Lote VIII., iiev. 97. Celje, torek 31. avgusta 1926. Poštnina plačana v gotovinl. Izhaja v torek, četrtek In soboto. Stane mesečno Din 7' — za inozemstvo Din 20'- . Posamezna Ätenitka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Urcdni&tvo in upr.iv>ičtvo : Cetje Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi sc ne vračajo. Qgtasi po tarifu. Telefon int. štcv. 65. Opasnost velike ftemčije. Prancoski žumalist Helsey je zadnje mesece potoval po balkanskih državah in potem je obiskal §e Avstrijo in Nemčijo. Sedaj je na podlagi svojih pro- učevanj napisal v pariškem ,Le Journal' članek, ki se bavi z vpraSanjem pri- ključitve Avstrije Nemčiji. Helsey najprej ugotavlja, da ne sede veliki zagovorniki združitve na Dunaju, ampak v Berlinu, odkoder vo- dijo vso propagando. Ne samo v Av- striji, ampak tudi v drugih državah skuSajo vplivati na javno mnenje in nameravajo celo v francoski javnosti propagirati misel združitve Nemčije in Avstrije. Sieer pa ta misel ni nova. Že knez Lichnowski se je leta 1898. domenil z merodajnimi čmitelji, da bo propagiral idejo združitve. Kasneje, ko je bil v Nemčiji na krmilu kncz Bülow, se jim ni tako mudilo, ker niso hoteli z združitvijo ojačiti katoličanstva v Nemčiji. List se bavi potem z vlogo, ki jo je igrala Avstrija proti koncu vojne in pravi, da je zopet povzela misel zdru- žitve nemSka republika in jo tudi sve- čano dokumentirala v členu 61, wei- marske ustave. Pokret za združitev pomenja veliko nevarnost ne samo za vzhodne države v Evropi, ampak tudi za Francijo. Fran- cija in Belgija nista krvaveli štiri leta zato, da bi končno trpeli še večjo Nemčijo, kakor je bila pred vojno. Tudi Anglija je spoznala, kje tiči nevarnost. ker bi se z združitvijo Avstrije z Nem- čijo zaprla dunavska kotlina in bi tako nastala barijera proti vzhodni Evropi. Istu velja tudi za Češkoslovaško, Polj- sko in Rumunijo, ki se morajo bati povečane Nemčije. Zato so tudi odločno nastopile proti združitveni misli, ker bi bile sicer ločene od Francije. Zlasti mora biti vznemirjena z združitvijo ČeškoslovaSka. Ni dvoma, da si tudi Italija ne želi skupne meje z Nemčijo, ker je znano, da ta država ni prijetna soseda. Svica bi takisto le nerada vi- dela, ako bi se Nemčija raztegnila do Predarlskega. Po mnenju Helseya ni dovolj jam- stva proti združitvi v tern, da se od- pravi člen 61. weimarske ustave, ki je mogel prodreti leta 1919. vsled sklepa veleposlaniSke konference. lnteresirane države naj pazijo, da bodo mogle v danem trenutku preprečiti misel zdru- žitve Nemčije in Avstrije. Poliiika p Bolgarija je odgovorlla. Od- govor bolgarske vlade na protestno noto Jugoslavije, Romunije in Grčije, ki je priSel v Beograd v soboto, je napisan v spravljivem duhu. Zlasti ob- Sirno razpravlja o obeh glavnih točkah, o katerih govorl skupna nota balkan- skih držav, namreč o nadzorovanju mej in delovanju revolucijonarnih or- ganizactj. Iz note se nedvomno vidi dobra volja Bolgarije, sodelovati pri konsolidaciji mim na Baikanu. Vsmislu nasveta velesil se izogiba nota vsake polemike. Vendar skuša ovreči trditve balkanskih zaveznikov glede aktivnosti revolucijonarnih organizacij, ki se od letošnje spomladi dalje baje zopet po- javlja. Nota naglaša, da Grčiia lani ni poslala nobene pritožbe glede vpada četašev in povdarja, da pritožbe o spopadih ob romunsko-bolgarski meji, ki jih je pred kratkim poslala buka- reSka vlada, niso bile potrjene v uve- deni preiskavi, ki je romunska vlada ni hotela priznati. Kar se tiče dogod- kov ob jugoslovensko-bolgarski gra- nici, jih navaja po podatkih iz Jugo- slavije. V smislu želja nekaterih vele- sil opugča bolgarska vlada svojo na- mero, predložiti spor Društvu narodov, vendar izjavlja svojo pripravljenost, ako bi se DruStvo narodov za to stvar zavzelo, da se bo pokorilo odločitvi te visoke nepristrane ustanove, do katere ima neomejeno zaupanje. p UkrepI proti makedonstvu- jušČim. Politika Žika Lazič in Tomič" sta v soboto obiskala ministrskega predsednika Uzunoviča. Obisk je veljal predvsem akciji, ki jo bo uvedla naSa vlada proti bolgarskim komitašem. Po- jačene bodo žandarmerijske straže in podvzeti bodo strogi ukrepi proti lju- demF ki podpirajo makedonstvujušče. Razmišlja se tudi o tern, da bi se po- sestva teh ljudi razlastila in da bi se razdelila med dobrovoljce — grani- čarje. V Macedoniji mora po mnenju vlade zavladati strog režim, ki bo onemogočil bolgarsko propagando. Celjska kronika. c Gospod vellkl župan dr. Pirk- maier se je mudil v pondeljek 30. t. m. v Celju, kjer si je dal na srezkem po- glavarstvu poročati o projektih, ki se nanašajo na regulacijo Savinje in nje- nih pritokov in ki gredo za tern, da se čimprej odstranijo največje nevar- nosti poplav, ki so letos v celjskem okolišu ponovno povzročile težke škode. G. vladni svetnik dr. Žužek je g. velikemu županu izčrpno poročal o vsem, kar se je doslej storilo in kar se mora še v bodoče storiti v tern pogledu. Ob tej priliki si je ogledal g. veliki župan tudi ves teren bolnice, ki je trajno izpostavljen poplavam in je ta zavod, kakor znano utrpel ob zadnji povodnji občutno škodo na ži- vilih, zemljiščih in poslopjih. G. upra- vitelj bolnice je g. velikemu županu prednašal razne zadeve ekonomsko- upravnega značaja, g. vodja bolnice pa je zlasti opozarjal na nujnost pri- merne nastanitve gineloškega oddelka. G. veliki župan si je ogledal na to še hiralnico v Vojniku. c Izpremembe na gimnaziji. Na tukajšnji državni realni gimnaziji so se v staležu učiteljskega osobja iz- vršile z novim šolskim letom do sedaj sledeče izpremembe: Kot no^ri ravna- telj zavoda je nastopil svojo službo g. Anton Zupan, doslej profesor na državni realni gimnaziji v Kranju. Razpisano učno mesto za francoščino je dobil g. dr. Karel Zelenik, doslej profesor na državni realni gimnaziji na Ptuju. Na njegovo mesto pa je bila premeSČena suplentka gdč. Mirjam Zalaznikova s tukajšnje gimnazije. c Sestanek slušateljev višjih pe- dagoških šol se je vršil dne 28. avg. v Celju v mešČanski šoli. Udeležili so se ga bodoči, sedanji in bivši sluša- telji ; dva sta imela zanimiva referata. Živahna debata o referatih je dovedla do sklepov za nadaljnje delo. Pred- sednik je podal še nekaj informacij glede izpitov, pričetka predavanj, na- mestitve absolventov itd. Sestanek ie bil razmeroma dobro obiskan. Zboro- valci so se odpeljali s popoldanskimi in večernimi vlaki. c Prošnja dijaške kuhinje. Dija- ška kuhinja se ob začetku šolskega leta zopet obrača na javnost za na- daljno podporo. V preteklem Solskem letu je prehranjevala na dan povprečno po 85 dijakov realne gimnazije, trgov- ske sole in meščanskih 5ol, kar zahteva ogromne izdatke. Vrh tega so prostori in inventar Dijaške kuhinje, ki je za- časno nastanjena v podzemlju realne gimnazije, vsled zadnje povodnji zelo trpeli. Vse, kar se je strlo, je nepo- rabno in bo treba nadomestiti, poškodo- vani inventar pa popraviti. Naj bi se spominjali Dijaške kuhinje zlasti tisti, ki so kot dijaki svoj čas uživali njene dobrote. Mestna deška in dekllška osnovna sola v Celju. Vpisovanje na obeh Solan se vrši še na dan 1. septembra od 9. do 12. ure dopoldne za one šolo- obvezne otroke, ki se dosedaj še niso vpisali v prvi razred, kakor tudi za višje razrede. K vpisovanju za prvi razred je prinesti otrokov rojstni iz- pisek ali pa krstni list in to samo v slučaju, če je bil otrok rojen izven celjske župnije. Za vpis novovstopivSih v višje razrede pa je treba predložiti zadnje šolsko naznanilo. Vpisovalo se bo v obeh pisarnah v prvem nadstropju mestne osnovne sole. Dne 2. septembra se zbere vsa šolska mladina ob 1/28. uri, da odide k otvoritveni službi božji v farno cerkev. Po maši (ob 9. uri) bo konferenca obeh učiteljskih zborov. Na- slednjega dne (petek, 3. sept.) se prične redni pouk kakor običajno ob 8. uri. — Upravi obeh mestnih osnovnih Sol. c Dobrodelen koncert v Narodnem domu. V sredo zvečer bomo imeli pri- liko v Narodnem domu poslušati lep koncert, ki ga dajo gojenci vojno- administrativne Sole s sodelovanjem tukaj§nje Glasbene matice in vojaške godbe iz Ljubljane. Dobiček od tega koncerta je namenjen za siromašne poplavljence v Celju in okolici. Vstop- nine za koncert ne bo, pač pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki. Začetek koncerta je ob devetih zvečer. c Sokolski zlet v Split. Članstvo odpotuje v petek 3. septembra ob 19. uri 15 min. iz Celja in dospe v Split v soboto ob 16. uri 15 min. Legiti- macije za znižano vožnjo in zletski znaki se dobijo pri župnem tajniku. Prejmejo jih le oni, ki so se pravo- časno prijavili za zlet. Telovadci imajo 75 odst. popust, ostali pa 50 odstot Polovična vožnja v Split in nazaj stane Din 190*—. četrtinska pa Din 95'—. Potuje se v civilu z znakom. KrojaSi vzamejo kroj s seboj, telovadci tudi *,telovadno obleko. Vozna olajšava velja od 1. do 10. septembra. c Za vse člane-udeležence So- kolskega zleta v Split se vršijo ob- vezne redovne vaje v sredo 1. sept. ob pol sedmih zvečer na dvorišču mestne osnovne sole, kjer se razdelijo tudi zletni znaki in legitimacije. c »Oljka«. — Poslovilnl večer. Pevsko društvo »Oljka« je priredilo v nedeljo v prostorih hotela »Balkan« svojemu podpredsedniku in izvršujo- čemu članu g. Ivanu Kavsu, kateri od- haja v Slovenjgradec, poslovilni večer, ki se ga je udeležilo tudi precej dru- gega občinstva. Štirideset mož močen moški zbor je zapel več krasnih pesmi, tamburaški odsek »Bratstva« pa je s tamburanjem, a Gobec ml. na giasovir izpolnjeval pavze. Predsednik g. Gerlanc se je z lepimi besedami poslovi! od odhajajočega, predstavljajoč ga drugim članom za vzgled točnosti, vztrajnosti in delavnosti. G. Gobec pa se je v imenu NSS, kluba delavne večine, ter kot podžupan poslovil od g. Kavsa kot občinskega svetov&lca, ki je marljivo deloval na gospodarskem polju v prid mesta Celje. c Novi porotni slučajl. Za jesen- sko porotno zasedanje celjske porote, ki se je pričelo v pondeljek, so bili v soboto razpisani še sledeči slučaji: 1. septembra Anton Krajšek (umor) in 2. septembra Josip Muc (uboj in po- skus lahke telesne poSkodbe). c Gradjanski S. K. Zagreb: Ath- letik-Sportklub Celje 5:0 (4:0). No- gometna tekma med,obema kluboma se je vršila v nedeljo popoldne na igrišču pri »Skalni kleti«. »Gradjanski« je nastopil po večini z rezervami in je bil ves čas v premoči. Celjani so igrali požrtvovalno in z dokaj dobro tehniko. Igra je bila precej živahna in fair. Ob- činstva, okoli 500, med njimi veliko število zastonjkarjev, ki so »tarzanilr« po bližnjcm drevju. c Nočrio lekarnlško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu. c REDNI SESTANEK ČLAN0V ORG. SDS V GELJU se vrši vsako sro- do zvečer v kfuLovL sobi Geljskoga do- ma. Začotok razprav toeno ob pol do- vetih. c Krajevni odbor Udruženja voj- nih invalldov v Celju se je preselil s svojo dosedanjo pisarno iz Ozke ul. v poslopje Invalidskega doma v Gre- gorčičevi ulici. Po dolgem iskanju se je vendar posrečilo odboru izposlovati pri ministerstvu za socijalno politiko za to primeren lokal, za katerega je krajevni odbor Udruženja iz svojih lastnih financijelnih sredstev investiral preceiSnjo svoto za ureditev pisarne in nje uprave. Pisarna se nahaja v pri- tličju, nasproti Protituberkuloznega dispanzerja ter bo invalidom, osobito tistim s protezimi, dostop tern ugodnejSi. c O Celjanlh na beraški turneji smo bili v zadnji številki objavili no- tico, ki jo je citiralo »Jutro«. Omenjeni list je naši notici pristavil sledeče: »Temu moramo pripomniti, da je pri nas veliko takih postopačev. Dobro bi se bilo malo pobližje zanimati za one postopače v Celju, ki nimajo nikoli nobenega dela, ne rednega posla in za- služka, ki pa vendar dobro živijo na stroške drugih in so lepo oblečeni ter se prištevajo sami k boljšim Ijudem. Vse take in enake ljudi bi bilo po- trebno javno žigosati, prosili bi samo celjsko policijo, da bi nam večkrat in rade volje postregla z novicami, kar je le v korist javnosti.« — Bilo bi res hvalevredno, če bi kdo hotel dobaviti podatke o teh kavalirjih in damah, ki žive kakor ptički pod nebom in se oblačijo kakor — lilije na polju, vse brez dela in skrbi, doČim pošteni ljudje garajo za prazen nič. c Kaj pa je s taklmi ? V Celju je v raznih službah nekoliko mladih ljudi — tudi lepa slovenska imena so vmes — ki so bili tu rojeni in vzgo- jeni kot sinovi hudo nemških starišev. Ti faritiči so pö prevratu optirali za Avstrijo, kainor jih je srce vleklo, niso pa hoteli izseliti se. Ostali so pri nas, kjer imajo tudi njih stariši, ki so postali naši državljani, svoje obrti, tr- govine ali službe. Sedaj se postavljajo ti mladi ljudje s svojim nemštvom in avstrijanstvom ter zasmehujejo druge nemške Iojalne mladeniče, ki so ostali naši državljani in so tudi služili kot vojaki »pod Srbom«. — Treba bo na vsak način pogledati, če so ti ljudje res tako potrebni na svojih službenih mestih, ki jih široko zavzemajo, do- čim je pri nas toliko pisarniških moči, trgovskih pomočnikov in" drugih, ki ne morejo dobiti mesta. V ostalem pa ne more nikdo vedeti, če nirnajo v gospodarskem ali političnem pogledu kake posebne naloge. Kje pri kakem uradu bo gotovo kak seznam teh tujcev, ki so že s svojo opcijo doka- zali, da niso prijatelji na§e države. In kak paragraf bi se za nje gotovo tudi našel. c Jabolka za moSt. Neka tvrdka v Avstriji (Gradcu), ki bi rada kupila večje količine jabolk za most, se za- nima za naslove dobaviteljev jabolk in tudi drugega sadja iz celjskega in mariborskega okraja. Njen natančen naslov je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Poi*©ta. Celje, 30. avgusta. Danes se je pričelo na celjskem okrožnem sodiSču jesensko porotno zasedanje. Senatu predseduje vdss. g. Levičnik, votanta sla vdss. g. dr. Stepančič in okr. sod. g. dr. Lenart, javno obtožbo zastopa drž. pravdnik g. dr. Rus. Pri prvem in tretjem slučaju zagovarja g. dr, Božič, pri drugem pa g. dr. Ogrizek. Alkohol In nož. 18letni Josip Gumsej, tovamiški delavec v Zbelovem v konjiSkem okraju je sta! v ned.ljo, dne 18. julija t. I. pred hiSo Cecilije Videčnikove v Pod- peči in se kratkočasil s svojim dekle- tcm Marijo Ajdnikovo. Ko sta se vra- čala brata Franc in Henrik Gumsej, ki sta bila 2Ia mimo Videčnikove hiSe v bližnji vinotoč, brez pozdrava mimo te Stran 2. »NOVA DQBA« Stev. 97. Šolske knjige za vse sole, ki so določene za šolsko leto 1926/27, se dobijo v knjigarni in veletrgavini s papirjetn Goričar & Leskovsek, Celje 12 Kralja Petra cesta Stev. 7—9 In Glavni trg Stev. 14. Vse Solshe in risalne potrebščine se dobijo v velikj izbiri in najceneje v knjigarni in welatrgovini s papirjem fioričar & Leskovsek, Celje Kralja Petra cesta fttev. 7—9 in Glami trg stew. 14. 2 Bat'a čevlji so najcenejšl in najbolj trpežni, oglejte si jih v trgovlni A. Drofenik, Glavni t«r*g. hiše domov, ju je Cecilija Videčnikova poklicala. Ko sta stopila brata na vrt, kjer je ležala ostala družba, je Josip Gumsej vprašal Henrika, zakaj ga tako grdo gleda. Josip Gumsej je nato vstal, stopil proti Henriku in se žnjim spo- prijel. Ženski sta skušali zabraniti pre- tep, Josip Gumsej pa je med tem že potegnil svoj nož in ga zasadil Hen- riku v vrat. Ta je padel takoj neza- vesten na t!a, hropel še kakih deset minut, nato pa izdihnil. ObdolŽenec v polni meri priznava svoje dejanje in trdi, da je živel s Henrikom Gumsejem v hudem sovraštvu. Izgovarja se z jezo in pravi, da ga je tudi Henrik suval. Porotniki so potrdili vprašanje glede hudodelstva uboja, nakar je bil Josip Gumsej obsojen na 2 leti težke ječe. Posilstvo, Kot drugi stoji pred porotniki 17letni Alojz Škoflek, posestnikov sin v Hrenovem pri Novi cerkvi. Obtožen |o hudodelstva posilstva, ki ga je zn- grešil nad dvema 5e ne 14leti starima deklicama v Novi cerkvi. škoflek svoje dejanje pri prvi priznava, pri drugi pa odločno zanikuie. Škoflek je bil ob- sojen na 15 rnesecev težke ječe. Roparski napad. Popoldne se je pričela razprava proti 261etnemu delavcu Antonu Petro- viču \i Lešja pri Žetalah in 241etnemu Francu Vogrincu, sinu posestnika v Podlogu pri Žetalah radi hudodelstvo ropa in težke telesne poškodbe. Po- drobnejSe poročilo o razpravi objavimo prihodnjič. —rp.— Za hmeljarje. Žatec (ČSR), 26. avgusta 1926- Živahno nakupovanje 2800—3200 č. K. za 50 kg (93—106 Din za 1 kg). Žatec (ČRS), 28. avgusta 1926. Razpoloženje in cene čvrste od 2900 do 3250 č. K. za 50 kg (96 28 do 107"9 Din za 1 kg). Žatec (ČSR), 26. avgusta 1926. Vsled ugodnega vremena se okobu- Ijenje lepo izvršuje, vendar je močen veter povzročil po nasadih bistveno škodo. Obiranje se je tudi že pričelo, če tudi ne vobče. Uspehi letošnje trgatve zadovo- ljujejo le deloma in se bo cenitev ko- maj dosegla. Dosedaj daja 6 kop t. j. 360 rastlin le 50kghmelja. (ZalOOkg je torej treba 720 rastlin). V Savinjski dolini da pa 1000 rastlin povprečno 250 kg, ali za 1 kg hmelja je treba le 4, na Češkem 7 rastlin). LetoSnjo množino cer.imo na 120 130.000 stotov ä 50 kg. Nakupovanje novega pridelka se je tudi že pričelo in se plačuje po ka- kovosti do 3200 č. K. za 50 kg. Tudi povpraSevanje po lanskem pridelku je postalo živahnejše in se je več kot Od ust do ust gre govorica, kar tudi prava je resnlca, da manufakturno blago po cent doblm edino le pri Valentin Hlfldin CELJE, zraven nemške cerkve. 400 stotov prodalo po cenah od 2250 do 2500 č. K. za 50 kg. Končno razpoloženje in cenečvrste. Hmeljska letina v Hallertau, Dr. Stiegler, poslovodja Nemškega hme- ljarskega društva v Münchenu se je minuli teden osebno prepričal, da so prvi uspehi letošnjega obiranja hmelja v Hallertau zelo varovali hmeljarje. Ta največji hmeljski okoliš v Nemčiji bo pridelal komaj več kot polovico t. j. 35.000 stotov ä 50 kg lanskega pri- delka (67.540 stotov), dasi to tudi pivovarji in trgovci zanikajo. Če so se hmeljarji glede množine tudi zelo zmo- tili, vendar bo pa kakovost hmelja prvovrstna. Dosedaj znani uspehi obi- ranja potrjujejo bojazen izkušenih moŽ, ki so trdili, da bo peronospora §e zelo prikrajšala končni rezultat hmeljske letine. Savez hmelj. društev. Sirom domovine. § Draglnja vsled poplave. Kakor javljajo iz Bečkereka so se v Banatu življenjske potrebščine vsled poplave podražile za sto odstotkov. Med siro- mašnim svetom je zavladala velika vznemirjenost, ker se ljudje boje, da se utegne draginja razširiti tudi na druge potrebščine. š Jugoslovenski novinskl kata- log. Vodilni jugoslovenski oglasni za- vod »Publicitas« d. d. Zagreb, Gundu- ličeva ulica 11, je izdal o priliki Za- grebškega zbora novo naklado svojega popularnega novinskega kataloga. Ka- talog razdeli interesentom brezplačno. š Reductranl uradnikl se ne smejo zopet sprejemati v službo. Ker se v zadnjem času pogosto dogaja, da ne- katera ministrstva sprejemajo zopet v službo reducirane in upokoiene urad- nike, se je ministrstvo za notranje za- deve obrnilo do vseh ministrstev s prošnjo, naj takih uradnikov več ne sprejemajo, ker se s tem vzbuja mnenje, da vladne odredbe nimajo nikakega pomena in da se redukcija sploh ne izvaja. š Svetovni potniki. Notranje mi- nistrstvo je odredilo posebno kontrolo takozvanih svetovnih potnikov. Splošno jim je prihod v našo kraljevino za- branjen, ker se bavijo z nedopustnimi posli in nemara tudi s špijonažo. š Škoda v Bačkl in Baranji. Nadzornik ministrstva za socialno po- litiko g. Stojanovič je izjavil, da je zadnja povodenj uničila v Bački in Baranji skupno 1466 his in napravila s tem 43,980 000 Din škode, če se ra- čuna na vsako hiSo 30.000 Din. š Pregledluk. Minister zaželeznice Vasa Jovanovič se mudi na potovanju po hrvatskem Primorju in Dalmaciji- Namen njegovega potovanja je pregled naših luk in pristanišč. š Deložlranie akademlkov. Mini- strstvo je izdalo odlok, s katerim se »Diiaški dorn v Zagrebu«, kjer imajo revni dijaki za 50 Din mesečno stano- vanje, spremeni v gluhonemnico. Pri- zadeti je okoli 300 revnih akademikov in akademičark. š Orožnlk aretiral državnega pravdnika. V Velikem Bečkereku je šel lovit ribe državni pravdnik dr. Andrija Parvany. Orožnik mu ni hotel verjeti, da je državni pravdnik in ga je začel mikastiti, dokler ni priznal, da je on namišljeni ubijalec, katerega je orožnik iskal. Seveda je proti orožniku bilo uvedeno postopanje. š Defravdaclja bančnega blagaj- nika. V Novem Sadu je bil prošli torek •aretiran blagajnik tamkajSne podruž- nice Hipotekarne banke, Salih Sinaj- lovič, ki je poneveril 165.000 dinarjev. Državno pravdništvo ga je izročilo so- diSču. Gospodarstvo. g Nov prekooceanski parnlk v našl mornaricl. »Atlantska plovidba lvo Račič d. d.« je kupila bivši an- gleški parnik »Hoosac«, ki vsebuje 5226 br. ton in je bil zgrajen I. 1918. Na parniku, ki je prekrščen na ime »Ne- manja«, se je izobesila naša narodna zastava dne 12. t. m, Parnik v kratkem nastopi svojo prvo pot v Sev. Ameriko. g Anketa o gospodarski krizl. V soboto se je vršila na poziv mini- strstva za trgovino in industrijo v Beo- gradu anketa zastopnikov gospodar- skih korporacij o gospodarski krizi. Istega dne popoldne se je razpravljalo o izvozu. Anketa je sprejela predlog beograjske Trgovske zbornice, da se obrazuje komite iz zastopnikov parla- mentarnih skupin in gospodarskih zbornic, katerega naloga bo, da izdela predlog za gospodarski program, pred-, log o merah za omiljenje krize, pred- loge o redukciji državnih izdatkov in predloge o reorganizaciji državnih ob- Iastev. Razgled po svetu. r Klub »100 na uro«. Lani se je ustanovil v Milanu klub »100 na uro«, katerega clan lahko postane samo do- tičnik, ki je na dirkališču v Monzi prevozil najmanj 100 kilometrov na uro. Doslej ima klub okrog 50 članov in eno članico, grofico Simonetti, ki je v Monzi vozila 109 kilometrov na uro. Enak klub so ustanovili tudi motoci- klisti. r Na Bolgarskem se sme govo- riti samo bolgarskl. Notranje mini- strstvo je izdalo naredbo, po kateri se sme v javnih lokalih govoriti le bolgarski. Naredba predvideva za pre- stopke hude kazni. Kakor se čuje, na- meravajo diplomatski zastopniki vSofiji zahtevati od vlade pojasnila o tej hudi naredbi. r Vožnja z zrakoplovom z Du- naja v Benetke velja 110 šilingov ali okrog 900 Din in traja par ur. Vožnja z brzovlakom traja dan in noč in velja v drugem razredu nekaj manj, v prvem pa precej več. Ako računamo, da se Klobuke v vseh moder- nih barvah iz volne Din 68"—, moderna obleka 76'-, fini 108-, posebno fini 125'—, iz zajčje dlake 200*—, specijaliteta,lta' 240—, iz slame navadni 24*—, .Oirardi' 29'—, boljši 48"-, fini 80-—, Manila 120'—, Panama 240*— prodaja veletrgovina R. Stermecki, Celje. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primer- no povtnitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. Preis iMwk trborcljski in jz pseli driiQiti rudnlkov dobavlja in d^taiiljd na ta c mesto ..._________________in oholici Franja lost, CELJE, Aleksandrova ul. 4 porabi na skoro 24 urni vožnji tudi sicer nekaj denarja, kar na aeroplanu ni mogoče, ne stane aeroplanska vožnja nič več kakor v II. razredu z železnico. Glasovir podučuje na domu dunajski konser- vatorist. Pisati pod »Konservatorist«, na upravo lista. 2-1 Lokal za podružnico iščem v Aleksandrovi ulici ali na Kralja Petra cesti. Ponudbe pod »Delikatesa« na upravo. Velika krasna meblovana s o l> sl parket, električna luč, sposobna tudi za pisarno, s e o d d a. BREZNIK, Dolgo polje 1. M. BERDAJS, trgovina s specerijskim blagom in semeni, MAR1B0R, sprejme pridnega učenca z dobrim šolskim spričevalom, ki razume nekoliko nemško. Hana in stanovanje v h i š i. Brivnica na Kralja Petra c. 27 _______________Celje, se priporoča Striženje za dijake in otroke 4 Din Sprejme tudi britve v brušenje proti jamstvu. Lastnik Matija Bukovčan. Najnižje cene! Prepričajte se! 5-4 Dobro dornačo hrano se oddaja Glavni ifg 10/1. fi^lu «It**!"" naprecji y^cMJem tvettt 11.000 rautarlfalcev a 21 dezel 160.000 kup<*T iz 44 Jezel Jesen 1926: 29. avguata do 4. eeptemhra. Tudi ma Vmt j» obt'il vKktf* fomtna! Podrokna pojajnila daj«: o potniškem vizumu, posebnih vlakih, stanovanjskem posredo- vanju, o dopošiljatvi tiskovin častni zastopnik W. STROHBACH, Maribor, Gosposka ulioa 19 in pa LEIPZIGER MESSEAMT, Leipzig. Delaj, nabiraj in hranil V» o > o " ia la «i L. O Q. :^- O t: w n> OK) V •t ft' VI ri (t < n A" Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. In kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Ccljn Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru naiugodneje. Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi nabiralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Plsarna v Celju, Prešernova uliea št. 6. Čas je denar! Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorna sta: za izdajatclja in tiskarno Milan Četina | za redakcijo Vinko V. Gabero. ~- Oba v Celju.