča. Oglejmo si sedaj kak- šna bo predvidoma situacija v go- spodarskih organizacijah na osno- vi okvirnih instrumentov, ki se predvidevajo. Predlogi za spremembo posa- meznih instrumentov v gospodar- stvu (sprememba paritete in celot- na devizna reforma, zmanjšanje obresti na poslovne sklade, odpra- va medfaznega prometnega davka ter njegova preorientacija iz proiz- vodnje v potrošnjo, zmanjšanje carinske stopnje itd.), ki so jih gospodarske organizacije dobile, so seveda samo orientacijski in niso dokončni. Zato je potrebno tako tudi ocenjevati izračune, ki iz njih izhajajo. Številke, ki so jih v gospodarskih organizacijah izračunali, so samo ilustrativne, vendar pa kljub temu močno zgo- vorne. Ker bo ostalo bistvo refor- me, ki je razvidna iz podanih pred- logov neizpremenjeno, potem bo ne glede na stopnjo posameznih sprememb pri ekonomskih instru- mentih tudi tendenca rezultatov, ki iz reforme izhaja, vsaj približno taka, kakor se kaže na osnovi že danes znanih podatkov. ^ Proces izvajanja same reforme bo obsegal daljše časovno obdob- je. Zaporedje sprejemanja posa- meznih zakonov in uredb bo tako, da bo zagotavljalo enotno in or- gansko rast celotnega gospodar- skega sistema. Dejstvo je, da se bodo posamezne gospodarske or- ganizacije znašle ob začetku re- forme v položaju, ki bo vse preji kot zavidanja vreden. Sprememba! paritete (1 dolar za 1.200 din) in uvedba enotnega dinarja bo imela za posledico, da bodo določene go- spodarske organizacije, kljub pred- videnim carinskim olajšavam v novih pogojih dražje uvažale re- produkcijski material, medtem ko bodo izvažale po istih, oziroma sa- mo deloma spremenjenih cenah. Obseg dohodka se bo zaradi tega (jn zaradi drugih faktorjev) seve- da bistveno zmanjšal. Velik vpliv na obseg dohodka bo imela tudi višina cen na notranjem trgu. Od tega je odvisno pravzaprav vse! Ce se bo višina posameznih pro- dajnih cen še vedno administrativ- no odrejala in se pri tem ne bo upoštevalo produkcijskih cen in ne cen na svetovnem trgu, potem se bo tudi v bodoče dogajalo to, da se bo akunrulacija zaradi ovi- ranega delovanja ekonomskih za- konov, pretakala iz enih panog v druge. Bistveni prelivi akumula- cije med posameznimi panogami so sicer predvideni (preliv akumu- lacije iz predelovalne industrije v ekstraktivno) vendar bo ta preliv na razvoj gospodarstva deloval sti- mulativno. Ce pogledamo kakšna bo situa- cija v nekaterih večjih podjetjih v celjski občini (Železarna Štore, TEP in Cinkarna) potem lahko za vse tri postavimo enoten odgovor: obseg celotnega dohodka podjetij bi se na osnovi obstoječih in pred- videnih cen ter na osnovi ostalih predvidenih ukrepov, znatno po- manjšal. Najvišjo stopnjo padca bi zabeležila TEP, za njo Železarna Štore, medtem ko bi bila situacija v Cmkarni v odnosu na prej ome- jeni podjetji, relativno najboljša, še posebno, če bo Cinkarna uspela pravočasno aktivirati skoraj do- grajene nove kapacitete. Veliko bremenitev dohodka bodo pred- stavljali tudi stroški v zvezi s po- dražitvijo električne energije in transporta. Ta tri podjetja bodo predvidoma imela samo zaradi po- večanja teh dveh postavk približno za milijardo večje izdatke, oziro- ma stroške. Pogledati pa je potrebno situaci- jo tudi z druge plati. Sprostitev posameznih instrumentov (sprosti- tve pri prometnem davku, zmanj- šanje obresti na poslovne sklade in zmanjšanje stopenj prispevka družbeni skupnosti ter drugi) pa bo gospodarskim organizacijam prinesla tudi pozitivne posledice. Težave, v katerih se bodo znašle nekatere gospodarske organizacije v začetku izvajanja reforme, bodo prehodnega značaja in jih bo kot takšne potrebno tudi ocenjevati. Vendar pa jih ne smemo podcenje- vati in ne omalovaževati! Ker se bodo gospodarske spre- membe vršile enotno in istočasno na celotnem našem gospodarskem prostoru, bo njihov vpliv in učinek v končnem rezultatu za družbeno skupnost kot celoto prav gotovo pozitiven. Težave v posameznih pod- jetjih in panogah se bodo posto- poma zmanjševale, dokler se ne bodo povsem odpravile. Vendar pa povsod ne bo tako! Podjetja, ki niso rentabilna že v sedanjih po- gojih, bodo ob novih, ko bo raču- nica edino merilo obstoja in delo- vanja nujno morala propasti. Konč- no nas bodo ekonomski zakoni pri- peljali do tega, da bomo radikalno izvajali to, kar do danes v glavnem ni bila naša praksa: da bodo ob- stajale in delovale lahko samo ti- ste gospodarske organizacije, ka- terih rezultati poslovanja bodo po- zitivni. Na osnovi izračunov, ki ob- stajajo za področje celjske občine, do likvidacije t>osameznih podjetij predvidoma ne bo prišlo. Pojavljajo pa se v zvezi s pred- videno gospodarsko reformo tudi že nekateri problemi, o katerih je potrebno spregovoriti nekaj besed. Kljub temu, da v gospodarskih or- ganizacijah v glavnem ne bo prišlo do odpuščanja delovne sile in bo stopnja zaposlenosti ostala na da- našnjem nivoju, pa smo že ugoto- vili posamezne primere odpušča- nja zaposlenih delavcev. Ob tem problemu pa nam se postavlja vprašanje: kakšni naj bodo krite- I riji, na osnovi katerih bi vršili po- f samezne odpustitve, če bo resnič- no potrebno. Da bi kot osnovo za odpust jemali kriterij število za- poslenih članov v družini, ni spre- jemljivo. Res je, da lažje izhajajo pri današnjih cenah tiste družine, kjer sta zaposlena oba zakonca, vendar pa nam to ne more služiti kot osnova po kateri bi določali, kdo bo ob eventualnem odpušča- nju delovne sile tisti, ki bo moral zapustiti podjetje. Prav tako je ne- vzdržen kriterij, da bi odpuščali predvsem tiste, ki inpajo doma krpo zemlje kot dopolnilo za lažje preživljanje. Izjemoma bi ta kri- terij lahko uporabili v tistih pri- merih, kjer je velikost posestva zadostna, da omogoča eksistenco zaposlenemu in njegovi družini. Ob današnjih pogojih in ob nalogah pred katerimi bodo gospodarske organizacije stale v bodoče, ko bo- do morale še bolj kot doslej raz- mišljati o iskanju notranjjh re- zerv, je edini sprejemljivi kriterij za odpust: uspešnost in učinkovi- tost dela posameznika. . Upoštevanje tega kriterija izklju- čuje vprašanje števila zaposlenih v družini in to, če ima kdo doma svoj mali košček zemlje. Gospo- darske organizacije naj tehtno pre- analizirajo učinkovitost dela posa- meznika in odpustijo iz proizvod- nje (enako tudi iz neproizvodnje -r- uprava) tiste zaposlene, katerih efekti dela niso v skladu z zahte- vami, ki se pred njih postavljajo. še en problem se pojavlja, ki kaže nanj posebej opozoriti. V zadnjem času smo imeli pone- kod v Sloveniji primere, da so go- spodarske organizacije o posamez- nih vćižnejših vprašanjih iskale od- ločitev zaposlenih na osnovi refe- renduma. Ker se lahko ta demo- kratična institucija čestokrat iz- korišča v namene, ki v resnici skri- vajo za sabo razne tendence, ki so našemu razvoju in posameznim gospodarskim organizacijam v bi- stvu v škodo, je nujno potrebno, da politični in samoupravni organi znotraj podjetja dobro pretehtajo, kdaj se bodo te najdemokratičnejše oblike neposrednega odločanja za- poslenih res posluževali. Ker se pri referendumu zaposleni opredelju- jejo s kratkim »da« ali »ne«, je prav mogoče izkoristiti in posta- viti pred nje take probleme, ki jih je mogoče uspešneje in "nič manj demokratično reševati preko sa- moupravnih organov. Tam, kjer se bodo morda za referendum od- ločili, naj v polni meri upoštevajo to, da je lahko resnično in najob- jektivncjše informiranje zaposle- nih edini faktor, ki lahko zagotovi, da bo odločitev kolektiva res de- mokratična in po vsebini najracio- nalnejša in progresivna. Življenjski standard bo v pre- hodnem obdobju uveljavljanja eko- nomskih ukrepov prav gotovo pri- zadet, vendar je bistvo vseh ukre- pov ravno v tem, da izvršimo v okviru daljnosežnejšega procesa, tako stabilizacijo v naši ekonomi- ki, katere rezultati bodo imeh po- zitiven vpliv na nadaljnji rast živ- ljenjskega standarda. Samo s smotrno in dobro orga- nizirano politično akcijo, bomo na- še delovne ljudi lahko pravočasno in objektivno seznanili z vsebino in pomenom posameznih ukrepov naše ekonomske .reforme. Začetne težave bo mogoče uspešno prebro- diti samo ob najučinkovitejšem mobiliziranju vseh subjektivnih sil, posebno komunistov, katerih naloge in odgovornost bodo v zve- zi z reformo precejšnje. Vsi delov- ni ljudje pričakujejo od reforme kar najboljše rezultate in kljub poznavanju začetnih težav optimi- stično gledajo na naš nadaljnji 1 ekonomski in družbeno-političnl ' razvoj. BERNARD STRMCNIK Celje v dvajsetih svobodnih letih čas merimo po letih, desetletjih, stoletjih, tisočletjih, zgodovino po razdobjih, ki jim služijo časovne mere samo za okvir. Starejša raz- dobja so bila dolga, zelo dolga, no- vejša pa krajša, čedalje krajša. Ce- prav s^e individualAo življenje daljša, vendar zelo hitro živimo in s svojim dejanjem in nehanjem napolnjujemo čas — oboje je sicor v medsebojni zvezi. Pravimo, da je zgodovina pot na- predka. To je relativno res. Gre- mo naprej, toda preko mnogih za- blod, preko žrtev in naporov pri- hajamo v svetlejše dneve. Ali to tudi oseljno vedno občuti- mo? Nikakor ne! Človeška dušev- nost je močno prilagodljiva in se neprestano slabo zaveda spre- memb. To velja zlasti za mladino,* ki občuti samo sedanjost in živi v njej. Starejši imajo zaradi last- nih doživetij močnejši čut za po- vezavo preteklosti s sedanjostjo, vendar njihova kritičnost često do- biva obratno smer, preteklost ra- di stavijo nad sedanjost, zlasti če so mučno subjektivne nature — saj v preteklosti so bili mladi in polni prekipevajočih sil! Ako hočemo biti pravični pretek- losti in sedanjosti, ako hočemo prav vrednotiti tisto, kar imenuje- mo napredek, moramo stopiti iz svoje subjektivnosti in poiskati ob- jektivna dejstva: ugotoviti mora- mo, v kakih pogojih so ljudje nek- daj živeli, pod kakimi pogoji žive sedaj, ne glede na to, kako srečne se počutijo. Ko motrimo svet s tega stališča, moramo ugotoviti zares velik na- predek. To velja tudi za našo do- movino, prav gotovo tudi za Celje in njegove prebivalce. Zadnja dvaj- seta leta so jim prinesla ogromen napredek. Nikakor ni šlo vedno gladko, bilo je mnogo objektivnih ovir, a tudi subjektivnih ni manj- kalo. Kakor v vsej svoji zgodovini je bilo Celje tudi v povojni obnovi v centru svoje prirodne pokraji- ne. Skrbelo je za njen razvoj in svoj napredek. Najočitnejši znak za to je pog- led na mesto. Velika zazidana pod- ročja ga izpričujejo, o tem pa go- vori tudi število prebivalstva. V dvajsetih letih se je potrojilo. Kljub tarnanju, ki ga je še slišati tu in tam, živi mnogo bolje, kakor je živelo pred vojno. Res je, so še med nami ljudje, ki jih hudo tare- jo brige, toda družba daje košček kruha vsakomur, ki ga ne zametu je, tudi tistim, ki zaradi onemoglo- sti ali težkih, nepreračunljivih živ- ljenjskih nepriUk ne morejo več delati. Za napredek je bila potrebna or- ganizacija: upravno-politična, go- spodarska in družbena, kultura in vzgo j no-moralna. Staro upravno-politično organi- zacijo, ki notranje niti ni bila moč- na, je okupator razbil; kar je sam ustvaril, je bilo začasno in nasilno. Na borbenem terenu je nastala no- va organizacija v skladu s socia- lističnimi načeli Komunistične par- tije in prizadevanji Osvobodilne fronte. Po osvoboditvi se je orga- nizacija prenesla v mesto, se po potrebi spreminjala in dopolnjeva- la, ne izoliramo, ampak v povezavi z našim celokupnim razvojem. S terena je prišel v Celje okrož- ni odbor Osvobodilne fronte, ki je imel široko in globoko odgovor- nost. Okrožje je izprva obsegalo petnajst okrajev: Celje — mesto, Celje — okolico, Žalec, Vransko, Gornji grad, Šoštanj, Slovenj Gra- dec, Slovenske Konjice, Laško, Tr- bovlje, Šmarje, Kozje, Sevnico, Brežice in Krško. Dne 6. septembra 1945 se je šte- vilo okrajev skrčilo na sedem, kaj- ti okraj Krško, je prišel k novo- meškemu okrožju, nekaj ^krajev se je pa združilo. Dne 27. februar- ja 1946 je odpadel tudi Slovenj Gradec in okraja Šo|tanj in Gor- nji grad sta se združila. Tako je ostalo samo pet okrajev. V svoji zadnji fazi celjsko okrož- je torej ni več obsegalo Posavja, pač pa rcvirsko Posavje s Hrast- nikom,'' Trbovljami, Zagorjem in Radečami, toda brez litijskega področja. Okrožje je obstajalo do' 23. ja- nuarja 1947 in ga je vodil okrožni odbor OF. Ko je" bilo ukinjeno, je del njegovih funkcij prešel na re- publiko, del na okraje. Od 23. februarja 1949 do 13. ja- nuarja 1951 so vlogo bivših okro- žij imele oblasti. Področje bivšega celjskega okrožja je bilo v ljub- ljanski oblasti s štirimi okraji: Celje —- mesto, Celje — okolica, Mozirje in Trbovlje, v mariborski pa z okrajem Poljčane (kot nas- lednikom okrajev Konjice in Šmar- je). . I Po ukinitvi oblasti je padla te- žina uprave na okraje in krajevne ljudske odbore, ki so jim 12. apri- la 1952 sledile večje občine. Okraj Celje — okolica je imela v naslednjih letih združevalno vlo- go in si je sčasoma priklj^ičil vse okraje področja bivšega celjskega okrožja razen revirskega Zasavja, ki je prišlo k Ljubljani. Priključeni so bili okraji: Laško, Žalec in Vransko že 6. septembra 1945, večina okraja Poljčane 12. ap- rila 1952, okraj Celje mesto 26. marca 1954, okraj Šoštanj, obse- gajoč šaleško in Gornjo Savinjsko dolino, 28. junija 1955, tri posav- ske občine (do 28. junija 1965 ok- raj Krško) 17. decembra 1962, pod- ročje Radeč kot del občine Laško. Dne 1. marca 1965 je nehal po- slovati okraj Celje, njegovo delov- no dediščino so prevzele občine, zlasti občina Celje, ki ji po prirod- ni pomembnosti pripada naloga, da glede skupnih zadev v nekaki konfederaciji svobodnih občin ko- ordinira delo v njihovih skupnih zadevah. Celjska občina je naslednica ok- raja Celje — mesto, ki se je ob svojem nastanku ujemal s pred- vojno občino Celje, nastalo v je- seni 1934 po združitvi občine Celje mesto z občino Celje okolica. Tudi celjski mestni odbor OF je nastal na okoliš.kem borbenem terenu, odkoder je po osvoboditvi prišel v mesto in se izpopolnil. Še zakon z dne 6. septembra 1945 daje okraju Celje mesto točno predvojni obseg. Potem pa je te- ritorij rasel. Dne 14. septembra 1946 je bil priključen del katastrske občine Teharje: Cret, del Teharja samega in del Zavodna; dne 25. septembra 1949 sta prišla k Celju Tremarje in del Levca; dne 19. aprila 1952 so sledile Spodnje Trnovlje; v jeseni 1953 so bile Celju priključene tri samostojne občine: škofja vas,' Šmartno v Rožni dolini in Štore, toda ko je 26. marca 1954 Celje — mesto izgubilo značaj okraja in se združilo z okrajem Celje — okoli- ca v nov okraj Celje, so te tri ob- čine zopet postale samostojne. Ko pa so bile z zakonom z dne 28. ju- nija 1955 ustanovljene velike obči- ne ali komune, so te občine zopet prišle k Celju. Dne 24. septembra 1958 so obči- no Celje zopet povečali s tem, da so ji priključili občino Vojnik, ki je nastala leta 1955 iz štirih manj- ših občin: Vojnika, Frankolovega, Strmca in Dobrne. V vodstvu okraja Celje — mesto je mestnemu okrajnemu odboru OF sledil 5. avgusta 1945 izvoljeni mestni narodno-osvobodilni odbor, ki je na osnovi Splošnega zakona o ljudskih odborih leta 1946 dobil naslov mestnega ljudskega odbora (MLO), ki mu je bil na čelu izvrš- ni odbor s predsednikom. Mestni ljudski odbor je bil spr- va enojen. Na osnovi zakona o ob- činskih odborih z dne 30. junija 1952 so ga pa razdelili v mestni zbor in v zbor proizvajalcev. Na čelu sta bila predsednik in pod- predsednik MLO. Važno vlogo so dobili sveti, ki jim je bila poverje- na skrb za posamezne panoge mestne uprave. Ko se je leta 1954 okraj Celje — mesto spremenil v občino Celje, se je njen predstavniški organ spremenil v Občinski ljudski od-, bor (Ob LO). Na osnovi ustave z dne 9. apri- la 1963 se je občinski ljudski od- bor spremenil v občinsko skupšči- no, ki je imela občinski zbor in zbor delovnih skupnosti. Letošnja isprememba jc zbor delovnih skup- nosti diferencirala. Prvi izvoljeni predsednik mest- nega narodnoosvobodilnega (ljud- skega) odbora je bil Vlado Moč- nik, sledili so mu: Andrej Svetek (julija 1946), Stane Kokalj (maja 1948) in Riko Jerman (septembra 1950). Ko jc Riko Jerman leta 1954 postal predsednik po združitvi na- stalega okraja Celje, je vodstvo celjske občine prevzel dotedanji podpredsednik Fedor Gradišnik. Po nastanku velike občine (komu- ne) so izvolili za predsednika An- dreja Svetka. Po priključitvi Voj- nika je prevzel vodstvo Franc Rup- rct. Dne 3. maja 1962 mu je sledil Jožef Jošt. Po volitvah v letu 1963 jc pa na čelu občine Marjan Uča- kar. Kakor vemo, pomeni leto 1950 važno prelomnico. Dotlej je imelo mesto predstavništvo vodilno vlo- go v gospodarstvu in kulturi (t. j. v vsem) in je v ta namen moralo imeti v svojem izvršilnem aparatu potrebne organe: poverjeništva, načrtno komisijo in direkcije. Pot- lej mu je pa pripadala samo us merjevalna in nadzoroval na ob- last, ki je pa naravno, imela pravi- co, da neposredno poseže v vod- stvo podjetij in ustanov, če se je za to pokazala nujna potreba. Tu podajamo samo osnovne črte raz- voja tega udejstvovanja. Prve uk- repe je gotovo vodila nujna potre- ba:, ljudje so morali imeti kruh. Kruh so dajali kmetje. Za narod- noosvobodilno borbo so naši kmetje bili prav požrtvovalni in neustrašni, izpolnili so v polni me- ri svojo narodno in družbeno dol- žnost, to jim najbolj zasluženi bor- ci z veseljem priznajo. Dajati pa je bilo treba tudi po osvoboditvi čeprav je bilo v marsikateri kmeč- ki hiši le malo zalog. Tu in tam je pripravljenost za pomoč popu- stila, ponekod so bili tudi prijemi napačni, premalo psihološki. Zara- di dela je bilo treba obnoviti in spraviti v pogon podjetja, velika in mala. Po zadostitvi najmanjšim potre- bam pa že tudi vmes, vse je zače- lo načrtno delo, ki je imelo za cilj socializacijo tako gospodarjenja kot družbe. V zvezi s tem je izde- lava večletnih gospodarskih načr- tov in ustanovitev načrtnih komi- sij. Terensko gospodarsko delo so si po velikosti in pomembnosti podjetij razdelile zveza, republika, okraj in občina. Ko je leta 1950 prenehalo administrativno vode- nje, je ta delitev postala nepotreb- na. Cisto v ravni črti ni šlo. Popol- no predvidevanje v družbenem živ- ljenju ni možno — preveč je ira- cionalnih (nepreračunljivih) čini- teljev, približna pot se pa ob skrb- nem tehtanju le zadene. NEijmanj ravna je bila pot v kme- tijstvu. Najprej so postopali po na- čelu, da mora dobiti zemljo tisti, ki jo obdeluje. Težnja po sociali- zaciji je to načelo modificirala. Da bi ustvarili večje in življenjsko močnejše kmetijske obrate, so za- čeli kmete siliti, da bi se združili v obdelovalnih zadrugah. To se je vršilo zlasti leta 1948. Ni šlo. Sno- vanje obdelovalnih zadrug so opu- stili. Socialistična misel pa niti pri zemlji ni smela propasti. Na- slonila se je na državna (družbe- na) posestva in na splošne zadru- ge. Tako posestva kot zadruge so imele svojo zemljo deloma na os- novi zaplemb po narodnih sovraž- nikih in deloma na presežkih ag- rarnega maksimuma. Šele po pre- teku nekaj let so jo pričele kupo- vati in dobivati z zamenjavo. Kooperacija je bila sredstvo, s katerim so zadruge začele tesne- je povezovati privatne kmetije s, socialističnim gospodarstvom. Celjsko družbeno kmetijsko por sestvo je imelo svoj delež na Lavi, Si težavo se jc otresalo deficita. Drugo družbeno posestvo je bilo v Vojniku. Imelo je podružne okoli- še v Jankovi, na Strmcu in Dobrni. Leta 1960 se je priključilo celj.ske- mu. Ob istem času so mu priklju- čili tudi obrat celjske vrtnarske šole. Leta 1962 se je vsa ta posest združila z družbenim posestvom v Žalcu, tako je nastal kmetijski vcleobrat »Agrokombinat«, ki je zavzel vso celjsko in žalsko občino. Priključil si jc tudi celjske Mes- nine z mesnico, podjetje Mleko, ki je imelo podružnico v VelenjuJ ter celjsko prodajalno semen Se-! me, ki jo je bila ustanovila Gospo-^ darska poslovna zveza. Na področju občine je bilo vcčl zadrug. Štorska zadruga je nasta-- la iz štorske in teharske. Zadnage' .so bile v Celju, Vojniku, Ljubečni, Škofji vasi. Strmcu in Dobrni. V začetku leta .so se vse te zadruge združile. Vse gospodarjenje z go- zdovi, družbenimi in privatnimi, se je združilo v Gozdnem gospo- darstvu^ Z združenimi močmi je bilo lažd uspešno delati. V industriji je bilo združevanja nekoliko manj, saj so bila podjet- ja tako že velika. Celje ima v resnici staro indust- rijo, vendar je svoj glavni razmah dobila šele v novi Jugoslaviji. Za to navajam samo dve številki: pred drugo vojno je celjska industrija imela zaposlenih okrog 3000 Ijttdi, ob koncu junija 1963 pa okrog 12.000. Pri tem je mehanizacija na- predovala sorazmerno z dobo. Ga tovo lahko tudi v bodočnosti pri- čakujemo živahen razvoj. . V razvoju obrti opažamo neko kolebanje.. Težila je k podružb- Ijanju in je razvojne težave prav tako premagovala z združevanjem. Ker je družbena obrt zaostajala za celotnim razvojem in ni mogla zadoščati ^rastočim potrebam, so v zadnjih letih uvedli olajšave za delo in obstoj privatnih obrti. Šolstvo je izza leta 1945 zavzelo širok razmah. Vodilo je bila težnja socializma, da postane višja osnov- na izobrazba obvezna za vsakogar \ in dostopna vsakomur, da si pa tudi srednjo in višjo izobrazbo la- hko pridobe vsi, ki si to žele in so sposobni za študij. Osnovno šolstvo nas je preko sedemletke in nižjih gimnazij pri- vedlo do osemletnih osnovnih šol (1958). V nemestnih krajih občine je sicer ostalo nekaj šol nepopol- nih, toda osemletke so tako raz- vrščene, da lahko vstopajo vanje tudi učenci nepopolnih osnovnih šol, čim dovrše v njih zadnji raz- red. Občina je obnovila več šol- skih poslopij in zgradila pet novih. Gimna.ziji kot splošni izobraževal- ni šoli srednje stopnje je pridru- žila celo vrsto srednjih strokovnih šol. Učiteljišče je v preteklem letu dobilo značaj pedagoške gimnazi- je. Izpopolnile in pomnožile so se tudi nižje strokovne šole, ki do-, tudi nižje strkovne šole. Cela vrsta tečajev nudi tudi sta- rejšim možnost za izobraževanje ia napredovanje; med njimi je center za višjo in visokošolsko izo- brazbo. Nastala ali močno izpopolnila se je vrsta kulturnih zavodov in usta- nov, ki v celoti presegajo mestni okvir: Ljudsko gledališče, muzej, študijska knjižnica, zavod za spo- meniško varstvo, zgodovinski ar- hiv. Celjska bolnica in zdravstveni dom sta se razvila v velika zdrav- stvena zavoda, ki služita prebival- stvu vse Celjske pokrajine. Bolni- ca ima prostora za 1500 bolnikov. Upravno in strokovno je z njo združeno še nekoliko zdravstvenih zavodov, ki so v širšem področju celjske pokrajine. Združujoč za- vod je tudi zdravstveni dom. Občina tudi ni pozabila na" soci- alno skrbstvo. Onemogle, ki so bfcz nege, je zmestila v domu na Polzeli, dmgim nudi denarno in materialno pomoč, briga se za o- troke brez staršev in brez vzgoji Icljcv itd. To je samo bežna slika zelo bo- gatega življenja zadnjih dvajsetih let. Celje je v tem razdobju goto- vo močno napredovalo in upravi- čeno pričakujemo, da v svojem zaletu ne bo zaostalo. J. O. Oba posnetlca Fotoatclje Pelikan Celj«