Živahno jesensko obdobje v občini
Prvi šolski dan
Trzinci odlični v karateju
Treking v italijanskih Abruzzih
I

o


m
* t
f tí'
y
OPTIKA 23, Ljubljanska 12b, 1236 Trzin www.optika23.si
Vaše oči -
zrcalo vašega zdravja
Pomembnosti OKULISTIČNIH PREGLEDOV se premalo zavedamo in na preglede preredko hodimo. Ljudje večinoma poiščejo pomoč šele, ko se srečajo z očesnimi težavami.
Vaše oči razkrivajo več o vašem zdravju kot le dobro ali slabo vidno ostrino. Predstavljajo zrcalo, v katerem lahko vaš zdravnik prepozna vaše splošno zdravstveno stanje.
Noben drug telesni organ tako očitno ne razkriva stanja vaših ven in arterij kot vaše oči. Ker mnoge metabolične nepravilnosti vpliva-
jo na krvne žile, so oči lahko ključ do zgodnjega odkritja teh bolezni. Vaše oči lahko zdravniku pokažejo zgodnje znake bolezni, ki lahko prizadenejo tudi vid. Ravno zato so redni očesni pregledi tako pomembni, tudi če trenutno nimate težav z vašim vidom. Vaše oči pripovedujejo zgodbo, ki jo lahko razloži le vaš zdravnik.
Odkrivanje težav, preden so vidne Oko je podvrženo svojim lastnim boleznim. Za mnoge izmed njih so značilni manjši povezani simptomi, ki lahko povzročijo številne težave od zamegljenega vida do slepote. Vi ste tisti, ki nosi odgovornost za svoje oči - izpolnite svojo dolžnost.
Izvršite enostavni očesni pregled z vprašanji:
Ali se moje oči dobro počutijo? Ali moje oči dobro izgledajo? Ali dobro vidim?
Če na katero od vprašanj odgovorite z NE, bi morali obiskati očesnega zdravnika. Rutinski pregled,
OteTUtl Činu

ki ga opravi očesni zdravnik je neboleč in pogosto ne-invaziven.
Kaj lahko naredimo sami poleg rednega pregleda, česa naj se izogibamo?
Predvsem je pomembno zdravo življenje, zdrav način prehranjevanja.
Pri delih kjer je ogrožen vid je potrebno nositi zaščitna očala npr. pri delu za računalnikom, ustrezno se moramo zaščititi pred škodljivimi UVžarki - kvalitetna sončna očala z vso potrebno UVzaščito. Po 40. letu starosti se pojavijo prvi
znaki starostne slabovidnosti zato je smiseln preventivni okulistični pregled kjer predpišemo ustrezna očala za bližino in se izključi kakršenkoli drug razlog za težave z vidom.
OKULISTIČNA AMBULANTA vsak četrtek popoldan, potrebno se je predhodno naročiti osebno ali na tel. št 040 21 22 23 ali 059 023 009 Ob nakupu očal vam pregled PODARIMO!
NOVO - Jesenska kolekcija 2009/2010 korekcijskih okvirjev že na policah!
Pestra izbira korekcijskih okvirjev po zelo ugodni ceni! OPTIKA 23 ima za vas dobra očala in dober nasvet! Ker nam ni vseeno za vaš vid!
Lep jesenski pozdrav OPTIKA 23
Delovni čas:
ponedeljek - petek 9.00 - 12.00 in 15.00 - 19.00, sobota 9.00 - 12.00.
Nismo največji, nismo najmanjši. Želimo si z osebnim pristopom in ustrežljivostjo postati Vaš osebni OPTIK. Vaše zadovoljstvo je naše merilo za uspeh!
U VODNIK
Spet smo tu!
Dnevi so spet vse krajši. Ko v jutranjem hladu opazujem meglice, ki objemajo in razkrivajo obrise dreves in grmovja v travnikih, spomin na poletno vročino bledi. Vse dlje so brezskrbni dnevi lenarjenja in počitniškega raziskovanja. Spet hitimo. Čas spet preganja in kroji naše dneve. Pred nami so novi izzivi, novi začetki, a tudi obiranje sadov minulih prizadevanj. Zlata jesen, ki vse bolj tipa v krošnje dreves in že barva prve liste, obljublja veselje, a v svoji bisagi skriva tudi mokro sivino in žalost slovesa. Upam, da nam bo to prihranila čisto za konec, ko si bomo že prav zaželeli tudi malo nostalgije in počitka. A to je življenje - večni krog rojevanja in umiranja.
Konec poletja je največja prelomnica za tiste malčke, ki prvič prestopijo šolski prag. »Spet smo tu!« piše na transparentu, ki čez cesto nagovarja voznike k večji pozornosti zaradi nadebudnežev, ki še niso vajeni prometnih pasti in nevarnosti. Spet so bili tu tudi možje z rumenimi in oranžnimi brezrokavniki, ki so prve dni pouka bdeli nad varnostjo otrok ob cestah in v križiščih. Zdaj so otroci že več ali manj prepuščeni sami sebi in previdnosti voznikov. Zato je prav, da so vozniki kar skozi vse šolsko leto še posebej pozorni v okolici šol. Starši, ki svojih malčkov z avtomobili zjutraj ne vozijo pred šolo, z zaskrbljenostjo gledajo, kako varne so šolske poti. Zaradi vse gostejšega prometa, je varnost marsikje vprašljiva.
Odsev
glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva:
Joži Valenčak, Emil Pevec, Miha Pavšek, Mateja Erčulj, Mirjam Štih
Foto: Andrej Nemec
Tehnično urejanje in tisk: IR Image d.o.o. Trženje:
Oglaševalska agencija IR Image d.o.o.,
Tel.: 01 839 64 00
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285
Glasilo izide enkrat mesečno
in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu.
ISSN 1408-4902
A na cestah so se že pojavili delavci, ki so začeli jesensko naložbeno obdobje v občini. Zapore in ovire prometa na cestah so razjezile nekatere občane, vsi pa se zavedamo, da bodo ceste, ko bodo delavci končali svoje naloge, bolj varne in urejene. Mnogi Trzinci so veseli, da se zdaj v občini končno spet nekaj premika pri urejanju cest in sploh pri novih naložbah. Največje gradbišče v občini, kjer so gradili novi dom za starostnike, je že skoraj pospravljeno. Ni več daleč čas, ko bodo dom in oskrbovana stanovanja v istem bloku slavnostno predali namenu. To bo velika pridobitev za Trzin in še zlasti za naše starejše.
Spet pa smo tu tudi mi. Odsev bo spet poskušal beležiti zanimivejše dogajanje v občini. Žal pa je to že tretja septembrska številka, v kateri se spominjamo soustvarjalcev Odseva, ki so v poletnih mesecih
krenili na pot brez povratka. Tragična nesreča je presekala življenjsko nit nekdanjega urednika Odseva, komaj 35-letnega Zorana Jereba, še bolj pa je nas in sploh Trzince pretresla vest, da je svoj življenjski boj sklenila zavzeta sodelavka Odseva in sploh neutrudna soustvarjalka trzinskega družabnega življenja v zadnjem obdobju, Meta Železnik. Težko je izbirati besede ob taki izgubi, a hvaležni smo obema za njun prispevek k podobi našega časopisa in za ves trud, ki sta mu ga posvetila. Težka so poslavljanja in zavedamo se, da takih sodelavcev Odseva in prijateljev ne bomo imeli več. Prihajajo pa novi, mlajši obrazi, ki bodo s svojimi idejami in močmi nadgradili delo Mete in Zorana. Vsi skupaj upamo, da bo Odsev še boljši, tak, kot je bil tudi po njuni zaslugi, pa ne bo več.
Urednik
5-
oktobra 2009
Da bo Odsev še bolj trzinski
Želite zaslužiti kakšen dodaten evro? Vas veseli pisanje, se radi družite z ljudmi? Potem je sodelovanje z našim glasilom Odsevom dobra možnost za to! S tem boste pomagali k boljšemu obveščanju v našem kraju. O Trzinu boste izvedeli tudi tisto, česar do zdaj niste vedeli. Pomagali vam bomo pri osvajanju novinarskih veščin in zagotovo bo kratkočasno. Vse, ki bi jih zanimalo novinarsko delo, torej vabimo, da se nam oglasite na elektronski naslov: miro.stebe@siol.net, tel.: 041/ 370 206, ali pa se obrnete na tajništvo Občine Trzin, kjer boste dobili vse podatke. Sprejmite izziv! Vabljeni!
Slika na naslovnici:
Cvetje v slovo poletju in sodelavcem, Foto: Miro Štebe
Županov kotiček
Ena verjetno najbolj pogostih besed v zadnjem času je beseda kriza; pogosto uporabljena celo v privatnih pogovorih in ne samo v radijskih in televizijskih poročilih ali časopisnih člankih. In seveda se s to besedo, pravzaprav z učinki in posledicami krize srečujemo tudi v upravah občin, o čemer smo tudi v Odsevu že večkrat obveščali bralce.
Kriza in občinski proračun
V sredo, 16. septembra, torej že pred tem, kot boste bralci Odseva prebirali ta sestavek, bo občinski svet obravnaval predlog rebalansa letošnjega proračuna, ki v največji meri pomeni prav uskladitev proračuna in občinskih načrtov ter pričakovanj z učinki krize. Gospodarska kriza po eni strani povzroča zlasti zmanjševanje naložbenih aktivnosti v gospodarstvu, kar ima neposredne posledice za posamezne prihodke občin. V našem primeru gre zlasti za nižje prihodke iz naslova komunalnih prispevkov, deleža od davka na pomet z nepremičninami in tudi prihodkov iz naslova nekaterih taks, ker je aktivnosti manj in je zato tudi manj postopkov, za katere občina v skladu z zakonoma zaračunava takse. Tako je recimo dohodek občine iz naslova davka na promet z nepremičninami od pravnih oseb v primerjavi z lanskim letom nižji za več kot 80 %; isti prihodek od fizičnih oseb pa za približno 50 %. Zelo podoben je učinek krize tudi na načrtovane prihodke iz naslova komunalnih prispevkov in taks. Po drugi strani pa se zmanjšujejo tudi prihodki od zakupnin, zlasti za poslovne prostore v lasti občine, ker imajo gospodarske družbe, ki so zakupniki teh prostorov, težave, in je v enem primeru prišlo celo do odpovedi zakupne pogodbe ipd. Skratka, izkazalo se je, da mora Občina Trzin svoja
pričakovanja v zvezi s prihodki znižati vsaj za približno 450.000 €, kar je v našem primeru že kar omembe vreden znesek, saj gre za znižanje v višini 12 %. Hkrati pa je seveda tako, da se ravno tako zaradi krize stopnjujejo tudi pritiski na občinski proračun zlasti iz socialnih razlogov. Gre za večje potrebe po socialnih pomočeh, po zniževanju deležev staršev v ekonomski ceni programov vrtca itd., tako da mora Občina Trzin samo za svoj del stroškov programa otroškega varstva zvišati načrtovani znesek za 60.000 €.
Pozitivni in drugi učinki krize
Je pa treba poudariti, da ima kriza tudi nekatere učinke, ki jih lahko ocenimo vsaj na prvi pogled kot pozitivne. Gre zlasti za to, da je v mnogih primerih javnih naročil mogoče z razpisi doseči bolj realne, torej nižje cene storitev. To še posebej velja za gradbene storitve. Naneslo je tako, da je Občina Trzin imela v pripravi nekaj projektov, ki jih začenjamo uresničevati prav v teh dneh in tednih, in da je imela za te projekte tudi predvidena sredstva v proračunu, ki jih je deloma za te namene rezervirala že v prejšnjih letih. V teh primerih se je izkazalo, da je to srečno naključje, saj je mogoče nekatere investicije izpeljati po nekoliko nižjih cenah, kot bi jih bilo mogoče izpeljati, recimo, še v letu 2008. Gre pač za to, da imajo gradbeniki zaradi krize nekaj manj dela, in da je vsled tega konkurenca za delo večja in cene posledično bolj primerne. Tako ima torej kriza, kot bi lahko rekli, tudi nekakšne izravnalne učinke in naposled posledice niti ne bodo tako zelo hude, čeprav še vedno bodo in čeprav bomo nekatere posledice v občinskih proračunih občutili šele čez leto ali dve, in to predvsem v kategoriji tekočih prihodkov, namenjenih za financiranje t.i. primerne porabe. Gre za to, da se največji del tekočih prihodkov občin odmerja na osnovi deleža iz dohodnine, pri čemer osnovo za to odmero predstavlja dohodnina iz preteklih let, tako da bo učinek nižjih vplačil dohodnine v letošnjem letu in v letu 2010 opazen šele v letih 2011 in 2012. Nauk te zgodbe je torej na koncu koncev vseeno neprijeten. Občine in še posebej občine, kakršna je naša, se bodo z učinki krize, tudi če se ta vsaj načeloma konča v letu 2010, kot nekateri upajo, še dolgo otepale. Kajti omeniti je treba še en učinek. Gre za to, da se zaradi dejstva, da država (vlada) že letos, in bo tudi še naslednje leto, gasi možni socialni požar z zelo velikimi odmerki sredstev za državne socialne pomoči, za subvencioniranje plač v gospodarskih družbah, za subvencioniranje podjetij in za t.i. jamstvene sheme, lahko nameni manj sredstev za razne razpise za sofinanciranje investicij na občinski ravni. To pa pomeni, da razvitejše občine, kakršna je tudi Trzin, še težje pridejo do kakr-
šnihkoli sredstev iz tega naslova. Že letos kaže, da bomo zelo verjetno uspeli pridobiti kvečjemu okrog 10.500 € iz vsakoletnega razpisa SVLR in najbrž nič več.
Če vse to seštejemo in upoštevamo, se je pač treba sprijazniti s tem, da smo prišli v obdobje suhih krav, ki bo trajalo vsaj nekaj let, ko bo najbrž treba tudi na ravni tekoče porabe razmišljati o tem, kje je mogoče kaj prihraniti. Ta razmislek bo nujen že ob pripravi sprememb že sprejetega Proračuna za leto 2010 (oktobra, novembra) in ob pripravi Proračuna za leto 2011 (novembra, decembra).
Tone Peršak
Vabljeni
na predstavitev nove Študije izbora lokacije trzinskega-pokopališča širši javnosti in vsem zainteresiranim občanom, ki bo na zboru občanov v dvorani KUD-a Franca Kotarja v ponedeljek, 5. oktobra 2009, ob 18. uri.
Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50
Številka faksa: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 1/2f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
Pogovor z županom občine Trzin g. Antonom Peršakom
s*
Živahno jesensko obdobje v občini
Ko smo se vračali z dopustov, smo lahko opazili, da je v Trzinu spet več gradbišč in da se je letos že zgodaj začelo tako imenovano jesensko naložbeno obdobje, zato smo g. župana najprej povprašali o tem dogajanju. Ali lahko na kratko predstavite poletno dogajanja na Občini in začetek jesenskega investicijskega cikla?
Kar zadeva poletno dogajanje, je treba omeniti zlasti zaključek gradbenih in obrtniških del na objektu, v katerem bo dom starejših Trzin in v katerem bodo tudi t.i. oskrbovana stanovanja. Julija je bil izpeljan tehnični pregled in avgusta je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje. Trenutno se zaključuje razpis za opremo doma, ki smo ga pomagali oblikovati in izpeljati na Občini, čeprav sta investitorja in naročnika v tem primeru Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Dom počitka Mengeš. Če bo pregled ponudb v teh dneh uspešno zaključen in če ne bo zapletov z oddajo del in nabav (gre za šest sklopov opreme), se bo vseljevanje v dom začelo pred koncem novembra letos. Kolikor vem, je lista zainteresiranih za sprejem v naš dom že oblikovana, in iskreno upam, da bo vse teklo po načrtih, saj bomo tako v zamudi samo za kakšna dva meseca, kar v primerjavi s ka-
kšnimi državnimi investicijami na področju zdravstva res ni veliko. Poleg tega smo poleti pripravljali in izpeljali razpise za oddajo del na križišču Mlakarjeve in Kidričeve ulice, del na celotni trasi Ljubljanske ceste do vključno mostu čez Pšato in, skupaj z DRSC, za oddajo del prve faze posodobitve in obnove Mengeške ceste, vključno s posodobitvijo dela komunalne infrastrukture (vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava, kanalizacija za optični kabel, plinovod itd.). Dela na omenjenem križišču, ki bo poslej krožišče so se začela, še pred izidom Odseva se bodo začela dela na Ljubljanski cesti; kar zadeva Mengeško, pa ta čas poteka vrednotenje in preverjanje prispelih ponudb, in spet velja, če bo vse v redu, če ne bo pritožb in zapletov, naj bi se dela začela v kakšnem mesecu dni. Če se ne bodo, bo to pomenilo, da je prišlo do zapleta, in se bodo dela začela kak mesec kasneje. V pripravi ali tik pred začetkom del je še nekaj manjših projektov, katerih zaključek ravno tako pričakujemo še v tem letu.
Vem, da so gospodinjstva v občini dobila obvestila o načrtovanih delih na Mlakarjevi in sosednjih ulicah (krožišče s Kidričevo in kasnejša ureditev dela Ljubljanske ceste), vseeno pa se občani in še zlas-
ti predstavniki nekaterih trzinskih podjetij obračajo na nas in sprašujejo: kako dolgo bodo dela potekala? Ali bodo na gradbiščih popolne zapore prometa za posamezne ulice in kako se te naložbe financirajo - samo z občinskimi sredstvi ali pa vam je uspelo dobiti še kakšna evropska ali druga sredstva? Deloma sem odgovoril že ob prejšnjem vprašanju. Dela na krožišču bodo zaključena najkasneje do konca oktobra, v skladu z dogovori pa že precej prej. Dela na cestišču Ljubljanske naj bi dokončali vsaj novembra in potem naj bi takoj začeli tudi z deli na mostu. Kako hitro se bodo odvijala ta dela, je odvisno predvsem od vremena.
Neuradno smo izvedeli, da naj bi že odpirali ponudbe za izvajalce del pri obnovi Mengeške ceste. Ali to drži? Kdaj zdaj lahko pričakujemo začetek del pri urejanju te ceste? Ponudbe so, kot že rečeno, zdaj v strokovni presoji in potrebne so bile tudi določene dopolnitve v posameznih primerih. Ko bo to končano (še pred izidom Odseva) bo izbran najustreznejši ponudnik. Če bo vse v redu in če ne bo pritožb, bo v teku zakonskega roka podpisana večstranska pogodba (DRSC, Občina, izvajalec) in podpisane bodo še dodatne pogodbe z drugimi partnerji, ker bodo istočasno izvedena še nekatera dela v trasi (Petrol, Teleurh itd ...) in potem se bodo dela lahko začela.
Dom za starejše občane v Trzinu je dograjen in vsaj na zunaj že tako rekoč urejen. Kdaj načrtujete slavnostno preda-
jo namenu in kako kaže z zasedenostjo vseh treh delov novogradnje?
Tudi na to vprašanje sem v glavnem že odgovoril. Zaključuje se razpis za opremo. Če bo vse potekalo po načrtih, bodo dela v zvezi z opremo končana v novembra in potem sledi vseljevanje oskrbovancev. Slovesno odprtje doma pa bo seveda pred vselitvijo. V oskrbovana stanovanja pa naj bi se začeli najemniki seliti že ta mesec.
Na prvi popočitniški seji občinskega sveta ste sprejeli rebalans letošnjega proračuna. Ali lahko na kratko predstavite glavne spremembe v finančnem poslovanju Občine, ki jih ta rebalans prinaša? Naj bi sprejeli (te odgovore pišem že pred sejo). Ker o tem vprašanju pišem v Županovem kotičku, ne bi ponavljal istih informacij. Glavno sporočilo pa je, da so se z letošnjim letom začela leta suhih krav, ki bodo trajala vsaj še nekaj let. Naša občina je po odcepitvi od nekdanje domžalske občine dobila v last tudi nekatere prostore izven Trzina -v domžalski občini. Koliko je še teh prostorov in kako zdaj naša občina gospodari z njimi?
Gre za tri poslovne prostore in nekaj stanovanj. Vse je oddano v najem na osnovi javnih razpisov oziroma dražb (za en lokal v Domžalah bo dražba za najem ravno v teh dneh, ker je prejšnji najemnik odpovedal - kriza!). V primerih stanovanj gre seveda za socialna oziroma neprofitna stanovanja, ki so vsa zasedena in so bila kot zasedena ob delitvi premoženja že tudi pridobljena. Lokal v
Radomljah pa še ni dokončan, ker zaradi spora med Občino Domžale, Razvojnim zavodom in Kraškim zidarjem še ni mogoč vpis v zemljiški knjigi in zato ni pogojev za dodelavo od tretje gradbene faze dalje. Se pa to tudi na pritisk Občine Trzin ureja, zato upamo, da bo urejeno vsaj v začetku naslednjega leta.
Po precej pesimističnih napovedih glede financiranja posodobitve centralne čistilne naprave v Študi, katere solastnica in uporabnica je tudi naša občina, smo izvedeli, da naj bi zdaj za načrtovana dela spet obljubili precej več denarja iz državnih in evropskih virov. Ali to pomeni, da bodo šle občine lastnice naprave v celovito posodabljanje in širjenje čistilne naprave? Kdaj naj bi to začeli in kaj to pomeni za trzinske načrte o posodabljanju nekaterih kanalizacijskih odsekov na območju občine? Položaj je v resnici popolnoma nejasen in precej negotov. O tem bom poročal na seji občinskega sveta. Tema je pa tako zapletena in zahteva toliko pojasnil, da jo je nemogoče izčrpati v okviru takšnega kratkega odgovora. Najbolje bi bilo, če se je v eni od naslednjih številk posebej predstavi; mogoče tudi na podlagi poročila, ki bo podano na seji občinskega sveta. Predvsem ni jasno, na kolikšna sredstva (od države in kohezijskega sklada) res lahko računamo. So samo, vsakič drugačne in glede višine zelo različne, izjave. In ker je tako, je seveda zelo težko pripraviti ustrezne projekte, saj gre za razlike v oceni dovoljene vrednosti projekta, ki se giblje od 12 do 36 milijonov €.
Kako zdaj poteka uresničevanje načrtov za obnovo in ureditev Jefačenkove domačije, ki stoji na mestu, kjer je bila rojstna hiša znamenitega rojaka in nekdanjega župana Ljubljane Ivana Hribarja? Tudi v tem primeru stvari tečejo počasneje, kot smo si in kot si še vedno želimo. Deloma zaradi zapletov s prejšnjimi lastniki, v še večji meri pa zaradi nerazumnih zahtev Ministrstva za kulturo. Gre namreč za nekoliko podobno zgodbo kot v primeru ljubljanskega Kolizeja, ko ministrstvo zahteva nekaj, kar sploh ni več mogoče, ker se je del objekta že v preteklosti porušil, del pa se sedaj ruši. Gre pa za neke vrste nesporazum z ministrstvom, katerega uradniki pač, kot žal velikokrat, ravnajo nekoliko togo. Domačija je razglašena za spomenik kot lokacija in predvideno je, da se vsaj deloma (v okviru možnega seveda) obnovi in ohrani še kolikor toliko zdrav del gospodarskega poslopja, ne pa stanovanjski del, ki tudi po mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine nima pomena in značilnosti spomenika. Takšno rešitev zagovarjamo tudi mi, Občina Trzin, vendar nam za zdaj še ni uspelo prepričati pristojnih uradnikov na ministrstvu, ki se togo držijo paragrafov; kot rečeno, tudi glede delov objekta, ki so se že porušili ali se rušijo. Seveda poti do rešitve so, vendar so dolge in izčrpavajoče ter do neke mere nesmiselne, saj ministrstvo med drugim zahteva, naj ponudimo objekt zainteresiranemu kupcu, če mi mislimo, da ni mogoče obnoviti nečesa, za kar vemo, da se je - recimo -že podrlo. To pa bi seveda pomenilo, da bi lahko vse skupaj kupil nekdo, ki bi potem pač počakal, da se res vse do konca podre in bi potem gradil mimo vseh predpisov, predvsem pa ne bi upošteval želje občine, da vendarle dobimo, torej zgradimo objekt, ki bo imel vsaj deloma tudi spominski in muzejski značaj. Za zdaj vztrajamo in se pogajamo.
Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe
Predstavitev nove Študije izbora lokacije pokopališča
Kje urediti pokopališče?
V Trzinu se, tudi po referendumu, s katerim se je večina občanov l. 2006 odločila proti gozdno- parkovnemu pokopališču na t.i. Pajko-vem hribčku, nadaljuje razprava o tem, da je potrebno zagotoviti lokacijo za pokopališče.
Glede na želje občanov, da bi Trzince pokopavali v Trzinu, in glede na to, da prihajajo tudi sporočila o pomanjkanju prostora na pokopališču v Mengšu, je bila izdelana nova Študija izbora lokacije pokopališča. V Študiji, ki jo je izdelalo podjetje Oikos, d.o.o., so opredeljeni možni tipi pokopališč in na podlagi normativov opredeljena velikost površine, potrebne za različne ureditve pokopališča. Določene in opisane so možne lokacije za pokopališče ter opredeljen tip pokopališča in ureditev, ki bi bila verjetno najbolj primerna za posamezno opredeljeno lokacijo. V Študiji je podana tudi ocena možnih lokacij, tako z vidika prednosti kot z vidika pomanjkljivosti lokacij, pri čemer se pri vseh lokacijah izpostavlja zlasti vprašanje družbene sprejemljivosti pa tudi vprašanje primernosti tal. Obravnavane so 4 možne lokacije umestitve pokopališča, in sicer: lokacija 1 se nahaja v severnem delu občine ob regionalni cesti Tr-zin-Mengeš (Dovže), lokacija 2 se nahaja v severnem delu občine (Brodič), lokacija 3 se nahaja v severnem delu občine (Zastrano), lokacija 4 se nahaja v osrednjem delu občine, severovzhodno od OIC Trzin (Dobrave) oziroma južno od novega dela naselja Mlake. Vse te lokacije so vprašljive zlasti zaradi bližine naselja in še posebej zaradi možnosti poplav oziroma visoke ravni talne vode. Študija kaže, da je potencialnih lokacij za ureditev pokopališča, zlasti klasičnega, na območju občine zelo malo, saj oviro predstavljajo tudi varovana območja, kamninska podlaga (apnenec, kjer niso možni tradicionalni grobovi) in, kot rečeno, visoka podzemna voda. Večina ravninskega dela občin je bodisi pozidana, bodisi ima srednje velik ali tudi velik pridelovalni potencial oziroma so bile izvedene hidromelioracije (osuševanje) za izboljšanje kakovosti tal (območje vzhodno od štiripasovnice).
Predstavitev študije širši javnosti in vsem zainteresiranim občanom bo na zboru občanov v v dvorani KUD-a Franca Kotarja v ponedeljek, 5. oktobra 2009, ob 18:00 uri. Vabljeni!
Višja svetovalka Zupana za okolje in prostor Sida Valentičič
Evropsko usmerjen zasebni vrtec Geko v Trzinu
V	zadnjem obdobju je bilo v nekaterih sosednjih občinah pre-cejhude krvi, ker v tamkajšnjih vrtcih niso mogli sprejeti vseh malčkov, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem v vrtec. Še zlasti so na udaru nekatere primestne občine, kjer čutijo tudi precejšen pritisk zaradi priseljevanja novih družin, v teh občinah pa je tudi najbolj čutiti posledice t.i. baby booma - naraščanja števila rojstev, ki je v zadnjih letih zajelo Slovenijo. V kamniški občini so tako po uradnih ocenah zavrnili približno 130 malčkov, v domžalski pa kar 140. Neuradne številke so precej večje, težave s prostimi mesti v vrtcih pa imajo tudi v nekaterih drugih sosednjih občinah. V Trzinu so letos v vrtcu dobili mesto vsi otroci, vendar pa za tiste, ki bodo med letom izpolnili pogoje za sprejem, ne bo več zadosti prostora.
V	našem kraju, če smo bolj natančni, v industrijski coni (Mot-nica 11) že od lanskega 1. septembra deluje tudi dvooddelčni zasebni vrtec Geko. Ko smo lastnico in direktorico vrtca go. Petro Tifengraber povprašali, kako je z zasedenostjo njenega vrtca, nam je dejala: »Naš vrtec je odprt za vse otroke. V prvi starostni skupini imamo zdaj14 otrok, v drugi pa 17. Tudi pri nas čutimo veliko povpraševanje staršev po prostoru za njihove malčke v vrtcu, vendar nam prostorske omejitve in še zlasti normativi, ki veljajo za vrtce, ne dovoljujejo, da bi jih imeli še več. Še zlasti za prvo starostno skupino imamo kar dolg čakalni seznam tistih, ki bi želeli k nam vpisati svoje malčke.« Povedala je, da bi si tudi sama želela razširiti dejavnost, vendar je to kar velik finančni zalogaj, na število otrok v posameznih oddelkih pa vplivajo tudi normativi.
»Tudi nam je v interesu, da malčkom, ki so v naši oskrbi, nudimo kar najbolj kakovostne storitve, in ocenjujem, da nam to lepo uspeva. Precej sem namreč potovala tudi po Evropi in imam kar nekaj evropskih izkušenj dobre prakse in znanja s tega področja. Poudariti pa moram, da ima naš vrtec enak status kot drugi vrtci in da se natančno držimo normativov in zakonodaje s področja predšolske vzgoje.« Ko so odpirali vrtec, so imeli precej obiskov predstavnikov ministrstva za šolstvo in inšpektorjev, vendar so vsi urejenost in delo vrtca zelo ugodno ocenili.
Med malčki v vrtcu pa je zdaj le nekaj trzinskih otrok, precej jih je iz domžalske občine, največ pa iz sosednje mestne občine Ljubljana. Razmere v sosednjih občinah so pač bolj kritične kot v Trzinu in starši od vsepovsod gledajo za prostimi mesti za svoje nadebud-neže.
V vrtcu Geko imajo zdaj pet zaposlenih, od tega so štiri vzgojiteljice, ki imajo vse ustrezno in celo višjo izobrazbo. Direktorica je pohvalila tudi sodelovanje z Zavodom osnovna šola Trzin, v sklopu katerega delujeta tudi dva oddelka trzinskega vrtca, Žabica in Pal-čica. Med drugim hrano za malčke v vrtcu Geko pripravljajo v kuhinji trzinske osnovne šole, tako da je v zasebnem vrtcu le razdelilnica prehrane. »Moram pohvaliti hrano iz šolske kuhinje! Mislim, da je zelo kakovostna in res prilagojena potrebam malčkov,« pravi ga. Tifengraber, ob tem pa ne pozabi povedati, da dobro sodelujejo tudi s trzinsko Občino pa tudi z vsemi drugimi sosednjimi občinami imajo dobre odnose. Ko govori o delu v svojem vrtcu, pa direktorica rada poudari, da skušajo v vrtcu Geko malčke vzgajati v evropskem duhu. Imajo bogato knjižnico slikanic in drugih knjižic za malčke, za vse so pripravili tudi učenje angleščine pa tudi program telovadbe in vaj za razvoj motorike. Ponekod, v drugih vrtcih, morajo starši to posebej doplačati, v vrtcu Geko pa je vse to všteto v samo ceno varstva. Za malčke pripravljajo tudi lutkovne predstave, vsaj trikrat do štirikrat na mesec pa gredo z malčki tudi iz vrtca na izlete, za katere pripravijo zanimive programe.
»Mislim, da prav vsi v vrtcu radi delamo in imamo radi otroke. Kadar delaš z veseljem, je delo prijetnejše in tudi bolj kakovostno!« To je tudi nekakšen moto zapo-
Termini so naslednji: ANGLEŠČINA: ob PONEDELJKIH 1. triada od 13.-16. ure, 2. in 3. triada od 16.-18. ure ITALIJANŠČINA: ob TORKIH 1. triada od 13.-16. ure, 2. in 3. triada od 16.-18. ure ŠPANŠČINA: termin se določi naknadno glede na število interesentov
RUŠČINA: ob SREDAH 1. triada od 13.-16. ure, 2. in 3. triada od 16.-18. ure KITAJŠČINA: ob ČETRTKIH 1. triada od 13.-16. ure, 2. in 3. triada od 16.-18. ure
Opomba: Po potrebi bomo lahko termine še dodali.
Kitajski jezik -vzhod je prihodnost
Zakaj se učiti kitajski jezik? Razlogov je več:
Prvič: kitajščino govori % svetovnega prebivalstva. Drugič: Ljudska Republika Kitajska se trenutno lahko pohvali z najhitreje rastočo ekonomijo na svetu. Možnost učenja kitajskega jezika in kulture ponuja učencem, dijakom in študentom številne prednosti v vedno bolj tekmovalnem okolju. Tretjič: kitajska kultura je stara več
slenih v vrtcu Geko in zadovoljstvo zaposlenih se odraža tudi na zadovoljstvu malčkov.
Miro Štebe
kot 5000 let. Učenje kitajščine je neverjetna izkušnja, preko katere se posameznik pobliže spozna s to oddaljeno, vendar fascinantno kulturo. In nenazadnje: vedno večje število otrok in mladih v ZDA in Evropi se uči kitajskega jezika. Vzhod je prihodnost, zato je vanj pomembno vlagati in si pridobiti čim več znanja.
Tečaj obsega naslednje osnovne teme: pozdravi, spoznavanje, spraševanje po času, spraševanje po naslovu, pri pouku, pogovori o vremenu, pogovor o sloveniji, prihod v šolo, prehrana, nakupi živil in vsakodnevnih potrebščin, kupovanje oblačil, spraševanje za pot in vožnja v vozilu, na pošti, v tradicionalni pekinški operi, na obisku, na potovanju in podobno. V sklopu naštetih tem učenci/dijaki spoznavajo strukturo jezika v povezavi z drugimi področji kitajske kulture, ki so povezana z jezikom: razvoj pismenk (od piktografskih zapisov do tradicionalnih pismenk in današnjih poenostavljenih pismenk), zgodovino kitajske, bonton, različne zgodbe in legende ter umetnost.
PRIJAVNICA
Ime in priimek ter razred učenca:
Telefon /GSM staršev/e-mail (obveščanje o spremembah):
Prijavljam se na delavnico tujega jezika (označi z X): □ Angleščina □ Italijanščina □ Španščina □ Ruščina □ Kitajščina PREDLOGI, IDEJE, NASVETI: pišite na mateja.chvatal@gmail.com ali pokličete na 031/522-822 (DPM Trzin - Mateja)._
Zabavne in kreativne delavnice tujih jezikov
40-urne delavnice za učence od 1. do 9. razreda bodo vodile strokovno usposobljene mentorice, potekale bodo 1x tedensko 1 uro od 5. 10. 09 do 31. 5. 10, v skupinah bo največ 12 učencev, glede na predznanje bodo 2-3 stopnje učenja - začetna, nadaljevalna in višja. Cena posamezne delavnice je 60 eur, možna 2 obroka, 1. (30 eur) ob prijavi, drugi (30 eur) do konca januarja 2010 na TR DPM Trzin: 02305 - 0092086041.
Prvi šolski dan je bil prazničen
Tudi letos so na prvi šolski dan za vse prvošolčke v šoli pripravili prijeten sprejem, ki jim bo ostal v spominu za vse čase. Nadebudni prvošolčki so v šolo prišli v spremstvu očkov, mamic, sestric, bratcev in starih staršev, v avli pa so jih pozdravili predstavniki šole z ravnateljico Heleno Mazi Golob na čelu. Da bi pregnali začetni strah, so v šolo na obisk povabili tudi umetnika, ki je igralec, lutkar in še marsikaj drugega v eni osebi. Pripravil je živahen nastop, s katerim je priklical smeh na lica malčkov, ki so se spraševali, kaj jih čaka v šoli. Ko so razredničarke razdelile malčke po razredih, so videli, kje bodo deležni prvih modrosti, pa tudi starši so izvedeli nekaj bistvenih podrobnosti o tem, kako bo delo v šoli potekalo. Že kar tradicionalno so otroci prejeli simbolična darila, vsi pa so se lahko tudi posladkali.
Tudi v okolici šole je bilo čutiti, da je poseben dan. Učenci osmih razredov so se kar za prvi dan odpeljali na Koroško, kjer so bili štiri dni v šoli v naravi. Med drugim so obiskali tudi tamkajšnji rudnik svinca in cinka in se s kolesi vozili po podzemnih rudniških rovih.
Za bolj varen promet v okolici trzinske šole pa so tudi letos prvi teden pouka skrbeli pripadniki Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki so ob pomoči policistov budno spremljali otroke na njihovi poti v šolo. Na to, da so na cestah spet šolarji, pa so po vsem Trzinu voznike opozarjale tudi različne opozorilne table.
MŠ
Pogovor z ravnateljico Osnovne šole Trzin go. Heleno Mazi Golob
Cele počitnice smo pridno delali
Šolski zvonec je spet priklical mlade trzinske nadebudneže na pot iskanja modrosti. Počitnice so le še prijeten spomin in spet je na vrsti učenje. V osnovni šoli so prvi dan pouka pripravili prijeten sprejem za prvošolčke, mi pa smo se z go. ravnateljico Heleno Mazi Golob, ki je zdaj začela svoje drugo leto vodenja trzinske osnovne šole, zapletli v pogovor o letošnjih novostih v šoli in o vlogi, ki jo šola igra v Trzinu.
Kako ste pričakali novo šolsko leto? Vsako leto počitnice izrabite za obnovo, polep-šanje šole in tudi za kakšne nove izboljšave. Je bilo tudi tokrat tako?
Vsekakor smo bolj malo čakali (smeh), pač pa smo cele počitnice pridno delali. V času šolskih počitnic smo v športnem parku postavili dolgo pričakovani pitnik, ki vsem žive vode željnim že nudi zdravo in prijetno osvežitev. Kar velik projekt je bilo pleskanje hodnikov v starem delu šole, jedilnice in garderob pri telovadnici, saj smo si privoščili drzne barvne kombinacije in oblike. Zamenjali smo tudi pod v kabinetu športne vzgoje in svetilke v telovadnici, tako da je telovadnica sedaj za nekaj časa urejena. Po zamislih naših profesoric likovne pedagogike in glasbene vzgoje smo v celoti prenovili likovno-glasbeno učilnico, ki bo kot takšna služila še kakovostnejšemu pouku likovne in glasbene vzgoje. Kupili smo namreč tudi nov električni pianino, grafično stiskalnico in peč za žganje gline. Velika in sodobna pridobitev šole pa sta tudi dve interaktivni tabli, ki smo ju kupili iz sredstev šolskega sklada.
V vrtcu Žabica smo morali urgentno sanirati steno med kuhinjo in hodnikom, kupili smo nekaj kosov pohištva in laserski tiskalnik, iz sredstev dona-cij nekaterih trzinskih podjetij pa smo kupili tri digitalne fotoaparate in tri CD predvajal-nike.
Ali je prišlo tudi do kakšnih drugih sprememb, na primer v sistemu dela, organizaciji ali pri zaposlitvah?
Kar zadeva organizacijo dela, smo zaradi racionalizacije poslovanja spremenili odpiralni čas vrtca Žabica, ki je sedaj odprt od 6.30 do 17.00. V preteklem šolskem letu se je namreč izkazalo, da so zelo redki starši, ki potrebujejo varstvo že ob 6.00 zjutraj. Prišlo pa je tudi do nekaterih kadrovskih sprememb. V vrtcu smo na novo zaposlili svetovalno delavko, dve vzgojiteljici in tri pomočnice vzgojiteljic, v šoli pa novega kuharja, la-borantko in spremljevalca za otroka s posebnimi potrebami.
Zdaj ste se že bolje spoznali s trzinsko šolo in tudi Trzinom. Kako zdaj gledate na položaj šole v Trzinu? Zanima me tudi, kako zdaj gledate na delo in tudi na možnosti, da izpolnite svoja pričakovanja v zvezi s tem? Šola je v tako majhnem kraju, kot je Trzin, zagotovo središče kraja, kar se odraža na tesnem sodelovanju šole s širšim družbenim okoljem, društvi in organizacijami. To sodelovanje je v Trzinu, se mi zdi, zelo kakovostno, kar pa ne pomeni, da ni mogoče še česa izboljšati.
Po prvem letu ravnateljevanja delo ravnateljice doživljam kot zelo izpostavljeno, odgovorno, »ob konicah« tudi nekoliko izčrpavajoče, a hkrati tudi zelo navdihujoče, ko kakšne stvari dobro uspejo in nam dajo energijo za naprej. Svoje delo imam rada, z veseljem mu posvečam veliko večino svojega časa, seveda pa brez predanih sodelavk in sodelavcev, ki jih imam, ne bi zmogla. Zavod OŠ Trzin je skupaj z
vrtcem kar velik delovni kolektiv - verjetno eden največjih v Trzinu. Koliko ljudi je zaposlenih v šoli in vrtcu?
Na dan 1. 9. 2009 je bilo v našem kolektivu zaposlenih 87 ljudi: 54 v šoli in 33 v vrtcu. Strokovnih delavcev je 66, tehničnega osebja je 16, upravo pa sestavlja 5 ljudi. Poleg navedenega imamo zaposlene tudi tri delavke preko javnih del.
Poleg rednega šolskega dela na šoli otrokom nudite tudi precej možnosti za popoldanske interesne dejavnosti, krožke in podobno. Ali lahko poveste kaj o tem? Mislim, da je ponudba interesnih dejavnosti na naši šoli res zelo pestra, tako da lahko vsak učenec najde kaj zase. Na šoli delujejo otroški in mladinski pevski zbor, Orffova skupina, likovni, modelarski, gospodinjski, recitacijski in letos na novo vrtičkarski krožek, atletika, odbojka, francoskeurice, šola gimnastike, slovenska, angleška, francoska in eko bralna značka, pa še bi se kaj našlo. V sodelovanju z Zavodom za šport ponujamo široko paleto športnih dejavnosti, v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine pa bomo v letošnjem šolskem letu ponudili 40-urne tečaje angleščine, italijanščine, španščine, ruščine in celo kitajščine. Poleg navedenega v naših prostorih gostujejo tudi nekateri zasebni klubi, plesne in glasbene šole. Koliko šolarjev otrok je zdaj v vaši in naši šoli? Koliko je letos prvošolčkov? Koliko malčkov je v vrtcu in ali se kje ubadate s pomanjka-
njem prostora za otroke?
Trenutno je v Osnovno šolo Trzin vpisanih 385 učencev, od tega je 37 prvošolčkov. Vrtec pa obiskuje 205 malčkov. S 1. 9. 2009 smo v vrtec sprejeli vse trzinske otroke, ki so do tega datuma izpolnjevali pogoje za vpis. Tekom šolskega leta pa bo pogoje za vpis izpolnilo še nekaj otrok, ki jih ne bomo mogli sprejeti, zato proučujemo možnosti za organizacijo začasnega varstva na domu in/ali za vzgojno-varstveno družino. Že dolgo se govori o gradnji novega nadomestnega vrtca Žabica. Ali je zdaj kaj znanega o tem, kdaj naj bi začeli graditi novi vrtec oz. ali boste poskrbeli le za prenovo starega vrtca? Kako naj bi ta dela časovno potekala?
Ne, starega vrtca ne bomo prenavljali. Z Občino smo dogovorjeni, da v obstoječi vrtec Žabica vložimo kar najmanjša sredstva, torej da poskrbimo le za najnujnejša vzdrževalna dela in za odpravo pomanjkljivosti, ki jih ugotovijo posamezne inšpekcijske službe. Za novi vrtec je že izdelana prostorska presoja, ravno v teh dneh pa sem dobila na mizo tudi že predlog dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP). Še pred novim letom bi radi objavili natečaj za projektno rešitev z natečaj-no nalogo, s samo gradnjo naj bi pričeli v maju 2011. Novi vrtec pa bi predali namenu s 1. 9. 2012.
Šola je tesno povezana z življenjem kraja. Kako se vključujete v trzinsko družabno življenje in koliko tr-
zinskim društvom in organizacijam šola pomaga ob različnih priložnostih, na primer z začasno zagotovitvijo prostorov? Ocenjujem, da se šola vključuje v skoraj vsa področja družabnega življenja v Trzinu, kar se mi zdi pomembno, saj na ta način vzgajamo bodoče družbeno aktivne občane in državljane. S trzinskimi društvi in drugimi organizacijami ob različnih priložnostih sodelujemo tako po vsebinski (nastopi, razstave izdelkov učencev.) kot tudi po organizacijski plati z omogočanjem gostovanj v šolskih prostorih. Kakšni so vaši načrti in želje za prihodnje?
Prioriteta in hkrati največji zalogaj, ki je pred nami, je zagotovo gradnja novega vrtca. Ob zadnjem večjem deževju pa se je pokazalo, da nam pušča streha nad jedilnico, tako da je takojšnja sanacija te več kot nujna. Zelo nujna je tudi obnova sanitarij - trenutno smo v fazi izbire projekta. V letošnjem šolskem letu želimo urediti še klančino pri vhodu v garderobo I. in II. triade in obnoviti pročelje na severni strani šole. Dolgoročno je nujna tudi zamenjava oken v starem delu šole, saj obstoječa že zelo slabo tesnijo, posledica česar je med drugim tudi ogromna izguba energije. Vsebinsko pa želimo postati sodobna osnovna šola, katere poslanstvo je otroke navduševati za vseživljenjsko učenje, jih naučiti sporazumevanja z različnim občinstvom, razvijati socialne veščine, sodelovanje in zmožnost učinkovite upo-
rabe informacijsko-komunika-cijske tehnologije ter razvijati kritično (a ne kritizersko) mišljenje.
Želimo si, da bi nam starši in širše okolje zaupali, da želimo delati dobro in da delamo dobro, tudi če kdaj s čim niso zadovoljni, ali če kdaj kaj spregledamo in naredimo kakšno napako.
Posebej pa bi vas prosil, če lahko predstavite vaše gledanje na težave, ki se pojavljajo v zvezi s problematičnimi učenci. Nekateri starši so se namreč obračali na nas zaradi težav, ki naj bi jih povzročal nek »problematičen učenec«.
Poglejte, nikogar ne moremo imenovati »problematičen učenec«. To je stigma, ki je s pedagoškega vidika povsem nesprejemljiva. Učenci so, kakršni so, ne moremo si jih izbirati. Zavedati se moramo, da niti šolsko osebje z ravnateljem na čelu niti širše okolje ne more odločati o tem, kdo bo obiskoval neko šolo, razred, oddelek, skupino. in kdo ne. Šola je organizacija, kjer brez sodelovanja vseh vpletenih ni mogoče doseči sprememb na bolje, pa najsi gre za učno ali pa za vzgojno problematiko. »Ulica« ne more postavljati brezpogojnih zahtev in groziti z »različnimi ukrepi«, saj bodo sicer jutri na udaru druge skupine ali posamezniki, ki bodo s katero od osebnih okoliščin odstopali od povprečja. To pa je v nasprotju z načeli demokratične družbe, ali ne?
Miro Štebe
Novembra prvi stanovalci novega doma starostnikov v Trzinu
Dom za starejše občane Trzin oz. Enota Trzin, kot mu pravimo v našem Zavodu, saj spada pod okrilje Javno socialnovarstvenega zavoda Doma počitka Mengeš , bo prvim stanovalcem odprl svoja vrata predvidoma v drugi polovici novembra 2009. Na razpolago bo 57 prostih mest, ki bodo namenjena osebam, starejšim od 65 let. Na voljo bo 5 enoposteljnih in 26 dvoposteljnih sob. Občani občine Trzin bodo imeli pri nastanitvi v enoti Trzin prednost. Poleg institucionalnega varstva bo enota Trzin nudila tudi druge alternativne oblike varstva starejših oseb v okviru dnevnega centra, kot so dnevno in začasno varstvo, pomoč na domu, samopomočne skupine in različne delavnice za starejše občane Trzina.
Pomembno obvestilo vsem, ki želite v domsko varstvo
Obrazce za sprejem v v domsko varstvo v Enoto Trzin lahko pridobite na spletni strani Doma počitka Mengeš ali osebno v Domu počitka Mengeš. Izpolnjene obrazce pošljite skupaj z mnenjem osebnega zdravnika o trenutnem zdravstvenem stanju ter izjavo o plačilu stroškov oskrbe na naslov Dom počitka Mengeš, Glavni trg 13, Mengeš, najkasneje do 30.9.2009.
Dom počitka Mengeš
V oskrbovanih stanovanjih kmalu prvi najemniki
Že v začetku poletja je novi blok ob Ljubljanski cesti v soseski T-3, kjer bo tudi dom za starostnike, dobil končno zunanjo podobo, v notranjosti pa se še marsikaj dogaja. Kot smo izvedeli, so bodoča oskrbovana stanovanja, ki so jih zgradili za Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dokončana. Za notranjo opremo je s podizva-jalci poskrbelo podjetje Lesnina, vseh 14 stanovanj pa je že oddanih in jih bodo še v tem mesecu zasedli novi najemniki. Gre za dve garsonjeri (s približno 38 m2), štiri enosobna stanovanja (približno 44 m2) in osem dvosobnih stanovanj (od 53 do 67 m2). Ker naj bi stanovalcem teh stanovanj nekatere usluge nudili v sosednjem domu za starostnike, na primer dnevno prinašanje hrane, vzdrževanje osebne higiene, gospodinjsko pomoč, čiščenje, pranje, likanje in podobno, predvsem pa nudenje zdravstvenih storitev in skrb za ohranjanje družabnih stikov, dom za starostnike pa še ni opremljen, v Skladu nove najemnike opozarjajo, da bodo na te usluge lahko računali šele čez kak mesec ali dva.
Za najemnike oskrbovanih stanovanj je v kleti novega bloka zagotovljenih 11 parkirnih mest, od tega dve za invalide, za vse pa je tam tudi skupna kolesarnica. Objekt je opremljen z dvigalom, v pritličju pa so uredili tudi skupni prostor za druženje. Vsa stanovanja imajo opremljeno kuhinjo in kopalnico, shrambo, in nudijo popolno zasebnost in varnost najemnikov.
Mš
Spet smo se družili gorenjski upokojenci
Tudi letos smo se udeležili srečanja upokojencev Gorenjske, ki ga je 3. septembra pripravila pokrajinska Zveza društev upokojencev Gorenjske. Tokrat smo se zbrali pri gradu Brdo v Predosljah. Po pozdravih organizatorja je sledil govor predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja. Sledil je kulturni program, v katerem so nastopili moški pevski zbor društva upokojencev Kranj, folklorna skupina Iskra Emeco, za ples in dobro voljo pa je skrbel ansambel Veseli svatje. Imeli smo lepo, toplo, sončno vreme, zato smo se odpeljali na Pokljuko. Tam nas je pričakalo hladno in deževno vreme. Po krajšem potepanju po Rudnem polju, smo se odpeljal proti domu. Udeležbo Trzincev na srečanju je organiziral in vodil Franci Bardorfer.
Obiskali smo Rezijo
Poln avtobus trzinskih upokojencev se je v zgodnjih jutranjih urah, 27.8. letos, podal na izlet v zamejsko Rezijo. Preko Jesenic in Trbiža smo se zapeljali do vasi Ravnca, kjer smo si v kulturnem domu, ki ga je kot pomoč po katastrofalnem potresu leta 1976 zgradila Republika Slovenija, ogledali rezijanske plese in poslušali pesmi v temperamentni rezijanščini. V Pušji vasi smo si ogledali tudi cerkev, ki je bila ob potresu močno poškodovana, vendar so jo že povsem obnovili. Poslovili smo se od našega zamejstva in se odpeljali v Most na Soči. Tam smo se vkrcali na ladjico Lucija in se po umetnem jezeru popeljali na panoramsko vožnjo. Na ladjici smo imeli tudi zelo okusno kosilo. Kapitan Dean med upokojenci ni našel mladega zaljubljenega para, ki bi ga po mornarskih običajih poročil. Vseeno pa je med nami našel zlatoporočenca in iz tega naredil čudovit in zelo prijeten dogodek. Z zlato poroko smo program izleta tudi uradno zaključili. Vožnja po novi avtocesti mimo Re-bernic nam je po napornem dnevu minila v prijetnem klepetu. Izlet sem vodil in o njem poročal za Odsev
Franci Bardorfer
N/	_
Šola zdravja v Trzinu
V začetku avgusta se je v Trzinu začela »Šola zdravja«, katere začetnik, idejni vodja in ustanovitelj je dr. Nikolay Grishin/nevrolog. Osnovna aktivnost Šole zdravja je jutranja telovadba vsak dan /razen nedelje/ ob 7.30 do 8.00 ure na prostem, v vseh letnih časih, stoje, po lastnih zmožnostih in brezplačno.
Šola zdravja deluje že v več slovenskih krajih, v Domžalah je pričela delovati v začetku decembra 2008, vodi pa jo ga. Zdenka Katkič. Prijazno se je odzvala vabilu in prišla v Športni park ter nam predstavila namen telovadbe, ki se imenuje 1000 gibov, s katerimi razgibamo svoje sklepe in telo od glave do pet. Povedala je, da je prepoznavni znak udeležencev oranžna majica z logotipom »Šola zdravja«, ki smo jo v večini naročile. Prvič se nas je zbralo 13 udeleženk, postavile smo se v krog, si druga drugi voščile dobro jutro in pod vodstvom ge. Zdenke pričele telovaditi. Po končani telovadbi, ki je trajala cca 30 minut, smo si segle v roke in rekle »bravo«, ter prijetno osvežene in razgibane odšle domov. Glas o jutranji telovadbi v trzinskem športnem parku se naglo širi in vsak dan prihajajo nove udeleženke. Sedaj nas je v krogu že 36 in krog je vsak dan večji. Ker je ga. Zdenka zelo zasedena, so vaje pričeli voditi prostovoljni posamezniki, ki jim pridno sledimo.
V četrtek, 27.8., pa je Turistično društvo »Kanja« Trzin povabilo dr. Grishina v Trzin, kjer je v dvorani M. Ručigaj predstavil Šolo zdravja. Predavanja so se poleg trzinskih »telovadcev« in krajanov udeležile skupine Šole zdravja iz Domžal, Kamnika in Ljubljane. Povedal je, da je osnovna dejavnost Šole zdravja jutranja telovadba, namen - izobraževanje posameznika in cilj usposobiti posameznika za kvalitetno
in zdravo življenje. Kvalitetno in zdravo življenje je v družbi odvisno od posameznikov, njihovih navad ter hobijev. Vsak posameznik naj bi najbolje poznal svoje telo, občutil spremembe v njem in poznal svoje zmogljivosti. Poudaril je, da je vaja »1.000 gibov« primerna za vse starosti. Z njo dosežemo maksimalno gibljivost, okretnost in zmanjšamo bolečine, in da je to najboljša naložba vase. Da telovadba niso le preprosti telesni gibi za boljšo gibljivost, ampak z njo dokažemo, da smo pogumni, vztrajni, pozitivno naravnani, da pridobivamo nove prijatelje in se spoznavamo med seboj.
Med predavanjem je praktično pokazal, kako si lahko sami pomagamo pri pogosti bolečini v hrbtenici, kako z akupresuro ublažimo ali odpravimo bolečino. Sledila so vprašanja udeležencev in dr. Grishin se je vsakemu posebej posvetil. Predstavil je svojo knjigo »Resnične zgodbe šole zdravja«, v kateri je prikazana ruska metoda 1000 gibov in izjave telovadcev, ki so takšno obliko samoozdravitve vzeli zares.
Zadovoljni smo zapustili predavanje in marsikateri udeleženec se je odločil in prišel k jutranji telovadbi. Vse krajane vabimo, da se udeležijo jutranje telovadbe v športnem parku v Trzinu, in sicer vsak dan od 7.30 do 8.00 ure zjutraj.
Majda Šilar
dr. Nikolay Grishin
Anketa o telovadbi Šole zdravja:
Na prvomesečni rojstni dan (12. september) telovadbe na prostem v Trzinu so udeleženci na vprašanje zakaj se udeležujem te telovadbe oziroma kaj mi to pomeni, izjavili:
Mira: .da se zbudim in malo premi-gam že zjutraj.
Judita: Krasno je, da se že zjutraj odpraviš od doma, zbereš voljo in v tej pol ure nekaj narediš zase. To je bistveno.
Karlina: Zelo je potrebno, da obdržimo zdravje in gibčnost.
Lucija: Vesela sem, da se je začela telovadba v naravi.
Vera: ... da obdržim gibljivost.
Martina: Druženje v prijetni družbi in razgibavanje.
Ada: Naključje .šla sem na sprehod in bila prav vesela, da ste me z mahanjem rok povabili medse in zdaj sem tu in je odlično!
Miljana: Razgibavanje .
Joži: Meni gre za razgibavanje in druženje.
Biserka: Meni pa to pomeni razgiba-nje vseh sklepov in prijetno druženje.
Silva: Pridružujem se mnenju ostalih
Rozi: . da se razgibam.
Ela: Meni je pa fino, da sem tukaj, ker sama doma ne bi telovadila!
Slavica: Meni je super, ker se tu ukvarjam sama s sabo; pri izvajanju vaj je disciplina, družim se z drugimi, ki jih tu čutim drugače, ker smo povezani v krogu in se tako energije izmenjujejo .
Nevenka: . zaradi druženja, sicer pa sama doma redno telovadim.
Nataša: Prihajam zato, da zdravo živim. Ker me boli križ, upam, da mi bodo te vaje odpravile bolečine.
Rajko: Sem prihajam, ker je zelo koristno in zdravo, da se razgibaš in tako nekaj narediš za sebe. To je zelo v redu!
(Anketo izvedla: Helena Ogorelec)
"j* /j* /f	Medobčinski
VIVI ■ MuzEJ
IflTllI Kamnik
Poziv in prošnja!
Medobčinski muzej Kamnik naproša vse občane občine Trzin in druge, da nam posredujete informacije o morebitnih arheoloških predmetih, ki so bili najdeni v Trzinu ali njegovi bližnji okolici. Prav tako bi radi izvedeli kakšno legendo o kraju, neznana ledinska imena ipd. zgodbe, ki krožijo o Trzinu in Trzincih. Veseli bomo vsakršnega novega podatka ali najdbe.
Oglasite se lahko na spodaj navedeni naslov muzeja in telefonske številke ali pa nam pišete na elektronsko pošto: janja.zeleznikar@siol.com.
Za vaše prijazno sodelovanje se vam iskreno zahvaljujemo.
Za zdrave jesenske dni
V	deželo prihaja jesen, ki nas bo poleg svoje zlate barve »obdarila« tudi s številnimi, predvsem virusnimi obolenji. Množica vsakodnevnih obveznosti nam ne dopušča, da bi se ravnali po pravilnih ukrepih ob virozah, kot so: počivanje, uživanje uravnotežene zdrave prehrane in pitje toplih napitkov, zato moramo poseči po zdravilih in prehranskih dopolnilih, ki nam olajšajo ali odpravijo znake viroz, ter skrajšajo čas obolenja.
V	Lekarni Trzin, ki se nahaja na Ljubljanski cesti 13C smo z njimi dobro založeni in vam ob ustrezni strokovni pomoči izberemo za vas najustreznejše zdravilo oz. izdelek. Pričakujemo vas vsak ponedeljek in sredo od 11:30 do 19:30 ter torek, četrtek in petek od 9:00 do 17:00. Pred lekarno vas čakajo trije brezplačni parkirni prostori.
V	samopostrežnem delu si lahko sami izberete številna prehranska dopolnila, otroško hrano, kozmetiko za nego in zaščito zdrave ali preobčutljive kože, ter ostala sredstva za nego in ohranjanje zdravja. Nudimo vam vsa zdravila na recept, vključno z veterinarskimi, na Naročilnice za medicinsko tehnične pripomočke vam priskrbimo ustrezne medicinske pripomočke (inkontinenčni program, ob-vezilni material, pripomočke za diabetike,..). Pri nas lahko kupujete tudi vse pravne osebe, z ali brez naročilnic. Če iskanega blaga slučajno nimamo na zalogi, vam ga z veseljem priskrbimo v najkrajšem možnem času, seveda, če je le-to dosegljivo na slovenskem tržišču.
Veselimo se vašega obiska in strokovnega svetovanja pri premagovanju vaših tegob in težav, ter obilo sončnih, zdravih in zadovoljnih jesenskih dni.
Veronika Dobovšek, mag. farm.
vodja lekarne Trzin
LEKARNA LJUBLJANA
Bela cesta spet urejena
Junijska pa tudi kasnejša neurja so po svoje razdejala tudi t.i. Belo cesto v trzinskem gozdu. Ljudje, ki so po neurju prišli v gozd, so se čudili moči hudourne vode, saj je bila cesta ponekod res močno načeta. Na občini so hitro odreagirali in strokovnjaki so cesto obnovili, na nekaterih kritičnih mestih pa naredili nove prepuste za vodo in tudi utrdili brežine. Cesta in njen odcep proti tromeji med trzinsko, mengeško in ljubljansko občino je zdaj nasut in urejen tako, kot še ni bil.
Cesta je prevozna vse do tromeje v bližini Rašice. To so hitro zavohali tudi mo-tokrosisti, ki so že začeli rohneti po cesti, neredko pa se s svojimi jeklenimi pošastmi zaženejo tudi po brezpotjih v strme bregove. Nekateri od sprehajalcev in rekreativcev, ki trzinske gozdne poti radi uporabljajo za sproščanje po napornem delu, se obračajo na nas, da naj poročamo o divjanju teh motoristov, včasih govorijo, da vidijo tudi štirikoles-nike, ki res ne sodijo v tisto naravno okolje. Res je treba opomniti, da je vožnja z motornimi kolesi po brezpotjih in naravnem okolju, ki ga ščiti celo Natura 2000, prepovedana. Inšpektorji so pred kratkim hrupne motoriste lovili na območju Cerknice, ni pa rečeno, da ne bodo akcije ponovili tudi na Rašiš-kem območju.
Nova brv
Preko potoka, ki razmejuje zadnji niz hiš v naselju Mlake od gozda, so pred kratkim postavili novo, bolj varno brv, ki je zaščitena tudi z oprijemalno prečko za roke. Novost je razveselila številne vsakodnevne obiskovalce trzinskega bajerja in gozda, saj je tisti del gozda vsak dan res dobro obiskan. Ker številni rekreativci tečejo ali hodijo po tamkajšnjih stezicah, kar precej je tudi takih, ki redno ali občasno obiskujejo tudi trim stezo, je skrb za mostiček pohvalna. Lahko pa predlagamo, da naj Občina na podoben način poskrbi tudi za brv čez potok, ki malo pod studencem Rakovnik prečka pot iz Trzina proti Rašici ali Dobenu. Ker je tudi ta pot dobro obiskana, bruna, ki so doslej nudila prehod preko struge pa so polomljena, bi bila takšna brv, kot so jo postavili na robu Mlak, več kot dobrodošla.
Novo krožišče za novi Trzin
V	začetku meseca so gradbinci zaprli dostop na Kidričevo cesto z Mlakarjeve ulice in začeli razkopavati asfalt v križišču. Zdaj že urejajo krožišče, ki naj bi prispevalo k večji varnosti pri vključevanju na glavno prometnico s stranskih cest, še zlasti s parkirišča pred Merkatorjem in Ljubljansko banko, ki je bilo do zdaj včasih kar problematično. Hkrati bodo uredili tudi del hodnika za pešce in kolesarsko stezo za tisto območje. Predstavnik podjetja, ki ureja krožišče, nam je zatrdil, da bodo dela hitro tekla in da bo krožišče nared že do novembra. Dejal je, da ne bodo uvedli popolne zapore prometa, da bo ta še naprej potekal izmenično ob pomoči semaforja, vendar pa je bilo treba za začetek zapreti dostop na Kidričevo cesto.
Na nas se je ob začetku del obrnilo nekaj ogorčenih občanov, še zlasti predstavnikov podjetij, ki imajo sedež v Mlakah, češ, da imajo zdaj težave s strankami, saj se jim raje izognejo, kot da bi blodile po trzinskih ulicah.
Resnici na ljubo je treba zapisati, da je dostop v Mlake zdaj še vedno mogoč z odcepa štiripasovnice na koncu naselja, za avtopral-nico, za izhod pa je res treba po kar precej daljši, a žal edini možni poti. Treba pa se je zavedati, da dela očitno le ne bodo trajala tako dolgo in da bo promet potem varnejši.
V	teh dneh so začeli urejati tudi križiše Mlakarjeve in Ljubljanske ceste, v kratkem pa bodo začeli urejati tudi Ljubljansko cesto od križišča z Mlakarjevo ulico proti mostu čez Pšato. Ob cesti naj bi uredili obojestranske pločnike, kolesarsko stezo in prometne otoke, verjetno pa bo to tudi prilika za ureditev nekaterih infrastrukturnih komunalnih naprav, z mostom preko Pšate pa se bodo spoprijeli naslednje leto. Projektanti so se dolgo ubadali, kako bi naredili varno vključevanje prometa s Ceste za hribom na Ljubljansko cesto. Najugodnejša možnost je, da enostavno razširijo most in tako pridobijo zadosti prostora za ureditev varnega križišča. Ob tem bodo obnovili tudi most, ki je že potreben prenove, čeprav se je tudi med osamosvojitveno vojno dobro držal. Ko bodo prenavljali most, bo seveda potrebna popolna zapora prometa, vendar obvoznice verjetno ne bodo tako dolge, kot zdaj za prebivalce Mlak.
Mš
Novi red pri parkiranju
Teden pred koncem avgusta so inšpektorji medobčinskega inšpektorata začeli nadzorovati izvajanje občinskega odloka, s katerim je Občinski svet na svoji aprilski seji tudi v Trzinu uvedel javne parkirne površine, kjer je parkiranje vozil časovno omejeno in je zanj treba plačevati parkirnino. Parkiranje je tako omejeno vzdolž Ljubljanske ceste v soseski T-3 (od križišča z Mengeško cesto do mostu preko Pšate). Tam je parkiranje časovno omejeno na največ 90 minut. Po preteku tega časa je uporabnik dolžan odpeljati vozilo z območja, ki ga označujejo tudi modre črte ob robu parkirnih mest. Uporabnik mora s parkirno uro ali listkom označiti ali napisati začetni čas parkiranja. Listek ali parkirna ura morata biti nameščena s sprednjo stranjo na vidnem mestu armaturne plošče.
Na javnih parkirnih površinah pri piramidi v industrijski coni in na slepem kraku Ljubljanske ceste (od križišča z Mlakarjevo ulico v smeri proti Ljubljani) pa je mogoče brezplačno parkirati le največ 35 minut , za daljše parkiranje pa je treba plačati parkirnino z nakupom parkirnega listka v parkomatu. Parkirnina za eno parkirno mesto za vsako začeto uro znaša en evro. Za parkiranje na ulici Dobrave pred piramido je mogoče parkirnino plačati za največ tri ure skupaj, na slepem kraku Ljubljanske pa je mogoče parkirnino plačati za 11 ur skupaj. Za parkirišče na slepem delu Ljubljanske ceste lahko invalidi in prebivalci Trzina, ki stanujejo vsaj 200 m od te parkirne površine, s posebno vlogo na občini dobijo tudi enoletne brezplačne parkirne karte. Gre predvsem za tiste občane, ki se na delo ali študij iz Trzina vozijo z javnim potniškim prometom, svoja vozila pa parkirajo nedaleč od postaj za avtobuse in vlak na Mlakah.
Časovne omejitve parkiranja na omenjenih mestih veljajo ob delavnikih od sedme do 18. ure, parkiranje na njih pa aktivno spremljajo inšpektorji, ki že pišejo naloge za plačilo kazni za predolga parkiranja. Lahko rečemo, da je zdaj čez dan tam parkiranih precej manj avtomobilov, bolj zasedena pa so okoliška, bolj oddaljena parkirna mesta. Na nas se s protesti obračajo predvsem lastniki bližnjih poslovnih lokalov.
Ločeno zbiranje embalaže je steklo
Sredi avgusta so delavci Javnega komunalnega podjetja Prodnik začeli po trzinskih gospodinjstvih razdeljevati nove zabojnike z rumenimi pokrovi za ločeno zbiranje embalaže. V prvih dneh septembra je akcija tudi stekla. Vsa gospodinjstva so dobila dokaj izčrpna navodila, kaj in kako naj ločeno zbirajo, kaj sodi v posamezni zabojnik in kakšen bo urnik odvozov. Za vse, ki so ta navodila spregledali, naj povemo, da zdaj izmenično vsak drugi teden praznijo zabojnike za zbiranje embalaže, ki imajo rumene pokrove, in črne zabojnike za zbiranje ostankov odpadkov. Rjave zabojnike za ločeno zbiranje bioloških odpadkov pa zdaj praznijo vsak teden, po prvem oktobru pa bodo tudi te zabojnike do 1. aprila praznili na štirinajst dni. Cena odvoza zaradi uvedbe zabojnikov za zbiranje embalaže se ne bo spremenila, saj je ta odvisna od velikosti črnega zabojnika, v katere odlagamo ostanke odpadkov. S prvim oktobrom pa se bo za 25 odstotkov znižala cena ravnanja z biološkimi odpadki, ker bodo zabojnike praznili manj pogosto kot v poletnih mesecih. Nižjo ceno te storitve bodo prvič obračunali na septembrskih položnicah pri obračunu storitev za avgust. Za vse, ki še pomišljate, kaj sodi v zabojnik z rumenim pokrovom, pa naj zapišemo, da med embalažo sodijo plastenke pijač in živil, plastenke čistil in pralnih sredstev, k i nimajo znaka nevarnih odpadkov, pločevinke pijač, prazne konzerve živil, votla embalaža od mleka in sokov, plastični robčki, jogurtovi lončki, posodice od margarine in podobno. V te zabojnike sodi tudi embalaža, ki je prevlečena z alu folijo (prazne kavne vrečke), prodajne embalaže iz plastičnih mas, plastične vrečke, vsi drugi majhni kovinski odpadki, npr. baker, cink, aluminij, bela pločevina itn. Ker je embalaža dostikrat zamazana z ostanki živil, ti čez čas lahko začno neprijetno zaudar-jati, zato je priporočljivo, da takšno embalažo, preden jo damo v zabojnik, speremo. Priporočljivo je tudi, če takšno embalažo stisnemo in zložimo, saj tako zmanjšamo njeno prostornino ter tako vplivamo tudi na manjše število odvozov.
Mš
Obvestilo gospodinjstvom
o jesenskem zbiranju in odvozu vejevja iz gospodinjstev na območju občine Trzin
Občane Trzina obveščamo, da bo letošnje jesensko zbiranje vejevja organizirano v mesecu oktobru 2009.
Gospodinjstva bodo prejela posebna obvestila, kjer bo objavljen točen datum začetka in konca akcije, navedena
pa bodo tudi označena mesta, določena za zbiranje vejevja. Točen datum začetka in konca zbiranja bo objavljen tudi v oktobrski številki Odseva. Skladno s tem obvestilom vse občane prosimo, da z obrezovanjem okrasnega in sadnega drevja in živih mej počakajo do začetka zbiranja in da ne odlagajo te vrste odpadkov v naravo.
Obvestilo gospodinjstvom
o jesenskem zbiranju in odvozu kosovnih odpadkov iz gospodinjstev na območju občine Trzin
JKP Prodnik d.o.o. bo za občane Trzina organiziral zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, in sicer v sredo, 30.09.2009.
Kosovni odpadki iz gospodinjstev morajo biti v sredo, 30.09.2009, na dan rednega odvoza, do 05.00 ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za mešane komunalne odpadke.
OPOZORILO
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstev avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja
Obvestilo gospodinjstvom
o lokacijah zbiranja in odvoza nevarnih odpadkov na območju občine Trzin
JKP Prodnik d.o.o. bo za občane Trzina organiziral zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, in sicer v sredo, 21.10.2009. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bodo 21.10.2009 sprejemali na naslednjih zbirnih mestih:
•	od 15.30 do 17.00 ure na dvorišču za objektom Občine Trzin, Mengeška cesta 9
•	od 17.30 do 19.00 ure na parkirišču pred trgovino Mercator, Mlakarjeva ulica 1
Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pestici-
di, barve, laki, kozmetika, svetila in
gume osebnih avtomobilov.
OPOZORILO
•	Na lokacije prinesite nevarne odpadke v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta.
•	Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano.
•	Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije.
•	Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka.
Domiselnost ali vandalizem
Snemalca trzinske občine so krajani obvestili o posebni domiselnosti neznancev v trzinskem športnem parku. Tam je bil posajen mlad gaber, da bi, ko bo zrasel, dajal obiskovalcem tega prelepega kraja senco. Neznanci naj bi ga s krampom izkopali in posadili na sredino bližnjega balinišča. Snemalec je bil nekoliko prepozen, saj je bil gaber ponovno presajen na staro mesto. O dejanju, s katerim ni bila povzročena posebna škoda, priča samo še sled. Samo ugibamo lahko, če so se humoristi odločil za to dejanje zaradi zaraščenega balinišča, ki ga ne uporabljajo predvsem zato, ker ni primerne sence nad njim. Žal pa o neprimernem preživljanju prostega časa pričajo tudi poškodovani žlebovi na strehi paviljona v tem parku, poškodovani koši za smeti in luknja v gumirani plasti na tleh igrišča. Mimogrede so mamice snemalca opozorile na nepokošeno travo in preveč cvetočo deteljico, katero obletavajo čebele, čmrlji in tudi ose, ki predstavljajo nevarnost za malčke, saj se prav tam zelo radi igrajo. V objektiv je ujeto tudi nekaj vozil, ki so neregistrirana in očitno zavržena, in novonastala deponija odpadnega asfalta in drugega materiala. Tu pa bo verjetno imel delo komunalni inšpektor, seveda, če bo lahko ukrepal, saj privatna lastnina je le privatna, ne glede na to, če je drugim v korist ali škodo.
Zoran
Voda
iz Gvajška spet
oporečna
Na zahtevo Občine so strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj v začetku avgusta spet vzeli vzorce vode iz izvirov Gvajšek in Snugovec. Opravili so več meritev posameznih parametrov in ugotovili, da voda iz obeh izvirov spet ni pitna. Kriterije za oceno parametrov so povzeli po Pravilniku o pitni vodi. Ko so primerjali dobljene rezultate z v pravilniku navedenimi količinami za še sprejemljivo zdravo pitno vodo, so bili rezultati iz Trzina takšni, da voda ni primerna za pitje.
Mš
Izdali smo vodnik po podeželju Srca Slovenije
Na Centru za razvoj Litija smo v okviru skupnega projekta LAS Srce Slovenije, Kažipoti v Srce Slovenije, izdali vodnik po podeželju in drugih zanimivostih z naslovom »Vse, kar vas vabi v Srce Slovenije«. Srčna dežela med Ljubljano in Kamniškimi planinami ter med griči Dolenjske in ravnicami Posavja vas vabi, da jo obiščete.
V	knjižici so predstavljene glavne znamenitosti kulturne in naravne dediščine območja Srca Slovenije, rekreativne površine in objekti, gostilne, turistične in izletniške kmetije, kmetije s ponudbo, pa tudi prenočitvene kapacitete in točke, na katerih se je v Srcu Slovenije mogoče poročiti.
V	katalog smo vključili območje lokalne akcijske skupine Srce Slovenije oz. ponudnike iz občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji.
S katalogom želimo spodbuditi zavedanje o pestrosti in raznovrstnosti podeželske ponudbe in v naše kraje privabiti tudi goste, ki območja še ne poznajo, pa jih bo to s svojo raznovrstnostjo in pestrostjo zagotovo navdušilo. Brošuro lahko brezplačno dobite na Centru za razvoj Litija (01 - 89 62 710, info@raz-voj.si). Doživite utrip Srca Slovenije!
Ana Savšek
Pismo bralke
Spoštovani! Pišem vam, ker imamo predlog oz. pobudo v zvezi z ravnanjem z odpadki, ki niti občine niti samih prebivalcev ne bi finančno ali kako drugače obremenil, kvečjemu nasprotno. Sem mlada mamica 15-mesečne hčerke. V času, odkar imam hčer, bi lahko »pridelala« 2700 odpadnih plenic, kar predstavlja skoraj eno tono odpadkov. A sva se z možem raje odločila za uporabo pralnih plenic, kar je precej bolj ekološka, zdravju prijaznejša in precej ugodnejša možnost.
Nekaj dejstev, če se osredotočimo zgolj na ekološke prednosti:
-	Otrok je v pleničkah do dveh let in pol (povprečno). Do takrat »pridela« skoraj 2 toni smeti, kar je 14m3 smeti.
-	V Sloveniji se letno odvrže približno 14.000 ton odpadnih plenic.
-	Blato iz plenic ni odstranjeno v greznice, temveč na deponije, kjer ostanki lahko pronicajo v podtalnico in ogrozijo pitno vodo.
-	Pleničke za 1x uporabo so iz plastičnih materialov, celuloze in umetnih kemikalij. Na deponijah razpadajo okrog 500 let.
-	V tujini (Kanada, Anglija, Avstrija, Italija, Nemčija, Francija ...) je informiranje in spodbujanje staršev k odločitvi za pralne pleničke (tudi s subvencijami) stalna praksa. Primer npr. Cambridge.
Na žalost smo v Sloveniji še precej daleč od tega, in čas je, da tudi vodstvo naših občin začne usmerjati energijo v reševanje teh težav. Vsekakor je prvi (najcenejši) korak informiranje staršev. Na slovenskem tržišču je moč kupiti pralne plenice številnih tujih in tudi dveh slovenskih ponudnikov.
PS
I

Zakaj sploh Festival animiranega filma?
Animiran film postaja vse bolj priljubljena dejavnost tako v Evropi kot tudi drugod po svetu. Začenši v celovečernih animacijah za otroke velikih ameriških studijev je animacija že kmalu prerasla samo otroško publiko in se odlično znašla tudi v bolj umetniškem smislu. Tako je postala izrazno sredstvo za različne ustvarjalce, kar je rodilo velik spekter različnih žanrov. Čeprav je animacija pravzaprav že zelo stara, se šele v tem času dobro uveljavlja. Postaja vse bolj kvalitetna in priznana, kar se odraža tudi v velikem številu festivalov animiranega filma v evropskem prostoru.
Cilj festivala?
Cilj festivala je širšemu občinstvu predstaviti doma narejeno produkcijo kratkega animiranega filma,
predstaviti avtorje in njihova dela. Gre predvsem za avtorje, ki (še) niso imeli priložnosti pokazati se na večjih festivalih, namenjeni animaciji. Tovrstni festivali so središče za srečanja ustvarjalcev animirane umetnosti in odlična priložnost za izmenjavo izkušenj avtorjev, študentov in občinstva, skratka središče za vse, ki jih zanima animacija kot medij komuniciranja in sporočanja ter kreativno preživljanje prostega časa, in za tiste, ki radi širijo svoja obzorja ter podpirajo lokalne kulturne prireditve. Z podelitvijo nagrade žirije želimo spodbuditi animator-je k nadaljnjemu delu, podelili
pa bomo tudi nagrado po izboru občinstva, s čimer želimo aktivno vključiti tudi obiskovalce projekcije.
Sodelovanje z Animateko -AnimaWeb?
Fanima. Tu sodeluje tudi z Ani-mateko, natančneje s projektom Animateka AnimaWeb. Mednarodni festival animiranega filma Animateka se širi v medmrežje in objavlja mednarodni spletni natečaj računalniško izdelanih animiranih filmov, namenjenih objavi na spletu ali v mobilni telefoniji - natečaj Animateka AnimaWeb. Spodbuditi želijo mlade, neuveljavljene ustvarjalce, da se spopadejo z animacijo.
Več o Animawebu na http:// animaweb.animateka.si/
Zakaj Trzin?
Večino takih kulturnih prireditev pripravijo v prestolnici, zato je ideja o decentralizaciji Ljubljane ter podpori lokalne scene in razvoju urbane kulture zelo dobrodošla. Namen festivala je, ponuditi mladim, da aktivno in kreativno preživijo svoj prosti čas ter da se jim na delavnicah ponudi možnost izražanja in ustvarjanja.
Festival bo v prvem oktobrskem koncu tedna?
Da, v treh dneh (petek, sobota in nedelja); od 2. do 4. oktobra bo v Centru Ivana Hribarja potekala festivalska dejavnost v sodelovanju z organizacijo StripBurger, slovenska stri-povska revija (http://www.
stripburger.org/) pa bo pripravila tudi stojnico z njihovimi publikacijami in različno stripovsko literaturo, DVD-ji, itd., s katerimi so že gostili na različnih podobnih festivalih.
Kako in v katerih prostorih natančno bo potekal festival?
V času festivala bomo tako rekoč zavzeli Center Ivana Hribarja, posamezne dejavnosti
Prvi konec tedna v oktobru, od 2. do 4. 10, bo v prostorih Društva za zaščito mladosti Trzin potekal festival animiranega filma Famina.Tu. Prireditelji tega prvega tovrstnega festivala želijo Trzincem in okoličanom predstaviti filmsko animacijo, jih spodbuditi k ustvarjalnemu preživljanju prostega časa, jih izobraževati ter vzpodbujati njihovo inovativnost in kreativnost. Med festivalom bodo poleg prikazov animiranih filmov (tekmovalni program, retrospektiva slovenskega animiranega filma, najboljše animacije po izboru sorodnega festivala Animateka..) pripravili tudi delavnico, razstavo, avdio-vizualni performans ter prikaz celovečernega animiranega filma. Da bi bolje predstavili festival, se je Tina Dolinšek pogovarjala z organizatorko festivala Tjašo Križnar.
Predvideni program festivala animiranega filma
DVORANA MARJANCE RUČIGAJ
•	Otvoritev festivala
•	Otvoritev razstave
•	Otroška matineja
•	Retrospektiva slovenske animacije
•	Fokus na sodobne slovenske ustvarjalce
•	Program kratkih animiranih filmov
•	Tekmovalni program
•	Jagodni izbor Animateke
•	Celovečerni animirani film
•	AudioVizualni performans - za vse prave uživače pripravljamo avdio-vizualno pripovedko, da se bodo vaše oči iskrile od navdušenja, ušesa uživala od ugodja, usta kričala od zadovoljstva in telesa migala od vznemirjenja. Vse to in še več nam bodo pričarali Flip Skuj z jam sessionom.
•	Zaključna prireditev s podelitvijo nagrade za najboljšo animacijo po izboru žirije in obiskovalcev ter predstavitev končnega izdelka delavnice.
Delavnica
Delavnica bo sestavljena iz teoretičnega uvodnega dela ter glavnega praktičnega dela. V uvodnem delu se bodo udeleženci skozi projekcijo in predavanje seznanili z različnimi animacijskimi tehnikami, avtorskimi pristopi ter uporabo glasbe in zvoka v animiranem filmu. Glavni praktični del je namenjen ustvarjanju kratkih animiranih filmov s poudarkom na stop-motion animaciji. Tri tridnevne delavnice animacije v stop-motion tehniki, katerih rezultat naj bi bili kratki animirani filmi, bodo vodili izkušeni animatorji. Udeleženci delavnic bodo uporabljali digitalno kamero in računalnik. Najprej bodo spoznali temeljna načela animacije in nekatere animacijske tehnike. Po uvodnem delu se bodo udeleženci glede na tehniko ustvarjanja razdelili na skupine. Pred začetkom snemanja bodo pod vodstvom mentorjev pripravili zgodbo, kratko snemalno knjigo (storyboard) in kratek poskus (vsak kandidat posname nekaj preprostih sekvenc). Med snemanjem si bodo udeleženci izmenjevali naloge: nekaj jih bo animiralo, drugi bodo skrbeli za kamero, tretji se bodo ukvarjali z zvokom (posneli bodo tudi zvočne učinke ali uporabili že obstoječe), tako da bo na koncu delavnice vsak udeleženec seznanjen z vsemi področji dela. Tretji dan se bodo udeleženci poleg montaže slike ukvarjali še z montažo zvoka.
KJE: Prostori DZMT Trzin
KDAJ: 2. - 4. oktober 2009 (ura bo objavljena naknadno!)
Delavnice so brezplačne, število udeležencev pa omejeno na največ 10 oseb na delavnico.
Javna predstavitev izdelkov z delavnic bo v nedeljo ob zaključku festivala, 4. oktobra 2009, ob 20. uri v dvorani Marjance Ručigaj Trzin.
pa bodo potekale v prostorih:
•	Društva za zaščito mladosti (nadalje DZMT) - ki bodo v času festivala zaživeli v stilu urbane kulture, stripa in animacije. Prostor bo namenjen kreativnemu delu festivala, in sicer delavnici, za predavanja in druženje.
•	V dvorani Marjance Ručigaj bodo projekcije, otvoritev in zaključek festivala in vizualni performans.
•	V Knjižnici Tineta Orla v CIH bo razstava Kolje Saksida: Zakulisje snemanja animiranega filma »Mulc«.
Kaj je še treba povedati?
Namen festivala je ponuditi trzinski in okoliški mladini, pa tudi starejši publiki (saj je animacija zabava za mlado in staro), nekaj novega - to, kar je drugod po Sloveniji že skoraj stalna praksa, torej prestaviti animacijo skozi festival animiranega filma še kraju Trzin in omogočiti mladim aktivno in kreativno preživljanje prostega časa, z delavnicami pa jim omogočiti možnost izražanja in ustvarjanja. Ker so prostori DZMT-ja več kot primerni in mamljivi, da ponudijo občanom Trzina in širši okolici nekaj aktualnega
in inovativnega, smo se odločili, da koncept festivala animiranega filma predstavimo tudi s strani Društva za zaščito mladosti. Z organiziranjem takšnega festivala bomo poskrbeli, da se pokrije čim večji spekter kulturnih dogodkov, torej v našem primeru tekmovalni program, izbor slovenskih animiranih filmov, avdio-vizualni performans, delavnica ter izobraževanje na področju stripa in animiranega filma, osnovna naloga pa je predstaviti kratkometražni animirani film širšemu občinstvu.
Tovrstni festivali so središče za srečanje in izmenjavo izkušenj avtorjev, študentov in občinstva. Z podelitvijo nagrade žirije želimo spodbujati in motivirati ustvarjalce za nadaljnje delo, podelila se bo tudi nagrada po izboru občinstva, s čimer hočemo aktivno vključiti obiskovalce projekcije. Pomembno je tudi, da prinašamo v domače okolje delavnice animiranega filma, ki zapolnjujejo praznino v izobraževanju animiranega filma v našem prostoru. Za konec pa je treba še poudariti, da festival Fanima.Tu temelji na entuziazmu in pro-stovoljstvu!
TD Kanja Trzin vabi v svoje delavnice
-	rezbarsko delavnico, 3. oktobra ob 17.00 v OŠ Trzin
-	slikarsko delavnico, 2. oktobra ob 11. uri v CIH
-	delavnico ročnih del, 2. oktobra ob 17. uri v CIH
-	folklorno skupino Trzinka, ki začne z vajami 5. oktobra ob 20.30. v OŠ
Naj spomnimo na dva natečaja, ki sta bila objavljena v 3. št. Odseva v marcu letos, za katera je rok 31. oktober:
-	Natečaj za fotografijo "Trzin v vseh letnih časih" in
-	Natečaj za izbor najboljšega turističnega spominka v letu 2009. /glej Odsev št. 3, marec 2009./
INFORMACIJE so na voljo v Občinskem informacijskem središču oziroma Sedežu Turističnega društva Kanja, Ljubljanska cesta 12/f, Trzin, tel.01 564 47 30.
ČLANARINA ZA LETO 2009: TD Kanja vabi člane društva, da poravnajo letošnjo članarino. Znamkice so na voljo na sedežu TD Kanja, v CIH, Ljubljanska 12/f v času dežurstva.
VABILO
Vabimo vse otroke od 1. do 9. razreda, ki želijo vstopiti v gasilske vrste, da se nam pridružijo v četrtek, 8.10.2009, med 17. in 18. uro v gasilskem domu v Trzinu. Spoznali boste delo gasilcev in njihovo opremo, izvedeli boste veliko zanimivosti ter se naučili marsikaj novega. Skupaj se bomo udeležili gasilskih tekmovanj, obiskali zanimive kraje in se družili na izletih. Prisrčno vabljeni !
Prostovoljno gasilsko društvo Trzin
Gasilci niso imeli sreče
Trzinci so večkrat kritično komentirali dejstvo, da trzinski gasilci več ne prirejajo svojih veselic vsako leto, kot so to počeli nekoč. O vzrokih za to smo v Odsevu že večkrat pisali - nova zakonodaja takim prireditvam ni naklonjena. Letos pa so se gasilci vseeno odločili, da zadnjo nedeljo v avgustu spet pripravijo veselico. Priprave so dobro stekle, le referent za lepo vreme je zatajil. Ko se je bližala ura, ko bi morali urediti še zadnje podrobnosti na prireditvenem prostoru, pa so črni oblaki in slaba vremenska napoved gasilce primorali, da so veselico odpovedal. Več sreče z vremenom pa so imeli pri avtoservisu De-bevc, kjer so v soboto, 12. t.m., za svoje stranke, kupce in tudi
druge pripravili zabavno srečanje ob poskočni glasbi priljubljenega ansambla Atomic harmonik. Čeprav so se člani ansambla trudili, da bi vzbu-
dili zanimanje tudi bolj oddaljenih sosedov in radovednih mimoidočih, zapeli in zaigrali so celo Trzinko, številni Trzinci niso vedeli za zabavo, in je ta
ostala nekako bolj v zasebnem krogu. Vsekakor so oboji dobili koristne izkušnje za pripravo novih zabavnih prireditev.
Mš
Trzinci na SP v precizni orientaciji
Trije Trzinci, Mateja Keresteš, Timi Čižek in Niko Čižek, člani Orientacijskega kluba Trzin, so se v okviru državne reprezentance udeležili Svetovnega prvenstva v precizni orientaciji. Prvenstvo je potekalo v avgustu v madžarskem Miskolcu. Poleg omenjenih sta reprezentanco sestavljala tudi Duša in Vlado Sedej, člana idrijskega Orientacijskega kluba Azimut. Naš najuspešnejši tekmovalec v tem športu, Krešo Keresteš, ki je predlani osvojil naslov svetovnega prvaka, tokrat ni mogel nastopiti, ker je bil kontrolor prvenstva v imenu Mednarodne orientacijske zveze.
Prvenstvo je potekalo hkrati v dveh razredih, open in paraolimpik. V drugem lahko nastopijo le tekmovalci invalidi, v prvem pa ni nobenih omejitev. Iz vsake države se lahko prvenstva udeleži le šest tekmovalcev, trije v open in trije v paraolimpik razredu. Tekmovanje sestavljata dva tekmovalna dneva. Organizatorji so poskrbeli, da sta bila oba dneva nekaj posebnega. Prvi dan je potekal v zaščitenem območju narodnega parka Bukk. Tekmovalci so bili na ogromni kraški jasi, kjer je tekmovanje potekalo, izpostavljeni močnemu soncu celi dve uri in pol, kolikor so se lahko zadržali na progi s 26 kontrolnimi točkami. Drugi tekmovalni dan pa je bil pravo nasprotje mirnemu Bukku. Tokrat so bili tekmovalci pod hujšo preizkušnjo. Tekmovanje je potekalo v živalskem vrtu. Tekmovalci so morali biti zelo skoncentrirani, da so se 100% posvetili le tekmovanju in da jih številne živali in obiskovalci niso zmotili. Tudi tokrat so imeli na voljo dobri dve uri za 20 kontrolnih točk.
Po dveh dneh tekmovanja je zmaga v open razredu pripadla Vita-liju Kiričenku iz Ukrajine, ki je zbral 38 točk, drugo mesto je osvojil Lauri Kontkanen s Finske in tretje Haruo Kimura z Japonske. Naš najboljši Timi Čižek je zbral deset točk manj od zmagovalca in zasedel 33. mesto, Mateja Keresteš 41. mesto s 25 točkami in Vlado Sedej 51. mesto z 20 točkami. V razredu paraolimpik je zmagal Lennart Wahlgren s Švedske, za kar je zadostovalo 33 točk. Drugo mesto je pripadlo Hrvatu Zdenku Horjanu, tretje pa Švedu Oli Janssonu. Niko Čižek je osvojil 22 točk in 27. mesto, Duša Sedej pa 37. mesto z 19 točkami. Ekipno, kjer se seštevajo dosežki dveh najboljših iz open razreda in dveh najboljših iz razreda paraolimpik, je zmaga pripadla Ukrajini, sledili so jim Švedi in Čehi, Slovenci pa smo osvojili 13. mesto.
Prihodnje leto reprezentante čakata Evropsko prvenstvo na Švedskem in Svetovno prvenstvo na Norveškem.
Krešo Keresteš
Trzinci odlični tudi v karateju
Na 10. S.K.I.F. Karate svetovnem prvenstvu, ki se je odvijalo v grških Atenah od 22. 7. do 26. 7. 2009, so člani reprezentance SKIF Slovenije iz domžalskega Karate kluba Atom za Slovenijo zopet priborili odličji.
Posamezno je 3. mesto Kumite absolutno kadeti osvojil mladi Trzinec Grega Teršek in tako postal tretji borec na svetu. Ekipno je, kakor smo že navajeni, v Domžale prinesla medaljo mojstrica Tamara Kokalj, ki je skupno z Polonco Hull in Irino Mlina-rič osvojila 3.mesto Kate Ekipno ženske, kar je glede na svetovno izbrano konkurenco res izjemen uspeh. Za Slovenijo je bila v kumiteju osvojena tudi prestižna zlata medalja, ki jo je osvojil celjski karateist Rok Ojsteršek. Celjani so svojemu športniku ob prihodu domov pripravili zelo lep sprejem. Iz Domžal so v sklopu reprezentance izredno uspešno nastopali tudi kadet David Kardum iz Trzina, ki se je v Kumiteju prebil do vrat final -6. mesto, in član Tadej Trinko, ki je bil na dan tekmovanja v res odlični formi in je v konkurenci nad 75 kg člani kumite med 95 borci dosegel 10.mesto.
V katah posamezno je lep uspeh dosegel Simon Planko z uvrstitvijo v finale, kjer je dosegel 8.mesto na svetu. Zelo uspešno sta nastop opravila tudi Rok Kurent in Timotej Kokalj, ki se je v Katah prebil v polfinale, med prvih šestnajst. Tamara Kokalj je dosegla lepo uvrstitev tudi posamezno Kate, saj se je prebila med prvih šestnajst - polfinale.
Svetovno prvenstvo nam bo ostalo v spominu tudi po poškodbah, saj svojega nastopa zaradi poškodbe ni mogel izvesti Lovrenc Kokalj, ki je bil nato v vlogi mednarodnega sodnika.
Zenmedia
Jesensko O-srečanje
Tradicionalno tekmovanje Jesensko O-srečanje v organizaciji trzinskega kluba je znano po dobri organizaciji. Zato se ga iz leta v leto udeležuje vse več tekmovalcev.
Tokrat bo Jesensko O-srečanje združevalo dve tekmovanji, Državno prvenstvo v orientacijskem teku - v disciplini sprint in tekmovanje za Slovensko Pre-O ligo v precizni orientaciji. Hkrati bo to tudi Hrvaško prvenstvo v precizni orientaciji. Prireditev bo potekala v nedeljo, 27. septembra 2009, v Kamniški Bistrici, kamor vabimo tudi vse Trzince, kot tudi sponzorje, ki bi se bili pripravljeni promovirati na naših tekmovanjih. Za vse tiste, ki bi se radi prvič preizkusili v orientacijskem teku ali v precizni orientaciji, so na voljo tudi začetniške kategorije. Več informacij najdete na spletni strani OK Trzin: www.oktrzin-klub.si
V kolikor bi se radi preizkusili že prej, ste vabljeni, da se nam pridružite na naših skupnih klubskih treningih, ki potekajo vsak petek v Trzinu ali bližnji okolici. Za informacije se obrnite na Kreša Keresteša (040 624464).
Krešo Keresteš, Orientacijski klub Trzin
Treking v italijanski Abruzzi
Le slabe pol leta po zmagi na 20. tekmovanju Mladina in gore smo se Trzinci odpravili na zasluženo popotovanje, katerega nam je omogočila Mladinska komisija PZS. Že izbira cilja je bila težka, saj smo imeli več možnosti, na koncu pa smo se odločili, da odidemo na treking po italijanskih Apeninih, natančneje v pokrajino Abruzzo. Marsikdo je spomladi veliko slišal o tej pokrajini, saj jo je prizadel močan potres. Tudi mi smo se spraševali, ali je sploh varno pohajkovati tam ali ne. Vse naše skrbi so bile popolnoma odveč, saj so bili domačini neizmerno veseli, ko so videli, da se je velika skupina pohodnikov odločila, da bo raziskovala naravne znamenitosti Abruzzov in jim tako vlila nove moči pri obnovi poškodovanih objektov. Naše potovanje se je začelo na glavni postaji v Ljubljani, kjer smo sredi noči čakali na vlak, ki nas bo odpeljal skoraj na jug Italije. Po več kot 11-ih urah udobne vožnje smo prispeli v italijansko letovišče na Jadranski obali, Pescaro. Na glavni postaji smo se pričeli zbirati mladi, ki smo se odločili, da se udeležimo trekinga, katerega sta organizirala Mednarodna planinska organizacija (UIAA) ter italijanska planinska zveza (CAI) in je bil namenjen mladini od 14-18 leta starosti. Z velikim navdušenjem smo pričakali ostale udeležence trekinga. Že po slabi uri skupnega druženja z njimi se je pokazalo, da za mlade državne meje obstajajo samo na zemljevidih. Brez zadržkov smo se pričeli družiti. Prva stvar je seveda bila, da smo se naučili imena vseh udeležencev trekinga. Mi nismo imeli posebnih težav, vendar pa so si vsi ostali prav simpatično lomili jezike, ko so izgovarjali naša imena.
Pisana druščina »trekingašev«, ki jo je sestavljalo 5 Špancev, 3 Kata-lonci, 8 Italijanov in 5 Slovencev, je prvi večer prenočila v narodnemu parku Majella in naslednje jutro odrinila proti Mt. Blockhaus (2140 m) in Mt. Cavallo (2171 m). Slednjega sicer nismo osvojili, saj nas je pregnala nevihta. Na poti navzdol smo si ogledali jame sv. Janeza, v katerih se je v začetku 13. stoletja skrival papež Celestino V, ter pot nadaljevali proti vasici Caramanico (600 m), kjer smo si ogledali muzej Paolo Barrasso. V muzeju smo izvedeli tudi, da je v parku Majella veliko zavetišče volkov, ki so v Italiji zaščitena živalska vrsta. Noč smo preživeli v vasici Caramanico, in sicer v samostanu, ki so nam ga prijazno odstopili menihi. Naslednje jutro nas je čakal vzpon na prelaz Colle dei Sambuchi (1638 m) in spust v idilično italijansko vasico Popoli (250 m). Ta dan smo dodobra spoznali divjino Abruzzov, saj so nas vodniki popeljali po pravi džungli, polni trnja in nizkega grmičevja, po, za nas Slovence, nenormalni vročini (35° C). Za domačine in Špance je takšna temperatura nekaj čisto običajnega, za nas pa je bilo nekaj novega, saj smo navajeni hoje zgodaj zjutraj, ko je še hladno. Pika na i je bilo iskanje prehodov skozi gozdove, saj se pot na prelaz Colle dei Sambuchi že vrsto let ne uporablja več, in je tako mati narava poskrbela, da se vse vrne v prvotno stanje. Pustolovščina brez primere! To noč smo prespali v telovadnici v vasici Popoli, kjer smo naslednji dan imeli prosto za počitek, ogled mesta in plavanje v bazenu. Pri vročini več kot 35° C, je bilo kopanje v bazenu pravo olajšanje, s katerim smo si nabrali novih moči za naslednje dni.
Peti dan smo se podali na dolgo pot iz Popolia mimo idiličnih italijanskih vasic Bussi, Cirichiello, Capestrano, Ofena in Villa Santa Lucia. Ta dan smo zapustili nacionalni park Majella ter vstopili v nacionalni park Gran Sasso. Tako kot park Majella se tudi Gran Sasso ponaša z bujnim rastjem na visoki nadmorski višini in idiličnimi gorskimi vasicami. Poleg tega pa je pod najvišjim vrhom parka in tudi najvišjim vrhom Apeninov, Corno Grande, najjužnejši ledenik v Evropi - ledenik Calderone. Noč smo preživeli v vasici Castel del Monte, od kjer smo se naslednje jutro povzpeli na vrhova Monte Cappucciata (1801 m) in Capo di Serre (1771 m). Zvečer pa so nam domačini pripravili pravo pojedino, saj so nam postregli z odlično ovčjo obaro.
Sedmi dan nas je čakala dolga pot iz Castel del Monte proti prelazu Campo Imperatore (2135 m). Pot nas je vodila po neskončnih travnikih južnih obronkov parka Gran Sasso, vrhunec pa smo doživeli, ko smo vstopili v t.i. Mali Tibet. Mali Tibet je največja planota v Apeninih, ki se razprostira na višini med 1500 m in 1900 m in obsega neverjetnih 80 km2. Tukaj je tudi večje smučišče, ki je zelo priljubljeno med Rimljani, saj je od glavnega mesta Italije oddaljeno le dobrih 100 km. Med našim pohodom čez planoto smo bili naravnost fascinirani nad izjemno pokrajino, pogovarjali smo se s pastirji, ki so pasli drobnico na neskončnih pašnikih in sproščeno klepetali z ostalimi udeleženci trekinga.
Osmi dan trekinga je bil rezerviran za vrhunec, saj je sledil vzpon na najvišji vrh Apeninov, Corno Grande (2912 m). Po deževni noči smo dokaj pozno odrinili iz planinske koče na Campo Imperatore-ju. Na poti proti vrhu smo prečili nekaj daljših snežišč in prvič na lastni koži občutili hladnejše vreme. Ne glede na to, da je bila vremenska napoved za ta dan dobra, se vreme tudi v Apeninih lahko zelo hitro spremeni. Slabih dvesto metro pred ciljem smo se odločili, da ne gremo na vrh, saj se je vreme pričelo poslabševati, pred nami pa je bilo še prečenje strmega snežišča, kar bi nam vzelo zelo veliko časa. Malce potrti smo se odpravili v dolino, saj cilja nismo osvojili. Pa nič za to, imamo sedaj vsaj dober razlog, da gremo še kdaj tja. Naš pohodniški del popotovanja se je zaključil v vasici Prati di Tivo, od koder smo se z avtobusom odpeljali v Pescaro. Zadnji dan je bil namenjen poležavanju na plaži, nakupu spominkov, izmenjevanju e-mail naslovov s prijatelji iz drugih držav. Kar naenkrat je prišel čas odhoda in kar malce otožni smo se poslavljali od novih prijateljev. Skupaj smo namreč preživeli devet čudovitih dni, skupaj prehodili neskončne kilometre poti, poskrbeli za marsikatero dogodivščino. Vse skupaj se je spremenilo v res eno pravo pustolovščino, v kateri smo vsi neizmerno uživali. Na začetku smo mislili, da bomo imeli največ težav pri sporazumevanje z mladimi iz ostalih držav. Kakšna težava neki? Če se nisi ravno spomnil prave besede v angleščini, si malce mahal z rokami in povedal besedo v svojem jeziku in vsi smo se brez težav razumeli. Treking je tako minil izredno hitro, in polni novih spoznanj smo zapustili prijatelje v Pescari, vendar smo v srcih vsi čutili, da se bomo zagotovo še srečali, saj Evropa postaja ena sama velika vas.
Boštjan Kralj
Mladinski planinski tabor Jezersko 2009
Za skoraj tretjino meseca julija je Jezersko postalo dom 26 udeležencem in 7 članom vodstva tabora. Devetdnevno bivanje v šotorih, naravi, pod milim nebom, z zelo dobro kuharico ter veliko otrok je še prehitro minilo. Za spremembo nam je sonce povzročilo nekaj glavobolov in slabosti. Vendar dežja tudi nismo klicali, saj se je jutranja temperatura ob Je-zernici spustila tudi do 5 stopinj.
Ko smo se v skupinah potepali po Jezerskem, smo ugotovili, da se to območje imenuje Sibirija. Za prvi izlet smo izbrali Goli vrh. Kot že samo ime pove, so zadnja drevesa deset metrov pod vrhom, zato se nam je odprl čudovit razgled na najvišje vrhove v Kam-niško-Savinjskih Alpah ter vse vrhove, ki smo jih v naslednjih dneh osvojili. Bivakirali smo na avstrijskih tleh, malo nad Jezerskim vrhom, naslednji dan pa smo osvojili Pristovški Storžič. V treh skupinah smo se isti dan povzpeli na Kozji vrh, Veliki vrh ter Virni-kov Grintovec. Le od daleč pa smo si ogledali nekoč največji slap v Sloveniji, slap Čedca. Za posladek oziroma zaključno turo so se starejši po zahtevni poti povzpeli na Veliko Babo ter se pri sestopu ustavili na snežišču nad Kranjsko kočo na Ledinah, kjer so se učili zaustavljati se s cepinom. Ta dan sta nam na pomoč priskočila inštruktor planinske vzgoje Miha Pavšek in gorski reševalec Miha Peternel. Skupina mlajših se je povzpela do Češke koče ter se preko Turnov vrnila v tabor. Popoldneve smo popestrili z lovom za skritim zakladom ter z igrami brez meja, obiskom Dava Karničarja z Gorske reševalne službe na Jezerskem in ogledom Ankove domačije, s tekmovanji v enki in taroku ter ustvarjalnimi in poučnimi delavnicami. Zvečer smo se zabavali s tekmovanjem naše male zverinice, v blejanju, s kvizi, petjem ob kitari in tabornem ognju, pred spanjem pa smo poslušali še pravljice. Planinski krst smo preoblekli v pastirske igre, kjer smo iskali nove hlapce in dekle, tisti večer pa je kar deset mladih planincev dobilo planinsko ime. Veliko se nam je dogajalo in zgodilo. Po taboru smo izdali taborni časopis, ki ga najdete na naši spletni strani www. onger.org. Še enkrat pa zahvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da smo izpeljali že 23. mladinski planinski tabor.
Urša Košir
Vabimo vas, da tudi letošnje šolsko leto vpišete otroke v planinski krožek. Predstavitev planinskega krožka in planinskih skupin bo v torek, 22.9., ob 18. uri v dvorani Mar-jance Ručigaj.
Mladinski odsek PD Onger Trzin
Izlet na Dobrač
V	nedeljo, 6. septembra 2009, se nas je 21 članov in prijateljev PD Onger Trzin odpravilo na obisk v Ziljske Alpe, na znan koroški razglednik - Dobrač (nem. Dobratsch). Najvišji vrh Dobrača, 2166 metrov visok Kuhriegel, ki stoji zahodno od Beljaka, se ponaša z vrsto zanimivostmi in je neverjetno razgleden!
A najprej nekaj besed o gori, katere obisk priporočamo tudi ostalim bralcem Odseva: Dobrač ima dva skoraj enako visoka vrhova, ki sta med seboj oddaljena le dobrih 30 metrov. Na vzhodnem stoji najvišja romarska cerkev v Evropi (Maria am Stein oz. Nemška cerkev). Leta 1692 so jo zgradili rudarji, ki so pod Dobračem kopali svinčevo in cinkovo rudo. Slovensko cerkvico (Windische Kirche) so zgradili še dve leti prej Slovenci iz Čajne. Le nekaj deset metrov pod obema vrhovoma se nahaja planinski dom (Ludvig - Walter Hutte), v bližini katerega stoji TV stolp, ki so ga postavili leta 1971 in je visok 164 metrov.; viden je z mnogih naših gora. Dobrač je znan tudi po svojem botaničnem vrtu. Na površini ok. 2,47105 acres raste ok. 900 različnih vrst alpskih rastlin. Obisk botaničnega vrta je sicer najbolj primeren junija in avgusta.
V	slovenski zgodovinski zavesti pa je Dobrač gotovo najgloblje zapisan po svoji legendi, da se je ob znanem beljaškem potresu 25. januarja 1348 z njegovih južnih pobočij sprožilo več skalnih podo-rov, ki so zasuli več vasi in samostanov. Oglejski kancler Paolo San-tonino je tako na svojem potovanju skozi Podklošter leta 1486 zapisal: ».S tega samostana (dominikanski samostan v Podkloštru, opomba avtorja) se vidijo na nasprotni strani velikanske in divje gore, katerih velik del je ob potresu leta Gospodovega 1348 na dan spreobrnjenja svetega Pavla žalostno zgrmel navzdol in zasul devet župnih cerkva in sedemnajst vasi, podložnih samostanu; niti sled ni ostala za njimi. Ob potresu se je podrlo tudi vse mesto Beljak in nobena stavba nad zemljo ni ostala cela .«.
Novejše raziskave (dr. Matija Zorn: Podori na Dobraču (Geografski vestnik 74-2, 2002, 9-20), dostopno na spletnem naslovu: http:// zgds.zrc-sazu.si/gv74-2-zorn.pdf) govorijo o nastanku in posledicah podorov precej drugače in na podlagi novih dejstev postavljajo zgodbo v pravi zgodovinski okvir.
Trzinski planinci si zanimivih melišč na južni strani Dobrača sicer nismo ogledali (naloga za prihodnja leta!), smo pa zato toliko bolj uživali v čudovitem razgledu na severne stene naših slovenskih vršacev ter upirali poglede proti vrhovom Zahodnih Julijskih ter Karnijskih Alp. Seveda smo si ogledali tudi slovensko cerkvico pod vrhom, ki stoji na precej izpostavljenem robu nad strmim oste-njem, ki prepada v Ziljsko dolino.
Beseda je dala besedo in tudi naslednje leto verjetno lahko pričakujemo kakšen izlet na katerega od zanimivih razglednih vrhov na Avstrijskem Koroškem - na območje, kjer je slovenska beseda še vedno živa ...
Emil Pevec
Planinski krožki v šolskem letu 2009/2010
Planinska skupina KOMARČKI (1. - 4. razred)
Vodita: Polona Podbevšek in Simon Kralj Kdaj: vsak torek, od 16.00 do 17.00
Kje: OŠ Trzin (geografska učilnica)
Planinska skupina NORE KRAVE (5. - 9. razred)
Vodita: Boštjan Kralj in Tomaž Kocman Kdaj: vsako sredo, od 18.00 do 19.00
Kje: društvena hišica (Ul. Rašiške čete 4)
Planinska skupina DIJAKOV in ŠTUDENTOV
Vodijo člani MO
Kdaj: vsak drugi četrtek v mesecu
Kje: društvena hišica (Ul. Rašiške čete 4)
Planinske skupine bodo začele delovati v mesecu oktobru. Morebitne spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.onger.org.
Športno- plezalni krožek
Premagovati težave v steni, okusiti vertikalo in se včasih ozreti tudi preko nje ... Vse to pomeni izziv, ki lahko preraste v zdravo, vseživljenjsko dejavnost! Ob upoštevanju vseh varnostnih standardov ima vsakdo možnost, da okusi slast plezanja.
Športno-plezalni odsek (ŠPO) PD Onger Trzin s sodelovanjem OŠ Trzin tudi v šol. letu 2009/10 organizira športno-plezalni krožek. Letos organiziramo krožek le za učence od 1. do 5. razreda, v primeru zanimanja med starejšimi učenci pa bomo organizirali
Društvo prijateljev mladine pred koncem šolskega leta in med počitnicami
•	Tako kot vsako leto smo tudi letos obiskali in obdarili otroke v vrtcu Palčica, ki so zaključevali predšolsko obdobje, saj so 1. 9. 2009 prestopili prag OSNOVNE ŠOLE TRZIN.
Otroci so nas bili zelo veseli, in tudi ob vprašanju, če poznajo Društvo prijateljev mladine Trzin in njegovo vlogo v okolju, so povedali, da pomagamo mladim pri preživljanju prostega časa. Še bolj pa so bili veseli darilne vrečke, v katero smo spravili zvezek, pribor za likovno ustvarjanje in barvice. Ob tem se iskreno zahvaljujemo Mladinski knjigi in g. Martini Orehek iz Trzina, ki nam že nekaj let pomagata pridobiti lepe potrebščine.
•	Med poletnimi počitnicami smo na željo nekaj staršev organizirali POLETNO VARSTVO v zadnjem tednu junija in avgusta. V obeh terminih skupaj je bilo 15 učencev in za prvič smo bili kar zadovoljni. Učenci so uživali v preživljanju počitniškega časa na različne načine. Skozi igro so spoznavali angleščino, italijanščino, v gospodinjski učilnici pa so se posladkali s slaščicami, ki so jih sami pripravili.
•	Naša stalnica pa je bila tudi TORTA ZA PRVOŠOLČKE, saj smo tudi letos na prvi šolski dan pogostili 1.a in 1.b ter njihove učiteljice na OŠ Trzin.
Za konec pa še POVABILO v naše oblike druženja (bliža se TEDEN OTROKA - likovna delavnica, družinski izlet ter ZAČETEK DELAVNIC TUJIH JEZIKOV...) o čemer bomo še obveščali.
Predsednica DPM Trzin Mateja Chvatal
treninge tudi za njih.
Prvo srečanje športno-plezalnega krožka bo v ponedeljek, 28. septembra, ob 16.30 v telovadnici OŠ Trzin.
Ostale informacije si preberite v prijavnici, ki je na voljo v tajništvu OŠ Trzin, pri prof. športne vzgoje Janiju Muhi in na spletni strani http://onger.org/ (Športno-plezalni odsek).
Predstavitev mladinskega planinskega tabora 'Jezersko 2009' v CIH
Potem ko si se po taboru že pošteno odpočil in zbral vse misli, te vabimo, da se nam skupaj s starši, dedki, babicami, strici, tetami in prijatelji pridružiš na predstavitvi mladinskega planinskega tabora Jezersko 2009.
Ogledali si bomo fotografije in filme, ki smo jih posneli na taboru. Nekateri bodo objavljeni tudi na naši spletni strani www.onger. org, vsi pa ne, zato se nam le pridruži.
Na predstavitvi boš tudi izvedel, kaj vse so doživeli naši mladi člani na mednarodnem taboru v Abruzzih ter kaj bomo letos počeli na planinskem krožku.
Predstavitev bo v dvoranici Marjance Ručigaj v Trzinu 22. septembra 2009 ob 18.00.
Rekreacija za člane PD Onger Trzin
Tudi v letošnjem šolskem letu lahko člani PD Onger Trzin izkoristite možnost in se s planinskimi prijatelji rekreirate v telovadnici OŠ Trzin. Rekreacija za člane našega društva bo na sporedu vsak ponedeljek ob 18.30 (do 20.00). Prvič se dobimo že v ponedeljek, 14. septembra! Vabljeni!
D P M
Trzin
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TRZIN
TEDEN OTROKA 2009 od 5.do 11.10.2009
DELAVNICE TUJIH JEZIKOV
OD 5. OKTOBRA DALJE
DRUŽINSKI IZLET V RAKOV ŠKOCJAN
V SOBOTO, 10. 10.,
POD VODSTVOM G. LADA Kraševca
VSE INFORMACIJE ŠE NA LETAKIH
OBLIKUJ Z GLINO
V	TOREK, 6. 10., z go. Bredo Podbevšek OD 17. DO 19. URE
V	LIKOVNI UČILNICI OŠ TRZIN
Gorniško-taborniška šola pod Peco
Letošnjo šolo v naravi so učenci 8. razreda od 8. do 4. septembra preživeli pod Peco - v Domu Peca v kraju Breg pri Mežici. Koroška nam je večini dokaj nepoznana, zato je bilo bivanje tam toliko bolj zanimivo. Usmerili smo se predvsem na podzemni svet - torej na rudarstvo, šport in naravoslovje. Vmes pa še nekaj iz področja geografije in angleščine.
V	domu CŠOD smo preživeli štiri z adrenalinom natrpane dni.
Najbolj zanimivo je bilo zagotovo kolesarjenje po podzemlju Pece. V opuščenem rovu so uredili kolesarsko pot, dolgo 5 km, zelo atraktivno in predvsem mrzlo (v rovu je samo 10 stopinj). Za nagrado smo lahko še malo kopali in iskali dragoceno rudo (žal samo kalcit).
Še delček ogromnega kompleksa podzemnih rovov (kar 1000 km jih je od Pece do Uršlje gore) smo si ogledali, in sicer Glančnikov rov. Tokrat smo se odpeljali s starim rudniškim vlakcem, ki je drvel celih 12 km/h, občutek v zaprtem vagonu pa je popolnoma drugačen - kot da bi vozili vsaj 60 na uro. Z vodnikom smo prehodili precej poti po tirnicah in spoznali, kako strašno naporno je bilo življenje rudarjev v prejšnjih stoletjih. Učenci so se preizkusili tudi v športnem plezanju na umetni steni, ki so jo postavili pred domom, in pa v streljanju z lokom. Športa je bilo tudi sicer dovolj, med vsakim odmorom so bila vsa tri igrišča polna otrok.
V	UPČ (usmerjenem prostem času) pa smo imeli tudi pouk z malce manj strogima učiteljicama in z bolj zabavnim programom.

i	y
V	4 ,,
»	w
SÍ	m
Nekaj vtisov udeležencev šole v naravi:
Všeč mi je bilo, da smo šli dvakrat v jamo, saj še nikoli nisem bil. Bilo je mrzlo in zelo zanimivo. Veliko smo igrali košarko in druge športe. Tudi hrana je bila zelo dobra. Ni mi bilo všeč, da smo zgodaj vstajali. Simon Štebe, 8. b
V	Peci smo bili tri noči. Prvo noč smo šli na hrib, nad čimer nismo bili preveč navdušeni. Drugi večer smo imeli nogomet, košarko, badminton ... Bilo je zabavno, sploh ker so nas pustili v sobe pol ure prej in smo se lahko še dlje družili. Najbolj pa smo se zabavali tretji večer, ko smo imeli disko. Plesali smo skoraj dve uri in uživali zadnji večer.
V	šoli v naravi sem se imela noro dobro, in žal mi je, da gremo že domov. Želim si, da bi ostali še en teden.
Tjaša Šinkovec, 8. a
Na Peci mi je bilo najbolj všeč, ko smo bili s kolesi v rudniku. Čeprav je zadnji dan padal dež, smo se imeli lepo. Škoda, ker zadnji dan nismo imeli možnosti, da bi šli na izlet s kanuji. Že drugi dan smo se peljali z vlakcem. Pri tem sem zelo uživala, saj sem se peljala prvič. Anonimnica Eva, 8. b
Razredničarki Nuša Slatner in Tatjana Tonin Fotografije: Nuša Slatner
Napovednik
26. in 27. september	TD Kanja	Mihaelov sejem Mengeš predstavitev Trzina
25. do 30. september	TD Kanja OŠ - Vrtec	Turistični ogledi Trzina
28. september CIH - DMR ob 19.00	TD Kanja	"Čar kruha" -gostja D. Kunaver
20. oktober ob 18.00 - avla CIH		Razstava izdelkov z delavnic TD Kanja
Kratko
o šahovskem poletju
Tako, počitnic je konec in tudi šahisti se vračamo v obdobje leta, ko bo znova treba »delati«. Je pa res, da je za nas to delo prijetno in da se ga ne branimo niti med dopustniškim časom. Tako so nekateri za ogrevanje sodelovali na različnih avgustovskih turnirjih, od katerih se je en odvijal celo na domačem dvorišču.
Prav v Trzinu je bil v nedeljo, 23. avgusta, pod občinskim šotorom na sporedu tradicionalni turnir v pospešenem šahu (15 minut na igralca), ki ga je sponzoriral lastnik tukajšnjega PECOS PUB-a. Ob izdatni pomoči članov domačega smučarskega društva, ki so sodelovali pri ureditvi prizorišča in pripravi okusne ribje pojedine, so sodelujoči preživeli prijeten nedeljski dan, šahovsko tekmovanje pa je bilo lep primer meddruštvenega sodelovanja. Tekmovalni rezultati so po devetih odigranih kolih na vrh razpredelnice »spravili« nam že znane šahiste: zmagovalec je postal Domžalčan Boštja n Jeran (8,5 tč.), pol točke manj je zbral Dušan Čepon iz Podpeči, tretje mesto si je priboril drugi Domžalčan Jože Skok, Trzincem pa je po zaslugi razpoloženega Vinka Urbanca pripadlo osmo mesto. Drugi domačini so med 39 udeleženci dosegli naslednje uvrstitve v prvi polovici tabele: M. Tunjič je bil enajsti, I. Hozdič dvanajsti, M. Mihelič je osvojil 16. mesto, tik za njim pa se je uvrstil J. F. Štefe.
Dan pred trzinskim turnirjem se je odvijal Sahara Open turnir, ki je med udeležence privabil tudi sedem Trzincev. Za zmagovalcem FM Juretom Zorkom so naši kar precej zaostali, saj je bil najboljši s polovičnim izkupičkom točk Gregor Banfi na 29. mestu. Omeniti moram še državno prvenstvo v hitropoteznem šahu, ki je potekalo zadnjo avgustovsko nedeljo v Šentjurju pri Celju. Državni prvaki so postali igralci ŠK ZM iz Maribora, naša ekipa v postavi M. Tunjič, M. Troha, B. Bajec, M. Mihelič in G. Banfi pa je osvojila 19. mesto med 23 nastopajočimi moštvi. Istega dne popoldne je sledilo še prvenstvo za posameznike, kjer je naslov državnega prvaka med 109 udeleženci pripadel M. Črepanu (ŠK Podpeč). Med Trzinci se je najbolje uvrstil M. Tunjič, ki je v 13 partijah zbral 6,5 točk in zasedel 62. mesto. Drugi niso dosegli vidnejših rezultatov.
Andrej Grum
Zvonovi zvonijo
Večna melodija, ki nikdar ne zamre v človeškem rodu, posebej slovenskem ne! Le znati jo moramo poslušati! Vabi k molitvi, poje zahvalo, oznanja zmagoslavje, svari pred hudo uro in končno zapoje še v slovo odhajajočim dušam.
Ali smo se kdaj vprašali, od kod tako spoštovanje do zvonov? Najbrž ne! Zgodovina nas uči, da je človek bil in je še vedno globoko povezan z vsemi dogodki v svojem bivanju. Vsak čas ima svoje pisatelje, pesnike, skladatelje, a le redki so med njimi, ki so si s svojim delom zagotovili trajno slavo!
Zvonovi pa se - kljub njihovemu uničevanju pri vsaki bratomorni vojni - kot po čudežu na novo oglasijo v vsej svoji veličini. Ali smo se kdaj vprašali, zakaj? Zahvaljujoč požrtvovalnim zvonarjem pritrkovalcem, ki so že v rani mladosti začutili klic po tej zvrsti glasbe ter jo ohranili do današnjih dni. Natančnost, odgovornost, trud, samoodpovedovanje in moč pri izvajanju teh melodij, ki jih ni malo.
Zakaj? Zato, ker nad tem bedi neizmerna ljubezen in veselje do zvonjenja, predvsem pa, da se ohrani slovenska zgodovina zvonov. Pritrkavanje na slovenskih tleh sega že v davne čase. Res je, v današnjem času obstaja električno zvonjenje, ki se izključi, ko je na vrsti pritrkavanje. Zakaj zvonjenje avemariji - zjutraj, opoldne in zvečer - se sprašujejo mnogi.
V času turškega osvajanja tudi na naših tleh, ko so bile skoraj vse slovenske moči pri koncu, pa je vztrajna molitev naroda obrodila sad zmage.
In kakšna je bila zahvala? Zadoneli so zvonovi v čast in slavo za pomoč Devici Mariji. Ohranjen je resnični dogodek iz teh časov. Turška vojska je bila že skoraj na vrhu Šmarne gore - pa so naši vrli branitelji začeli zvoniti že ob pol dvanajstih namesto ob dvanajstih, in glej, Turki so začeli bežati, opustili so osvajanje Šmarne gore (o tem dogodku priča skala na Šmarni gori z odtisom konjskega kopita). Zato na Šmarni gori še danes zvoni opoldanski ave že ob pol dvanajstih. V zahvalo se zvonovi oglašajo še danes, 3 krat na dan, razen na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto do večerne svete maše.
Zato še enkrat zahvala in spoštovanje vsem našim dragim požrtvovalnim zvonarjem pritrkovalcem, in sicer še aktivnim g. Fran-
ciju Kurentu st., njegovemu vnuku Urošu Kurentu ter g. JožetuVrbcu. Zahvala tudi veteranom g. Jakobu Šmonu, g. Ivanu Capudru, g. Antonu Trojanšku in g. Pavletu Habatu, žal pa nedavno zvonarju g. Jaku Naro-betu njegovi zvonovi še zadnjič zapeli preden se je oglasil navček.Mladi, premislite o tej glasbi in se pogumno pridružite zvonarjem pritrkovalcem, da se ohrani zgodovinsko priljubljena slovenska navada. Na mladih svet stoji!
Lovrencija Nemec
Tudi ti postani del študentske družine
Pa je leto naokoli, poletje je skorajda za nami in nove osebne in študijske zmage pred nami. Študentski klub Domžale ponuja mnoge možnosti preživljanja prostega časa po pravih študentskih cenah. Za vse mlade pripravljamo tako športne aktivnosti, obiske kulturnih prireditev, izobraževalne tečaje in seveda zabavne prireditve, kjer imajo naši člani ponavadi prost vstop.
Vse dejavnosti in dogodki letnemu času primerno skačejo na ŠKD-jevem urniku skozi vse leto. Zdaj bomo kolesarili, pozimi smučali, poleti se zabavali na Kopalkanju. Letos je Kopalkanje s svojimi elektronskimi biti, odličnimi izvajalci in v prijetnem vzdušju domžalskega bazena privabilo več kot 2000 mladih. Za člane je bil vstop brezplačen, poleg tega pa smo organizirali brezplačen prevoz domov. Vse je dokumentirano in dosegljivo na spletni strani www.studentski-klub.si, v naši foto-galeriji. Septembra že pripravljamo smučarske dneve, na otvoritveno smuko gremo kar na avstrijski ledenik Moelltaler. Tudi kolesarili bomo - lažje in težje ture, pa se udeležili paintball popoldneva, filmskih večerov in še in še. In to je le v septembru! Oktobra nas čaka KostanjVinoGlasba Party, pa novembra tradicionalno brucovanje... in tako naprej skozi vse leto. Z nami ni nikoli dolgčas! Poleg tega pri nas ni nič zasoljenih cen, saj smo konec koncev študentski klub, zato imamo temu primerne cene. Študijsko leto začenjamo tako polno motivirani in pripravljeni na nove velike zmage! S tabo! Si za? Seveda! Pridi k nam v klubske prostore in se včlani v veliko študentsko družino. Potrebuješ le svojo sliko in potrdilo o vpisu. Brez članarine, brez zapletov. Vsi, ki pa ste že člani, pa naj vas spomnim, da prinesete le veljavno potrdilo o šolanju in s tem podaljšajte članstvo. Vse ugodnosti, popusti in prednosti, ki jih imaš kot član Študentskega kluba Domžale, so podrobneje razložene na spletni strani www.studentski-klub.si. Karkoli te zanima, navdušuje in spodbuja, nam le sporoči in z veseljem ti bomo pomagali po najboljših močeh. Ali pa si boš z nami pomagal/a ti! Možnosti je ogromno! Le začeti je treba! In začetek novega šolskega leta je lahko tudi začetek malih korakov, ki vodijo do velikih sprememb v tvojem življenju! Zaupaj vase in ne boj se! Se vidimo!
Ana Strnad, Študentski klub Domžale
Sebastjana so buče očarale
Ljudje imamo najrazličnejše konjičke, pred kratkim pa so nas povabili k Grmeku. To je starim Trzincem dobro znana družina, drugim pa naj povemo, da Grmekovi zdaj živijo v novi nadomestni hiši na območju med Mlakami in obrtno cono, saj so jim zaradi izgradnje štiripasovnice prejšnjo hišo porušili. »Pridite, boste videli koliko buč ima naš Sebastjan!« so nas vabili. Sebastjan Banko, eden od mlajših članov Grmekove družine se že nekaj časa ukvarja z bučami. »To je naš bučar!« se je pošalil Sebastjanov ded Franci Grmek, Sebastjan pa nam je začel razkazovati rastišča svojih buč. Rastejo vse okrog Grmekove domačije, še največ pa jih je na obronku gozda, kjer se nekatere celo vzpenjajo po drevesih.« Zdaj imam tu kakih 30 buč, vendar se njihovo število ves čas spreminja. Tiste, ki zrastejo, odstranim, vedno pa poganjajo nove. Mislim, da mi zdaj poganja sedem ali osem vrst buč,« pripoveduje Sebastjan, njegova babica pa hitro pove, da je Sebastjan zdaj prav obseden z bučami, da zbira semena najrazličnejših vrst in da dobiva vedno nove primerke buč. Res je med Sebastjanovimi bučami mogoče videti res zanimive različne oblike teh rastlin, od katerih so nekatere tudi jedilne, druge pa so bolj za okras, lahko pa
služijo tudi drugim namenom. »Ta je kot goba! Ta pa je kot bi bila bra-davičasta.« Sebastjan, ki še hodi v osnovno šolo, ve o bučah marsikaj zanimivega, sploh pa ga zanima še veliko drugih stvari. Nekatere svoje buče je razstavil tudi okoli hiše, že v naprej pa se veseli tudi različnih prireditev z bučami, ki se bodo kmalu začele, kjer bo lahko videl in mogoče dobil še kakšno novo vrsto buč.
MŠ
Če jeseni ni kam dajati,
Vsega lepega (in žal tudi toplega) je enkrat konec! In tako se je izteklo tudi letošnje poletje. Spet je bilo prekratko za šolarje in predolgo za starše, ki so morali pokrpati pomanjkanje dopusta z raznoraznimi varstvenimi oblikami. Od »turbo« babic, dela na kmetiji, plavanja, rolanja, plezalne šole, šole zemljevidov, počitniškega varstva DPM, plesnega tabora pa vse do delavnic o pozitivnem razmišljanju, slednje seveda za starše. Trzin je preživel vse vremenske udare, tako številne vroče dneve (samo avgusta je bila polovica takih), pomnite - to so tisti, ko pride živo srebro nad 30 stopinj Celzija - kot tudi močan veter in občasno obilen dež. Tega ni bilo prav veliko, bolj značilen gost naših krajev je bila na začetku poletja, proti koncu pa vse redkejši, a takrat toliko bolj izdatnejši. Trzinski gasilci so na primer 22. avgusta črpali vodo kar iz treh hiš, polomilo pa je tudi nekaj drevja. V sosednjem Mengšu so jo odnesli še precej slabše! Sicer je to slaba tolažba, pa vendarle tako značilno slovenska.
S prihodom kimavca pa si je oddahnil velik del Trzincev in sploh Slovencev! Natančneje starši tako šoloobveznih kot tudi »šolone-obveznih« otrok. Marsikdo bo zato v prihodnje prikrajšan za eno skrb, namreč kam dati otroke v času šolskih počitnic za tiste tedne, ko jim zmanjka dopusta. Ponekod v šolah, tudi v nekaterih primestnih občinah (sami presodite, če spadamo mednje.), še vedno ne razumejo, da so stari starši danes oddaljeni bolj kot so bili nekoč. Žal ne samo po razdalji, temveč tudi v čustvenem smislu. Nekatere vezi so pač take, da si ne smemo privoščiti primanjkljaja, in če kje, potem ravno tu ne sme biti »recesije«. Že res, da smo se starši ob začetku novega šolskega leta znebili ene skrbi, a dobili po drugi strani veliko novih, mnogo tudi prijetnih.
Suha in topla vremenska preteklost
Vsaj v prvem delu jeseni imamo pogosto opravka s, lahko bi mu rekli kar šolskim vremenom: daljša obdobja lepega vremena s kratkotrajnimi poslabšanji, ki se jih da »preboleti«. Tu in tam je sicer kakšna izjema (priče smo ji bili pred dvema letoma v Železnikih), vendarle pa prevladuje bolj ali manj predvidljivo vreme brez kakšnih večjih presenečenj oziroma temperaturnih in padavinskih odstopanj. Zaradi suhega avgusta, v večini Slovenije bo količina padavin v minulem mesecu precej pod dolgoletnim povprečjem, se je pri rastlinah stres zaradi suše precej povečal, saj je izhlapelo precej več vode kot ponavadi. Sicer pa je bila večina letošnjih poletnih dni (junij-avgust) toplejših kot v dolgoletnem povprečju, še posebej je bilo to opazno v avgustu. V drugi polovici meseca ponavadi povprečna temperatura že nekoliko upada, letos pa se je zaključek poletja namenil nadoknaditi temperaturni primanjkljaj iz začetka tega najtoplejšega letnega časa. Druge poletne vremenske poudarke lahko na kratko predstavimo kot: mokro Prekmurje in sušni Dolenjska ter Obala; povsod sončni presežek, a večinoma zmeren; temperature tega obdobja presežene za 1-2 stopinji Celzija, razen na območju med Ljubljansko kotlino in Belo krajino (tukaj smo tudi mi), kjer je bil ta presežek večji še za stopinjo Celzija. Padavine so bile glede na dolgoletno povprečje porazdeljene precej različno. Na Dolenjskem so vse poletje zaostajali za običajnimi padavinami, podobne so bile razmere na Obali ter na Goriškem. V Ratečah so padavine upadle pod dolgoletno povprečje ob koncu poletja. V Ljubljani so se po dokaj opaznem presežku v juliju in začetku avgusta ob koncu meseca spustili na dolgoletno povprečje. Trzinci pa se lahko s skupnimi skoraj 550 litri (199 junija, 216 julija in 134 avgusta) vode na kvadratnimi meter ne moremo prav preveč hvaliti s sušnostjo. Je pa res, da je padlo večino te količine v le desetih dneh. V enem od teh, natančneje konec avgusta, je odneslo tudi trzinsko gasilsko
ni spomladi kje jemati
veselico. Trikrat je padlo v enem dnevu več kot 50, po enkrat pa več kot 70 oziroma celo 90 litrov. Vmes pa v glavnem suho. Volk sit in koza cela, ali pač ne?
Toči smo se kar dobro izognili, vsaj večji, ušli ji seveda nismo. In padavinsko intenzivni dnevi so povezani tudi z nevihtami. Letošnje poletje smo imeli prav vsega nekaj (vremenske recesije torej še ni.) - sonca, vročine, dežja in vetra. Zelo namočen in nestanoviten je bil junij, prvi poletni mesec z veliko nalivi in kar 9 nevihtnimi dnevi. Izjema je manjši vročinski val na sredini meseca, ki pa je šel hitro v pozabo. Povprečno julijsko količino padavin smo prejeli že v prvi dekadi, potem pa se je le obrnilo na suhe vremenske viže. Zdaj smo že v najbogatejšem letnem času, saj smo sočasno z vstopom skozi šolska vrata vstopili tudi v meteorološko jesen. In ta je med ljubitelji narave med najbolj cenjenimi (tudi letos je v Trzinu menda več gobarjev kot gob.). Bolj kot po ohladitvah, ki so resnici na ljubo še vedno bolj kratke, torej nekajdnevne sape, je znana po babjem poletju. Ena od razlag, ki izvira iz Dalmacije pravi, da so rekli včasih »baba« starejšim ženskam, ki so se poleti zadrževale večinoma v senci (tradicionalna črna oblačila) in pogosto pazile na otroke. Šele septembra, ko sonce nekoliko popusti (babje leto oziroma poletje), pa so prišle »na svetlo« tudi one. In opravljale vse od spredaj nazaj in obratno, torej nič kaj drugače, kot počno to trzinske.
Toplejši del jeseni še ni rekel zbogom, zatorej še nikar ne pospravljajte poletne garderobe, le zjutraj se dobro oblecite. Jutranji megleni pajčolani nad rosnimi travniki, komaj še stoječe sadno drevje, sladkorja polne grozdne jagode, obilje poljščin, hoja na soncu brez »parazola« in še nekaj drugih odličnosti jesenskega vremena ter postopoma neskončne barvne palete - vsega tega bomo še deležni do takrat, ko nas bo prvič pobelilo. Ampak to je še daleč in do takrat se bo proti večeru še velikokrat stemnilo vse do nižin.
Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik
Septembrsko sonce posuši sredi dopoldneva še zadnje ostanke jutranje megle. Takole smo jih ujeli trzinski planinci med vzponom na 2166 m visoki Dobračna avstrijskem Koroškem. (Foto: T.M.)
Meta ostaja v naših srcih
Spet sestavljam Odsev, a nekaj manjka. Kratki, jedrnati in informativni prispevki Mete Železnik. Bila je ena najbolj zanesljivih in delovnih sodelavk Odseva v zadnjem obdobju. Zdaj njenih prispevkov ne bo več. Vsi smo nadomestljivi, a hkrati neponovljivi. Odsev tak, kot je bil ob Metini pomoči, ne bo več. Težko bomo našli človeka, ki bi se s tako energijo razdajal na toliko področjih. Meta se je vključevala na res številna področja trzinskega družabnega življenja. Želela je kar največ prispevati pri oblikovanju lepšega življenja, boljšega Trzina. Imela pa je tudi voljo in energijo. Bila je iz pravega testa, bi lahko rekli. Ni se bala povedati svojega mnenja in ni se ustrašila poprijeti za delo in poskusiti kaj narediti bolje, kot so to prej počeli drugi. Če kaj kritiziraš, moraš to znati narediti bolje, je govorila, in poskušala je delati bolje. Še zdaj se spominjamo njenega režiranja in pripravljanja različnih družabnih in kulturnih prireditev, njenih recitacij, petja in spodbujanja drugih k bolj zavzetemu delu. Še zlasti rada je imela otroke in veliko svojih sposobnosti je namenila ravno delu z njimi. Znala pa se je tudi nasmejati, poveseliti. Marsikatera trzinska družba jo že pogreša. Z Meto je bilo lažje in bolj enostavno! Ko je pred časom doživela prometno nesrečo, se je Meti življenje postavilo na glavo. Pretreseni smo spremljali njen osamljeni in neenakovreden boj. Navijali smo zanjo, verjeli smo, da bo našla moč in premagala bolezen. A zahrbtni prsti usode so bili močnejši. Bolezen je napredovala hitro, prehitro! Meti se nismo uspeli vsaj simbolično zahvaliti za njen trud. Ni mogla priti po občinsko priznanje in ni mogla slišati besed hvaležnosti za njeno delo. Nismo ji mogli povedati, kako veseli smo bili, da je svoje moči in znanje delila z nami, da je živela za naš kraj. Kruta, koščena starka ni dovolila pravega slovesa, zato bomo Meto še naprej nosili v naših srcih, v spominu, in ji bomo hvaležni za vse trenutke, ki jih je delila z nami, in za vse,kar nam je dala.
Uredništvo Odseva
Meti v slovo!
Vse meje, ki si jih človek postavlja tako v mladosti kot tudi v starosti, niso nikoli tako dokončne, kot je dokončna smrt. Ob vesti o nepričakovanem slovesu človeka, ki nam je bil zadnja leta blizu, se zdrznemo in v trenutku zavemo človeške krhkosti in minljivosti.
Izgubili smo dobro prijateljico in zvesto članico DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE TRZIN. V dokaj kratkem času prizadevnega sodelovanja v našem društvu, nam je nazorno pokazala, kakšno je polno življenje. To je življenje ljubezni, trdega dela in skrbi za druge.
Bila je polna radovednosti in želje po znanju, zanimala se je za veliko stvari, bila je razgledana in izobražena. Kljub temu se nikoli ni postavljala pred drugimi, bila je skromna, samokritična. Najbolj se je jezila zaradi netolerantnosti in omejenosti. Pišem v svojem imenu in v imenu članov DPM Trzin, da bi izrekla še zadnjo zahvalo.
Zahvaljujem se ti za tvoje izpolnjevanje dolžnosti, zahvaljujem se ti, ker si bila na vsakem koraku pripravljena pomagati, tako z nasveti kot dejanji. Ostala nam boš v trajnem spominu.
Mateja Chvatal
Gospe Meti Železnik v slovo
Žalostna vest, da je preminila gospa Meta Železnik, je tudi v Vrtcu Trzin pustila globok pečat.
Gospa Meta je vrsto let prihajala med nas ter nam ljubeznivo priskočila na pomoč ob izvedbi številnih prireditev, delavnic, otroških olimpijad, popoldanskih aktivnostih, obdarovanju bodočih prvošolčkov, miklavževanjih, obisku dedka Mraza, nastopih v okviru medgeneracijskega sodelovanja ... Vedno nasmejani ji ni bilo nikoli žal podariti del svojega prostega časa in dobre volje tako nam kot tudi najmlajšim, nadvse dobrodošli pa so bili tudi njeni pedagoški nasveti ter izkušnje pri organizaciji dogodkov za otroke.
Njeni družini ob boleči izgubi izrekamo globoko sožalje, kolektiv Vrtca Trzin pa bo gospo Meto Železnik ohranil v lepem in trajnem spominu.
Gašper Ogorelec
Zoranu v slovo
Krivično je, da ljudje umirajo tako mladi! Koliko bi še lahko doživeli, koliko še naredili!?! A neizprosna kosa usode ne gleda na leta. Nikoli ne vemo, kdaj bo končna postaja vlaka našega življenja. Zoran Jereb je šele dobro zakoračil v svet novinarstva, a ustvarjalna sled, ki jo je zapustil, ne bo zbledela tako hitro. Pisal je za različne časopise, tri leta pa je tudi krmaril naše trzinsko glasilo Odsev. Ni bil Trzinec niti ne Trzin-čan, a se je trudil, da bi po svojih močeh prispeval k boljši obveščenosti prebivalcev Trzina, da bi po svoje pomagal k razvoju občine in boljšemu življenju v našem kraju. Za njim je ostalo 33 številk Odseva, ki jih je uredil. Vnesel je nove ideje, nove poglede in svoj način dela.
Bil je vesten in redoljuben, še zlasti pa ga je zanimalo podjetništvo. Prav zato ga je naša občina in še zlasti njena industrijska cona pritegnila. Veliko želja in načrtov ne bo nikoli izpolnil, a za njegov prispevek k našemu časopisu in obveščanju Trzincev smo mu lahko hvaležni.
Uredništvo Odseva

ACUNOVODSKE STORITVE
Ažurnost, fleksibilnost in strokovnost! že ■j Q let
Renata Uhan s.p.
POT K SEJMIŠČU 26A, 1231 ljubljana - ČRNUČE tel.: 01 561 29 47, taks 01 561 29 48, gsm: 041 652 556 e-pošta: renaia@faktura.si www.faktura.si
Ponudba centra FIT FIT
Šport in zabava za vso družino
■	fitnes
■	aerobika
■	bowling
■	biljard
■	Fit bar — veliko platno
■	praznovanja rojstnih dni za otroke
■	zabave za zaključene družbe
Od 14. do 21.9. v centru teden odprtih vrat-brezplačne vadbe, ogled fitnesa, predstavitev novosti (oprema, vadbe, instruktorji, degustacija športne prehrane)
Fit fit, Slamnikarska cesta 1, 1230 Domžale tel.: 729 22 33 www.fit-fit.net
Delovni čas: vsak dan 7.00-19.00 sobota
00-17.00 nedelje in prazniki
9.00-13.00
za vas imamo pripravljeno ozimnico: paprika, čebula, krompir, jabolka, ...
vsak dan sveže sadje in zelenjava
pri nakupu nad 20 € DARILO
Frutas - sadje in zelenjava, Ljubljanska 50, 1236 Trzin
T: 01 562 07 77
TRŽENJE OGLASNEGA PROSTORA V GLASILU ODSEV

laševalska agencija
IR IMAGE
t: 01 8396 400
-d 60 let
*â Center tehnike in grai
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
íe Črnuče
ť PREPUSTITE
Prava ponudba izdelkov v času od 17. 9. do 14.10.2009
1,00 EUR
TV LCD Sony KDL32P5600K
é		
T	* "V PMIU	y
79,00 EUR
MP4 predvajalnik Philips SA1ARA08K
359,99 EUR
TV LCD Silva Schneider LDT 82 100