120
Listek.
Podpornega   društva   za   slovenske   visokošolce   na   Dunaju,
ustanovljenega 1. r 8 8 8. o vladarski šti r i d ese tletn ic i Njegovega Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa L, sedmo letno poročilo. Na Dunaju 1895. Izdalo in založilo društvo. — Str. 19 male 8°. — Iz poročila smo razvideli, da je imelo društvo v preteklem šolskem letu vseh dohodkov 112268 gld., vseh stroškov pa i239-94 gld. in vsega vkup v sedmih letih stroškov 6336-46 gld. — Kako blagonosno delujejo darovi, ki jih naklanjajo dobrotniki temu društvu, dokazuje zlasti primer, ki se navaja v tem poročilu: »Ko je pred 7 leti društvo komaj pričelo svoje delovanje, je prosil tudi koroški vSlovenec podpore. Se isto leto je zvršil svoje študije Zelo vesel se je zahvalil društvu za podporo, poudarjaje, da brez te podpore svojih študij ne bi bil mogel tako hitro zvršiti/ Taka fakta in pa sestava društva, v katerem nahajamo samo imena odličnih na Dunaju bivajočih rojakov, so nam trdno poroštvo, da niso zlepa kateri narodni novci bolje obrnjeni, nego so žrtve, ki jih doprinašajo dobrotniki temu društvu. Naj bi mu jih probujena krščanska in narodna zavednost naših rojakov obudila in naklonila še več po vseh slovenskih zemljah !
Prešernovih treh nemških sonetov slovenski prevod. — Prilike ljubezni.
I.
»Pomlad je tu, pozdrav  do nje odmeva Z livade, gore, reke in dobrave, Vsak pesnik spomni zdaj  se nje proslave, Vsak za-njo se v navdušenju ogreva;
Samo tvoj spev pomladi ne opeva, Poletja ne, jesenske ne narave; Ljubezni srčno bol le, nje težave Bridkostne, vendar sladke, razodeva.«  —
» »Z visokim svodom sinja ti nebesa
Odsevajo iz jezerske gladine
In, ki ob bregu rastejo,  drevesa;
Ko pa viharja prihrumi vršenje, Tedaj pač v vodi slika ta izgine, Valov le kaže jčzero kipenje.««   —
II.
Tak, kakor tisti,  ki mu vse imetje Razburkano je morje pokopalo, Ki čisto sam se reši na obalo Otoka zapuščenega v zavetje
Ter vse prepleza, kjer li kak razgled je, Če bi se kod rešilo prikazalo, Če ladje bi bandero zavihralo, — Ko zavihra, veselja ves prevzet je:
Listek.                                                                  121
Tak jaz, ki mi brez tebe tek života Samotnega otoka je  pustota, Krog kterega vihar valove suka,
Tak jaz se veselim, ko na vse kraje Boječe krog in  krog se   oziraje Uzrem le trake tvojega klobuka.   —
III.
Kak hrepeni ujetnik koprneče V podzemni ječi,   kjer le tema vlada, Po jasnem  dnevu,  kjer svetloba mlada Prešinja zrak,  kjer solnce se leskeče.   —
Toda če stopi ven iz temne ječe Pod neba sinji svod kar iznenada, Svetlobe ost tako v oko ga zbada, Da vejica nad njim mu kar trepeče. —
Kak hrepenim po nje očesa, luči,
Ki duši moji je življenja zarja,
Ki v mojem srcu dan in noč ustvarja!
Toda če se, da srečam jo, naključi, Njo, ki  v nadzemski se krasoti  sveti, Ne upam vanjo si oči upreti.  —
Dr.  Fr. Pr.
To je prevod treh Prešernovih sonetov, ki so bili pod naslovom »Liebesgleichnisse« v nemškem jeziku natisnjeni v 21. štev. Ilirskega lista iz leta 1834. (24. majnika). Kdor iz skušnje ve, kako težavno je prevajanje pesniških proizvodov (sonetov pa še posebno), tisti se ne bo čudil, da se prevod ne drži z dosledno natančnostjo nemške matice. Pa za silo se že bere. — Trudil sem se sicer zadeti ton Prešernove dikcije, vendar sem moral sprejeti nekatere izraze, ki jih pač menda Prešeren ne pozna, n. pr. proslava, svod, uzreti i. t. d. — Teh sonetov sicer ni šteti med najboljše Prešernove pesni, vendar bi morda utegnili ugajati »Zvonovim« čitateljem, ker so Prešernovi. Pošiljam jih zato »Zvonu« v ponatisk. Če tudi slovenske besede niso Prešernove, pa so misli, in te, mislim, da so po večjem neskaljene — in duh je, ki oživlja, ne črka.                                                          L.  P.
Materialien zur sudslavischen Dialektologie und Ethnographie. I.
Resianische Texte, gesammelt in den J J. 1872, 1873 und 1877, geordnet und iibersetzt von J. Baudouin deCour-tenay. Nebst Beilagen von Ella von Schoultz-Adaiewski. S t. Petersburg, 1895, 8°., L XVII, 708. (Knjiga ima tudi ruski naslov).
Tudi Slovencem dobro znani poljski učenjak prof. Baudouin de Cour-tenay, sedaj zastopnik primerjajočega jezikoslovja na krakovskem vseučilišču, je izdal pri ruski akademiji obširno knjigo natančno zapisanega dialektičnega gradiva.    Pravljice,   pesni,   pregovori   in razgovori  v pristnem in nepokvar-