Q12žjoih
Domovi m
NO. 151
.’tyy	^iRIT
• //^ AG€ ONLY


Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg

SLGVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
KW :m

CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 10, 1971
ŠTEV. LXXII — VOL. LXXII
Indija in Scvjeiija sta sklenili 20-letni pakt
Včeraj je bil p o d p i s a n v New Delhiju sporazum o 20-letnem prijateljstvu in sodelovanju.
NEW DELHI, Ind. — Indija in Sovjetska zveza sta nekam nepričakovano podpisali včeraj dogovor o 20-letnem prijateljstvu in sodelovanju, v katerem se med drugim obvezujeta, da se bosta posvetovali o “primernih učinkovitih ukrepih”, če bi bila katera od njih napadena. Sporazum naj bi bil svarilo Pakistanu, s katerim je prišla Indija v zadnjih tednih v oster spor zaradi položaja v Vzhodnem Pakistanu. Odnosi med Indijo in Pakistanom so se tako zaostrili, da je smatral glavni tajnik ZN U Tant pretekli teden potrebno na to opozoriti člane Varnostnega sveta v posebni spomenici.
Indijski zunanji minister Sar-dar Swaran Singh je po podpisu dejal, da pakt ni naperjen proti nikomur in da upa, da bo mogel slične dogovore skleniti tudi z drugimi državami. Komaj dve Uri po podpisu ga je predložil parlamentu in pri tem dejal, da bo “ustavljajoč faktor v korist miru, varnosti in razvoja ne le našima dvema deželama, ampak Vsemu področju”.
Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je dejal: “Mi v Sovjetski zvezi pripisujemo temu velik pomen!”
Diplomati v Moški pravijo, da določila v sporazumu ustvarjajo tak odnos med Sovjetsko zvezo m neko nekomunistično državo, kot ga svet po drugi svetovni vojni ni doživel. Glavno določilo pravi: Nobena od visokih podpisnic ne bo dajala kakršne koli pomoči tretji stranki, ki ki se zapletla v vojno z eno od obeh. V slučaju, da bi bila katera od podpisnic napadena ali v nevarnosti pred napadom, se 0ke podpisnici nemudoma posvetujeta z namenom, tako nevarnost odstraniti in podvzeti učinkovite ukrepe za zavarovanje miru in varnosti svojih ‘držav.
Dogovor sega preko skupne o-brambe in obsega polje splošnih diplomatskih posvetovanj. Tak Pakt ima Sovjetska zveza edino 3 Francijo in s Kanado. Obsega *udi sodelovanje v trgovini, Prometu in zvezah.
Novi grobovi
Frank J. Farkaš V Polyclinic bolnišnici je umrl 77 let stari, v Clevelandu rojeni železniški strojevodja, zaposlen do upokojitve 40 let pri N.Y.C. železnici, oče Rite Weaver (Ar-bada, Colo.) očim Evelyn Neu-vrith, stari oče, vdovec po 1. 1967 umrli ženi Lillian. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 10. dopoldne. Na mrtvaški oder bo položen jutri popoldne ob dveh.
Ohio let! hoše povila?! Isiefen za Si na mesee
CLEVELAND, O. — Ohio Bell je zaprosila Public Utilities Commission za odobritev povišanja cene telefona za $3 na mesec. Povišanje trdi, da je potrebno zaradi nove delovne pogodbe in drugih povečanih stroškov. Povišek bi prinesel Ohio Bell letno 82 milijonov dolarjev novega čistega dobička.
Sedaj stane v Clevelandu privatni telefon $7.85 na mesec, po novem bo stal $11.93. Poleg $3 poviška Ohio Bell bo namreč tudi višji zvezni davek.
V 16 mesecih je to že drugo povišanje telefona, zato je razumljivo, da se je proti temu pojavil precej močan odpor.
Rdeče vojaške vaje priiisk na Romune!
Na Dunaju skrbno sledijo vojaškim va j a m onstran železne zavese in u^iblje-jo, če bo ostalo samo pri vajah ali ne.
DUNAJ, Avstr. — Oborožene sile Varšavske zveze vrše dejansko vojaške vaje že od junija. Pretekli teden so jih končali na Madžarskem, kjer 'so v okviru načrta. “Drava”, kot poroča “Die Presse”, nakazovali pohod med Blatnim jezerom in Szegedom proti Jugoslaviji, do-čim naj bi bil načrt “Jug”, ki je bil povezan z letalskim prenosom čet in orožja, usmerjen bolj proti Romuniji.
Madžarski listi so ob zaključku vojaških vaj na Madžarskem pisali, da je bil njihov cilj zgraditi most čez Donavo in prepeljati preko njega tanke in drugo težko orožje. Ker se bodo vršile v bližnji prihodnosti vojaške vaje v Bolgariji, kjer bodo sodelovale tudi vsaj tri sovjetske divizije, opozarjajo, da je med Bolgarijo in Romunijo meja Donava. Pri teh vajah bi tegnili
da čez Donavo”.
Sam okoli sveta proti vetrovom in tokovom
HAMBLE, Ang. — Pretekli četrtek je priplul domov 31 let stari Clay Blyth potem, ko je plul okoli sveta v zahodni siheri “proti vetrovom in tokovom”. Ko je zaplul s svojo 59 čevljev
u-
B!agosl8¥lI@¥ Slovenske kapele ¥ Ifashingtonu
CLEVELAND, O. — Po štirih letih načrtov, trdega dela in žrtev bo to nedeljo, 15. avgusta 1971, v Narodnem svetišču Brezmadežnega Spočetja v Washing-tonu blagoslovitev Slove nske kapele.
Spored se bo začel v petek, 13. avgusta, in bo dosegel svoj višek z blagoslovitvijo v .nedeljo, 15. avgusta, na praznik Marijinega Vnebovzetja. Na tej slovesnosti se bodo srečali Slovenci iz vseh delov Severne A-merike, Slovenije in ostalega sveta.
Romarji iz Slovenije bodo o-biskali slovenski Cleveland v torek, 17. avgusta. Ob 7.30 zvečer bo škofova maša v cerkvi sv. Vida, nato pa sprejem gostov in večerja v farnem avditoriju. Vstopnice po $1.50 lahko dobite v župnišču sv. Vida, ker je število omejeno.
V BELFASTU JE BILO V
BOJIH VČERAJ IN DANES
PONOČI VSAJ 14 MRTVIH
Ko mineva dve leti, od kar so se začeli sedanji izgredi in boji fia Severnem Irskem med katoličani in protestanti, so ti boji prešli včeraj v Belfastu že skoraj v prave državljansko vojno. V teh bejih je bilo včeraj in preteklo noč vsaj 14 ljudi mrtvih in preko 130 ranjemTi Med mrtvimi je en katoliški duhovnik, neka nad 60 let stara žena in dva izpod 14 let stara fantiča, pa tu di rtekaj britanskih vojakov.
BELFAST, S. Ir. — Pred dve-mi leti je prišlo do prvih spo-
še bujših izgredov in bojev. Komaj par ur po objav^
padov med katoličani in prote-;Faulknerjevih zasilnih odredb
stanti v Londonderry, ko so protestanti slavili obletnico svoje zmage nad katoličani pred 300 leti. Od tedaj ni več miru, bri-
Senator Fulbright m dr. Kissinger se zopet “poznata*’
WASHINGTON, D.C. — Oba nekaj pomenita v naši zunanji ponoviti"’ poskus preho- politiki, oba imata o njej svoje
poglede in zato ni čudno, da se Na Dunaju časopisje v zadnjih!ravno ne objemata. Napeti od-tednih vedno znova opozarja na J nosi so postali taki, da sta se iz-vojaške vaje Sovjetije in njenih,!mikala osebnemu srečanju. To satelitov, ki naj bi služile kot j napeto stanje je sedaj izgladii
za ohranitev miru je prišlo že do obsežnih spopadov v Belfastu, pa tudi v Londonderry ju in se v nekaterih drugih krajih.
tanska vlada je morala poslati INa obeh straneh so rabili boril-
na Severno Irsko vojaštvo, da bi be in strelno orožje, ogenj je u-
pritisk na Jugoslavijo, še bolj pa na Romunijo, katere dobri stiki z rdečo Kitajsko Moskvo strašno jeze. Napoved obiska Brežnjeva v Jugoslaviji naj bi
senator Javits, ki je dosegel, da sta se Fulbright in Kissinger zopet “spoznala” in zazgovarjala v prisotnosti 10 senatorjev, članov senatnega odbora za- zuna-
dolgo ladjico v pristanišče, so ga 0^n0se z Jugoslavijo vsaj prišli kot prvi na krov pozdravit za^asno nekaj izboljšati, morda
bila znak, da se je Moskva odlo- njo politiko.
Na sestanku je bil govor o na-
princ Filip, prestolonaslednik Charles in princesa Ana. Odvedli so ga na obalo, kjer ga je pričakalo okoli 7,000 ljudi.
Na obali ga je posebej prisrčno pozdravil predsednik vlade Heath, ki je sam navdušen pomorec in jadralec. Dejal je, da je ta plovba okoli sveta “nova saga v britanskem pomorstvu”.
Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu!
prav zato, da bi nato lažje močnejše pritisnila na Bukarešto.
Bunker v Washingtorm
WASHINGTON, D.C. — Poslanik Ellsworth Bunker je prišel iz Saigona na razgovore s predsednikom Nixonom. Trdijo, da se bodo ti manj ukvarjali z razmerami v Južnem Vietnamu in s predsedniškimi volitvami tam prihodnjega oktobra, kot s pripravami na potovanje predsednika Nixona na Kitajsko. '
ši politiki do Kitajske. Glavno besedo je imel dr. Kissinger, ki je podrobno opisal razgovore v Peipingu. Prihodnji sestanek bo verjetno že na seji senatnega odbora za zunanjo politiko, kamor do sedaj Kissinger ni hotel priti.
Krompirjeve rezine
CHICAGO, 111.— Okoli 12% vsega krompirja, kar ga pride v ZDA na trg, je prodanega v obliki pečenih krompirjevih rezin.
obnovilo mir in red. Najprej je prišlo 500 vojakov, zdaj je njihovo število narastlo že na 11,-000, pa varnost ni nič večja in red prav nič bolj trden.
Prvotnemu verskemu sporu se je pridružil boj za socialne pravice in enakost katoličanov s protestanti. Vlada je v tem pogledu storila še malo, katoličani so še zmeraj državljani druge vrste, podložniki, med tem ko imajo protestantje .oblast trdno v rokah. V boj je posegla ‘Trska republikanska armada”, ki se bori za združitev Severne Irske z Irsko republiko. Tako so cilji prepleteni in izgledi za pomiritev vsak dan manjši.
Prav to je privedlo do močne napetosti med republiko Irsko in Severno Irsko, ki je avtonomna pokrajina Velike Britanije.
Včeraj je predsednik pokrajinske vlade Brian Faulkner prepovedal večino parad in objavil, da bodo prijeti izgredniki zaprti brez sodbe.
Predsednik pokrajinske vlade Faulkner je upal, da bo s prepovedjo parad, med njimi tudi one v Londonderryju, pomiril katoličane, protestante pa s tem, da bo prijel in zadržal v zaporih o-sumlj ene pristaše Irske republikanske armade. Njegovo upanje se je izkazalo za prazno. Prav so imeli oni, ki so svarili, da bodo ti ukrepi privedli do novih,
ničil vrsto poslopij, Jmerih okajeni ostanki gledajo danes žalostno v nebo. Med boji je neki katoliški duhovnik podeljeval nekemu na smrt ranjenemu poslednje olje. Pri tem ga je zadela Krogla in ga smrtno ranila. Wo mu je nekdo hitel na pomoč, je tudi ta obležal mrtev.
Med mrtvimi sta tudi dva izpod 14 let stara fanta m neka nad 69 let stara žena. Padlo jc čudi več britanskih vojakov, ločno število mrtvih še ni niti znano, vsekakor pa jih je najmanj 14. Preko 100 oseb je bho ranjenih, na stotine pa prijetih in zaprtih.
Opazovalci bojev v Beliastu trdijo, da je to prava državljanska vojna, podobna oni pred več Kot 50 leti, ko se je Irska borila za svojo neodvisnost. Sedaj se oori za svojo združitev, kateri pa se protestanti v Severni irski, ki predstavljajo tam okoli dve tretjini vsega prebivalstva, odločno upirajo. Izjavljajo, da bodo rabili tudi orožje, če bo potrebno.
Iz Clevelanda in okolice
Vesel obisk—
Preteklo soboto :o prišli na obisk k svoji sestri, oziroma svakinji ge. Emi Zupan in njenemu možu g. Franku v Kirt-iand, Ohio, g. Ivan in ga. Mici Kunovar iz Caledonie, Wis. Z njima j^e bila prisrčna 20-letna hčerka Mojca. Včeraj so obiskali v spremstvu ge. Zupanove urad Ameriške Domovine, si ogledali tiskarno in malo pokramljali. Vsem clevelandskim prijateljem in znancem pošiljajo tem potom prisrčne pozdrave. Hvala za, obisk in spet pridite! Seja—
Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue ima svojo sejo jutri, v sredo ob dveh popoldne v Slovenskem domu. Po seji bodo na razpolago okrepčila za vse stare in nove člane in prijetna zabava.
V Slovenijo—
Poznani rojak Joseph Slokar z ženo in malo hčerkico Liziko, ki živi na Crossburn Avenue na zahodni strani mesta, se je včeraj podal na obisk v Slovenijo. Srečno pot, veliko veselja in zdrav povratek!
S Korotanom v Washington—
Tisti, ki potujejo s Korotanom v Washington k blagoslovitvi Slovenske kapele, naj bodo v petek ob 6.30 zjutraj pred Slov. narodnim domom na St. Clair Ave., pri cerkvi Marije Vnebov-zete na Holmes Avenue in pri cerkvi sv. Kristine na E. 222 St.
Euclidu. V Washington se bodo odpeljali skupno.
Romarji iz Slovenije pridejo v Cleveland v torek popoldne—
Po programu, Ki so ga izdelali še v Ljuoljani, pridejo romarji iz Slovenije k blagoslovitvi Slovenske kapele v Washingtonu,
Na Haitiju boj za oblast
WASHINGTON, D.C. — V republiki Haiti je prišlo do spora nied nosilci oblasti, ki podpirala mladega predsednika Jean-laude Duvalierja. Predsedni-0va sestra Marie-Denise Domi-uique je odstopila pretekli četr-ek kot osebna tajnica predsed-^ a, ko je prišla navzkriž z o-rambnim ministrom Luckner-Jem Cambronnejem.
Vprašanje je, s kom bo poteg-jula vojska, ki šteje 5,000 mož in Jatere poveljnik je gen. Claude
Raymond.
SHOWER*

Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno, soparno z mož-Uostjo neviht. Naj višja tempe-ratura blizu 90.
Župan Carl Sfokes se poslavlja od clevelandske javnosti
CLEVELAND, O. — Da se bo enkrat moral začeti poslavljati, smo vedeli že takrat, ko je oklical, da ne bo več kandidiral. Sicer se pa takrat ni nihče brigal za vprašanje, kdaj se bo začel poslavljati. Vso javnost je bolj zanimalo vprašanje, zakaj noče več kandidirati in kaj bo delal potem, ko zapusti župansko mesto. Na obe vprašanji Stokes ni dal do danes jasnega odgovora. Zato so politični opazovalci navezani na ugibanja, ki pa mnogo ne pomenijo.
Večina misli, da Stokes ni prišel do svojega sklepa radi tega, ker bi razpadla politična koalicija, ki ga je spravila na župansko mesto. Koalicija je še zmeraj tu, morda nekoliko zrahljana, toda ne mrtva. Za Stokesov korak bodo zato naj-brže merodajne notranje razmere pri posameznih partnerjih koalicije, posebno pri clevelandski organizaciji črnih demokratov, ki svojo pridobljeno politično neodvisnost hočejo izrabiti tudi pri sedanjih clevelandskih lokalnih volitvah. Kot relativno najmočnejša mestna politična
skupnost, bodo clevelandski črni demokrat j e lahko uveljavljali svojo politično “težo” dvomimo pa, da bo to v korist naši mestni politiki.
Cleveland je sicer veliko mesto, toda ne more si dovoliti luksuza, da bi lahko imel več kot dve stranki, ki se menjata pri upravljanju mestnega gospodarstva. Ako bo ta tradicija padla v vodo in bodo začele prihajati na oblast razne politične koalicije, ki bodo vse imele le začasen, značaj, potem je težko pričakovati, da bo mesto dobilo in imelo zmeraj odgovorno mestno u-pravo. Zdi se, da naši mestni , politiki premalo vpoštevajo ta vidik, kadar si dostavljajo medsebojne račune ali pa jih obračunavajo.
Ko je Stokes pretekli teden povedal, da ne bo imel več tedenske televizijske tiskovne konference, mu podobne misli niso rojile po glavi. Porabil je priliko, da je obračunaval s svojimi nasprotniki in kritiki, kjer jih je le videl in našel: v tisku, mestnem svetu in vodstvu mestnega sveta, državni upravi v Co-lumbusu itd. Pri tem se ni
prav nič oziral na znani nemški pregovor: “Veliko sovražnikov, veliko časti”. Je kar naravnost omlatil vse, ki se kdaj niso. strinjali z njegovo politiko. Tako je njegova zadnja tiskovna konferenca imela izrazito polemičen značaj. Kako bo odmevala, si lahko mislimo. “Kdor seje burjo, žanje vihar,” pravi drug pregovor.
To nas ne more odvrniti od par misli o Stokesovem županovanju.
Ne da se oporekati, da je Stokes imel srečo pri svoji “rasni” politiki. Prihranil je ravno v kritičnih časih našemu mestu marsikatero presenečenje. Mnogi mu očitajo, da je mir med rasami večkrat predrago plačeval. Morda je res, morda pa ni, kajti takih trditev ni mogel nihče dokazati. Mestna javnost je to tudi spoznala in pripisovala mir predvsem njegovemu taktiziranju, ki je naletelo na malo kritike. Če se mu ni zmeraj vse posrečilo, ni bil zmeraj sam kriv. Razmere so bile take, da jih ni mogel premagati v vseh slučajih.
Stokes ni imel tako srečne roke pri opravljanju mestnih poslov, posebno pa v proračunski politiki. Če kdo, je moral ravno on vedeti, da bo njegov režim več trošil kot proračuni n j e g ovih prednikov. Moral bi bil pravočasno misliti na reformo mestnega proračuna s ciljem, da mu pribori nove dohodke. V tem pogledu ni postavil svojega moža, kar so mu nekateri očitali že v prvi dobi njegovega režima. Je preveč omahoval in o-kleval, kar se mu je kaj hitro maščevalo. Ako bi bil pravočasno odločno nastopil proti svojim nasprotnikom v mestnem svetu, bi morda doživel nekaj več porazov pri glasovanjih, toda javnosti bi bil jasno pokazal, da mesto ne more opravljati učinkovito svojih sedanjih gospodarskih poslov, ako želi ostati pri prejšnjih proračunskih metodah. Tako bi bil odgovornost za posledice pomanjkljivih proračunov sedaj lahko pre-vrgel na mestni svet. Tega ni storil in to mu je po našem mnenju spodneslo županski stolček.
1 I. A.
D.C., v Cleveland v torek, 17. 7llpchi (avgusta popoldne ob 1.24 na
| letališče Hopkins. Od tam jih WASHINGTON, D.C. — Sen.! bodo prepeljali z avtobusi v Strom Thurmond, republika-: hotel Statier-Hilton, kjer bodo nee iz Južne Karoline, v pismu i prosti do 6.30, nakar jih bodo svojim volivcem trdi, da je ^ pripeljali z avtobusi do cerkve
Sovjetska zveza prelomila dogovor iz leta 1962 o Kubi, ker da ima tam oporišče za svoje atomske podmornice oborožene z raketami, sličnimi našim Polaris. Obrambno tajništvo je izjavilo, da o tem ne ve “nič”.
PEIPING, Kit. — Predsednik vlade Ču En-laj je v razgovoru s sodelavcem NYT J. Resto-nom dejal, da je Kitajska pripravljena na široko razpravo o svetovnih vprašanjih s predsednikom Nixonom, ko bo ta pred prihodnjim majem prišel na obisk. Kitajec je priznal, da ni mogoče vseh vprašanj rešiti na enkrat, toda mogoče je o njih začeti razpravljati. Na splošno je v razgovoru kazal veliko umirjenost, pa večjo zaskrbljenost glede Sovjetske zveze in Japonske kot zaradi ZDA.
JERUZALEM, Izr. — Izraelske oborožene sile so udarile včeraj preko meje v Libanon in napadle gverilska oporišča na zahodnih pobočjih Hermona. En gverilec je bil v bojih mrtev, en Izraelec pa ranjen. Izraelske ennote so ostale v Libanonu 6 ur.
BUTLER, Pa. — Mrs. Ernestine Javorek, 21 let stara žena, ki je s svojo prijateljico Christine T. Sternad zapustila 2. avgusta Cleveland v smeri proti Niagara Falls, pa bila med potjo močno pobita, je
sv. Vida. Tam bo sv. maša ob 7.30, nato pa večerja v farni dvorani. Od Sv. Vida se vrnejo z avtobusi v hotel Statier-Hilton na prenočevanje.
Volivne prijave—
Danes so po vsem okraju Cuyahoga odprta nekatera volišča za prijave novih voiivnih upravičencev in tistih, ki so se v zadnjem času selili ali pa niso volili od leta 1968 in bili tako brisani iz voiivnih imenikov. Za najbližjo odprto volišče zveste, če kličete volivni urad na tel. 771-4250.
Wallace na pol napovedal kandidaturo za predsednika
MONTGOMERY, Ala. — Guv G. Wallace misli zopet na kandidaturo za predsednika, ni pa svojega načrta še popolnoma izdal. Je samo rekel, da misli na kandidaturo, ako obe stranki ne bosta spremenili svojih delovnih in načelnih programov. Ali jih bosta stvarno spremenili, bo pa odločal Wallace sam.
prišla delno k zavesti. Ni še toliko prisebna, da bi mogla razložiti, kaj se je dogodilo njej in njeni prijateljici, kateri so preteklo sredo našli napol mrtvi ob cesti nedaleč od tu. S. T. Sternad je na poškodbah umrla, med tem ko upajo zdravniki, da bo Ernestine Javorek okrevala.

r

I DOMOVINA
-/»• iVl ■ I/I C- > t%i— I IO Al I
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
t’ublished. daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
-	Petkova izdaja $5.00 na leto
— ________________
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.nQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
In tako vladajo danes v Jugoslaviji sebičnost, brezobzirnost, pomanjkanje poštenosti, požrtvovalnosti in vseh drugih moralnih vrednot.
Zato si upamo trditi: Kot prejšnje, bo tudi sedanja politična, partijska, socialna, gospodarska reforma hitro shirala. Kar režimu manjka, niso take reforme, ampak reforma ljudskega življa v Jugoslaviji v duhovnem življenju. Tu ustvarja čudeže le vera s svojo etiko in moralo. To nehote potrjujejo celo komunisti sami s svojim stalnim dvomom v izvedljivost uradnih reform. Lahko je mogoče, da je med njimi celo večina, ki tako dvomi. To je pa najhujši moralni poraz; ki ga je jugoslovanski komunizem do sedaj doživel.
SLOMŠKOVE
»kOBT/HKE
FATHER V A kSAVKEPOSTULAlaK
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
No. 151 Tuesday, Aug. 10, 1971
Ob novi jugoslovanski ustavi
Po tolikih mesecih in na tolikih ravneh obravnavanja je jugoslovanski režim sedaj vendarle skoval novo ustavo, to se pravi: staro je skušal ohraniti, dodal je pa 21 dopolnil, ki se ukvarjajo z vsemi mogočimi vprašanji, tudi s takimi, ki sploh ne spadajo v ustave, ampak v razprave o raznih gospodarskih filozofijah. Ker je pri tem rad rabil izražanja, ki so nam tuja po svojem konceptu, je vsebina ustave postala še bolj nerazumljiva, kot je bila preje. Ker u-stavno delo še ni končano in se bo nadaljevalo še prihodnjih par let — tako trdi režim —, naj bi le zadostovala pripomba, da sedanja ustavna reforma obsega v glavnem odnose med federacijo in republikami, pa tudi med republikami samimi, nekaj manj pa med republikami in federacijo na eni strani, občinami in podjetji na drugi strani.
Nas ne zanima vprašanje vsebine ustave, ampak le vprašanje, ali je sedanji federativni sistem sploh v praksi izvedljiv. Dvomimo, da je.
V	Jugoslaviji je kot v vsaki komunistični državi vse premoženje načeloma državno. Izmenoma je zasebna last le potrošniško premoženje, dalje del kmetijstva, obrtništva in svobodnih poklicev. Država in organi, ki jih v ta namen postavlja, bi morali upravljati to premoženje po enakih o-snovnih načelih. Ta mora določati le center. V Jugoslaviji je tako bilo na koncu zadnje vojne in še nekaj let za tem. Pokazalo se je, da država ni sposobna, da upravlja to premoženje, ker ji je manjkalo na eni strani sposobnih, partijcev, na drugi strani pa dobrih vodilnih organov, političnih in gospodarskih.
Ako- bi bila mislila dosledno, bi morala svoj sistem izboljšati ali pa iti nazaj na sovjetski sistem. Tega režim ni storil. Je rajše začel iskati nova pota, toda z ljudmi, ki se niso obnesli že v začetku. Zato je spodletela prva sprememba gospodarskega sistema, spodletele so pa tudi vse druge, tudi zadnja, ki traja že od 1. 1968.
Vzrok je bil zmeraj isti: stari, nesposobni ljudje so o-stali na svojih mestih, tako v politiki kot v gospodarstvu, dočim se ena reforma za drugo ni obnesla. Vsaka je podlegla novim težavam, ki so prihajale iz istega vira: nesposobnosti. odgovornih “subjektivnih sil”, kot pravijo komunisti. Odkod izvirajo‘nesposobnosti, saj vse ne morejo biti prirojene, nekaj jih bo gotovo privzgojenih?
Prvi izvor nesposobnosti vidimo v propadanju poštenosti, oziroma njenih stebrov: etike in morale. Propadanje se je začelo že'med vojno, ko je režim spodil etiko in moralo med staro šaro in na njuni mesti postavil načelo: namen posvečuje sredstva. Tako so se dale opravičiti vse lumparije, vsi zločini, vse, kar je po vesti prepovedano. Glas vesti je pod težo takih zločinov umolknil. Morda je komunistični režim upal, da bo po vojni zatrl nekatere deformacije etike in morale in obnovil vsaj nekaj nekdanjih načel poštenosti. Pa se je zmotil. Zmagalo je načelo sebičnosti in zopet pognalo etiko in moralo v kot. Kako bi se mogla že takrat tako razpasti korupcija, ako ne bi uživala varstva sebičnosti? In režim je ta tok še podpiral s svojim sistemom socialne« diferenciacije , ki je ravno lumpom in barabam omogočal lagodno življenje v zgražanje vse javnosti.
Sebičnost je pognala ljudi v vedno hujše kršitve vseh moralnih načel. To je sprožilo nov val nepoštenosti. Ljudje so postali brezbrižni, niso več dali ne na lastno ne na tujo dano besedo, ne na svoj podpis, ne no svoje obveze, ne na svoje dolžnosti napram družini, narodu, državi, domovini. Le par drastičnih zgledov!
V	Jugoslaviji nihče noče plačevati svojih obvez, ne zasebniki, ne podjetja, ne javne uprave. Ali ne spada morda ravno federacija med največje dolžnike z neporavnanimi zapadlimi dolgovi, ki gredo v bilijone dinarjev? Ako javna roka ne plačuje svojih obvez, zakaj naj bi jih drugi, tako govori načeta morala. Pri tem država in politika varujeta interese dolžnikov, kot da bi bili upniki krivi sedanje nelikvidnosti. Ko se je neki vidni ljubljanski tovariš pritoževal v Beogradu, zakaj tam tako malo storijo za sedanji stabilizacijski gospodarski načrt, ki naj reši gospodarsko zadrego, je dobil odgovor, da vsa akcija za stabilizacijo sploh ni bila mišljena kot nekaj, kar se mora vse izvršiti. Se bo pač izvršilo le nekaj, med tem bo pa prišel čas in pomagal po svoje. Ako torej federacija sama nima resnega namena, da izvršuje lastne zakone, kdo naj ga še ima?
Poleg poštenosti in nesebičnosti je izginila med tovariši še požrtvovalnost. Zamenjalo jo je poklicno delo na vseh področjih, seveda zmeraj primerno plačano. Pred začetkom komunističnega režima je bilo v Sloveniji veliko požrtvovalnih ljudi. Sedaj jim je pa njihovo delo prepovedano skoraj povsod, na njihovo mesto so stopili poklicni so-trudniki, ki se povsod štulijo v delo, zahtevajo pa plače. V Sloveniji kot v vsej Jugoslaviji prevlaluje “profesionalec”, ki naj bo nadomestek za nekdanje tihe in požrtvovalne zastonjkarske delavce na vseh socialnih poljih.
o.ijJLvkj. —; v tretje gre rado, pravijo. In res, to je zaporedoma sedaj moj tretji članek, ki sem ga nameraval napisati in priobčiti imena darovalcev. Hitim z vso naglico, da bi dohitel čas, ki tako naglo teče, ne ozirajoč se na nikogar. Ali ni prijeten občutek, kadar gre človek s časom naprej? Angleški jezik ima za to lep izraz .T am,up to date”.
Danes bi se rad zahvalil vnetemu Slomškovemu častilcu in voditelju Slomškovega krožka v Bridgeportu (Conn.) g. Jožetu Bojnecu in vsem darovalcem v Bridgeportu. Ob priliki obiska škofa Držečnika 1. 1968 je cer-
Ki je zaanji cas zaraai prezaposlenosti vicepostulatorja malo zastala.
Father Varga, ki ima stalne zveze z glavnim postulatorjem v Rimu msgr. dr. Šegulom, nam je obširno poročal, kako daleč je sedaj proces za beatifikacijo, kaj se je doseglo, kaj so ovire in kaj naj storimo, da bomo' kmalu dočakali, da bo proces končan.
Predvsem je treba moliti, da nam Bog čim prej da, da bomo častili škofa Slomška kot svetnika. Priporočajmo svoje prošnje, da jih Bog usliši na priprošnjo božjega služabnika A. M. Slomška. Vicepostulator nam je pokazal na zaupanje in čudovito Križa v Bridgeportu da- pomoč, ki jo je dosegla nam
kev
la za Slomškovo beatifikacijo 10C0 dolarjev. Božji služabnik škof Slomšek gotovo ne bo ostal dolžan tej mali slovenski fari, ki ima toliko dobrih in požrtvovalnih ljudi. Jaz bi rekel, da se Slomškova pomoč že kaže. Kje drugje v Ameriki bi majhna fara, kakor je Bridgeport, dobila dovoljenje, da si sezida svojo slovensko cerkev? Fara sv. Kri-j|.ev blatenim in svetnikom, ve za je dobila in bo 3. oktobra bla- liko kandidatov pa še čaka, d; goslovitev temeljnega kamna za Cerkev 0 njih izreče svojo sod novo slovensko cerkev tam. Sta- bo ra cerkev in župnišče bosta porušena, kakor so že vse hiše v o-
vsem dobro poznana delavka za Slomškovo beatifikacijo iz Chicaga. Tako vidna Slomškova pomoč!
Ko se zdi, da je po drugem vatikanskem koncilu nekako odmaknjeno češčenje svetnikov, je ta videz nasproten želji Cerkve. To nam dokazuje dejstvo, da je že po koncilu bilo več proglasi-
kolici cerkve, ker obnavljajo ti- ^	’ V	"
sti del mesta. Cerkev in fara se STef™6'0 2,lvlbepe i".del< ,	,	svetniškega kandidata, rabijo zr
bosta selih v predmestje Fair- .	_	„ v
i , rp ,	,	,	, . to mnogo časa m truda, blomsel
field. Tako bodo zavedni Slo- ■________
___• p, -j , v , .. je mnogo pisal. Vsi ti spisi mo'
venci v Bridgeportu se nadalje	„
■ v .	,	,	, J rajo biti pregledani m natančne
rmeh svoje slovensko cerkveno v .	, T ,	..v ..
in Uni+nnnn	proučeni od dveh različnih cen
in kulturno središče.
Tukaj so imena darovalcev za Slomškov sklad iz Bridgeporta.
$106: Družina Armin Kurbus.
$60: Družina Urban Pernek.
$40: Joseph in Ethel Bojnec.
$20: Agnes in Grace Caspar, Rev. Alojzij Hribšek.
$15: Stephen in Julia Csanadi.
$14: Stephen Virag.
$13: France Kastelic.
$12: Martin in Magda Horvath.
$11: Anna Draskovics.
$10: Stanislav Mally.
$9: Franc in Marija Koprivec.
$7: Theresa Zelich.
$6: Lucija Cukale, Anna Horvath, Martin Lutar, Magda Os-lai, Stephen Oslai, Barbara Ficko.
$5: Družina James Ebzery, Ignac Kastelic, Anthony Serca, Ivan Žele, družina John Žele.
$4: Agatha Antolics, Mrs. Theresa Rascan, družina Anton Schadl, Mrs. Anna Torok, Anna Tivadar.
$3: Janez Hribšek, Barbara Hrovath, Anton Lagoja.
$2: Frances Benkovitch, Frank Besiak, Ivan Horvath, Anna Hu-sta, John Kuri, Franc Ladra, John Lukman, Andrew Lah, Sr., Anton Perko, Katica Starčevič.
$1: Mary Csogi, Louis Markoja.
Pred kratkim je bila seja voditeljev Slomškovih krožkov in poverjenikov za Slomškovo zadevo. Zapisnikar g. Matt Teka-vec je napisal sledeče o tem sestanku:
“Na ožjem sestanku, ki se je 50 voditelji Slomškovih kroži
vršil pri Sv. Lovrencu v New-
burghu, v nedeljo, 1. avg., na že- devo na tej seji sklenili, da Ijo Father Varga, ki je vice- bilo potrebno pridobiti čim v postulator za beatifikacijo ško- novih članov za Slomško fa A. M. Slomška, se je razmo- krožke. Članarina naj bi
trivalo, kaj in kako naj se poži-
vi akcija za Slomškovo zadevo, zmore, do dal po svoji zmoži
Proces potrebuje tudi financ ne pomoči. Tisti, ki v Rimu
zorjev. J. Žagar, C.M., je v Glas niku Presv. Srca Jezusovega le ta 1931 tole napisal: “Vsega sku paj je Slomšek izdal 47 knjig ii knjižic. Nekatere so vse njego ve, druge s sodelovanjem dru gih. Nekatere so zelo obširne ir štejejo po več sto strani. “Deja nje svetnikov” ima n. pr. prv zvezek 736 strani in drugi zve zek 813 strani. Občudovanj: vredno in Slomškovemu talenti odgovarjajoče je tudi to, da je ; svojimi deli v vsaki okoliščin pomagal baš tam, kjer je bili najbolj potrebno in tako zamaši zevajočo vrzel. Pisal je pesmi skrbel za dekleta in fante. “Živ Ijenja srečna pot — potrebni na uka, zgledi in molitve za mlade niče.” Izdajal je krasne knjige Med njimi čez meje Sloveniji znano “Blaže in Nežica”. (T: knjiga je bila takrat tudi v Ru siji objavljena.) Knjiga za ne deljske šole na kmetih “Ponovi lo” obsega 742 strani. Letno ji izdajal knjigo “Drobtinice’ Prva dva letnika je spisal sam v ostalih 18 knjigah pa obsegaj« samo njegovi najrazličnejši spi si nič manj kot 1342 strani. Ta ko ga s pisateljevanjem smerni primerjati s cerkvenimi učenik in očeti, s sv. Avguštinom in sv. Petrom Kanizijem.”
Vsi ti spisi morajo biti zeli natančno pregledani, da ne b imeli v sebi kako zmoto o ver in morali. Ogromno delo je bili že izvršeno, dosti pa še čaka. Po trebne so naše molitve, sodelo vanje in finančna pomoč.
in poverjeniki za Slomškovo
2 dolarja na leto. Če kdo tega
sti. Vsak član bo zastonj dobil Slomškov list, ki izhaja v Rimu 3-4-krat na leto. Članarina za celo družino je 5 dolarjev na leto. Častni član plača članarino enkrat 25 dolarjev.
Izšle so krasne barvaste stenske slike božjega služabnika A. M. Slomška. Vsaka slovenska hiša bi jo morala imeti. Stane 1 dolar in se dobi pri vicepostulator ju rev. Joseph Varga, 3547 E. 80 St., Cleveland, Ohio 44105.
Da bi lahko poslali v Rim nekaj več denarne pomoči za beatifikacij ski postopek, je bilo na seji sklenjeno, da bo v ta namen v jeseni, kosilo, na katero bodo povabljeni vsi Slovenci v Clevelandu. Več o tem bo sporočeno, kakor hitro bo rezervirana dvorana.
Vsi navzoči so kazali veliko pripravljenost in voljo pomagati in delati za Slomškovo beatifikacijo. Z molitvijo je bila seja zaključena.”
Iz zapisnika tega sestanka je razvidno, da bo treba zanimanje za Slomškovo zadevo med nami zopet poživiti. Odzovite se vabilu poverjenikov in pristopite k Slomškovemu krožku. SLOMŠEK MORA NA OLTAR, je naše geslo.
—-----o-------
lista por@ka m svatba v Oievaiaiiffis
CLEVELAND, O. — Zlato poroko sta preteklo nedeljo slavila dobro poznana in spoštovana slovenska zakonca g. Anthony in ga. Amalija Mihelčič, 453 E. 142 Street.
V	soboto ob osmih zjutraj je bila v cerkvi sv. Jeromija zlato-poročna zahvalna maša, v nedeljo opoldne pa z lat op o ročna svatba v šolski dvorani slovem ske župnije Marije Vnebovzete v Collinwoodu.
V	srečnem zakonu se je zlato-poročencema rodilo pet otrok, trije sinovi in dve hčerki. Obdana od svojih otrok, zetov, snah, 16 vnukov in vnukinj, ki so se zbrali ob ljubljenih starših in starih starših, da jima izkažejo svojo vdanost in ljubezen, od prijateljev in znancev, sta zlato-poročenca slavila ta lep življenjski jubilej.
Oba sta rodom iz Postojne, kjer sta se tudi pred 50 leti poročila. Zlatoporočenec Anthony Mihelčič je mnogo let delal v rudnikih v Pensylvaniji, pozneje pa se je preselil v Cleveland.
Slavljencema, ki sta tudi zvesta naročnika našega lista, želimo sreče, zdravja in zadovoljstva in še mnogo let do biserne poroke in še čez ...!
A.D.
-----—o--------
Strela udarila v cerkev
CELOVEC, Avstr. — Dne 13. jul. tl., proti večeru se je razbesnela nad Velikovcem in okolico huda nevihta, med katero je strela udarila med drugim v stolp romarske cerkve na Lisni gori. Zaradi velikega pomanjkanja vode ognja ni bilo mogoče zadušiti. Zgorelo je vse, kar je bilo v stolpu lesenega in večji del cerkvenega ostrešja.
Pogled na pogorelo Lisno goro in cerkev z nekdaj tako lepim čebulastim stolpom je obupen. Škoda je pokrita z zavarovanjem samo do ene tretjine. Strelovod na stolpu in cerkveni strehi je bil montiran 1. 1967 in se je zdelo, da je vse v najboljšem redu. Škodo, katero je storila strela, cenijo na 220,000 šilingov in je domačini sami ne bodo lahko pokrili.
Če bi jim bil kdo med rojaki in rojakinjami voljan kaj pomagati, naj svoj prispevek pošlje župnemu uradu Št. Peter na Va-šinjah — St. Peter am Wallers-berg, 9100 Voelkermarkt, Ktn., Austria. Morebitne darove v ta namen pa je voljna sprejeti in jih poslati na pravi naslov Slovenska pisarna v Baragovem domu.
S. J.
Or. Leonid Pitamic umrl
V petek, 2. julija, je metropolit dr. Pogačnik slovesno pokopal enega najodličnejših Slovencev, znanstvenika in diplomata prof. dr. Leonida Pitamica, ki je umrl v 85. letu. Doma je bil iz Postojne, vzgajal pa se je v aristokratskem zavodu Teresia-num pri Dunaju ter je končal pravno fakulteto. Bil je tedaj med tistimi mladimi slovenski-
/j
mi, znanstveniki, ki ga je deželna vlada Kranjske določila za prihodnjega profesorja na slovenski univerzi, kadar jo bomo dobili in za katero smo se sistematično pripravljali. Zato se je dr. Pitamic habilitiral za vse-učiliškega docenta ter nastopil svojo vseučiliško kariero na univerzi v Černovicah v Bukovini.
Kot odličen pravnik je sodeloval po prvi svetovni vojni na mirovni konferenci v Parizu, ter je bil tudi med prvimi rednimi profesorji novoustanovljene univerze v Ljubljani, med katere svetovno znane učitelje je spadal. Večkrat je bil dekan pravne fakultete, pa tudi rektor univerze. Postal je član Slovenske a-kademije znanosti in umetnosti. Svoj svetovni sloves je dosegel predvsem s svojo obširno knjigo Država, ki jo je izdala Znanstvena knjižnica M o h o r j e v e družbe ter je prevedena v mnoge svetovne jezike, med njimi v angleščino. Sodeloval je s svojimi razpravami pri slovenskih in mednarodnih pravnih časopisjih.
Njegovo veliko strokovne znanje državne uprave ga je postavilo na čelo slovenske pokrajinske vlade, kot zadnje preden je vstopila v veljavo vidovdanska centralistična ustava, ki je potem upravo Slovenije delila v dve veliki županiji in banovini. Njegovo svetovljansko ponašanje ga je pripeljalo tudi v diplomacijo ter je 1. 1933 bil veleposlanik v Washigtonu. Kot tak je omogočil obisk domovine pisatelju Alojziju Adamiču ter mu pripomogel do avdience s kraljem. Toda ko je po vrnitvi v ZDA Adamič napadel kralja kot preganjavca komunistov (predvsem v knjigi Struggle — borba, o kateri danes vemo, da sta mu gradivo in tudi večino formulacij preskrbela Kidrič in Kardelj), je padel v nemilost in se spet vrnil na ljubljansko univerzo. Tam se je ves posvetil znanstveni vzgoji naših pravnikov.
Postal je član več znanstvenih akademij in tudi častni doktor svetovnih univerz. Le slovenske ne, kar je prav v zadnjem letu vodilo v javno razpravljanje, ko
Slovensko-italijansko-furlansko srečanje v Ogleju
Oglej (Aquilea), danes le še majhno naselje, z veličastno starodavno baziliko ob Jadranskem morju, je bilo okrog tisoč 1 et versko središče za ozemlje južno od Drave in tako tudi za velik del Slovenske Koroške. Iz Ogleja so hodili misijonarji tudi v slovenske kraje in brez meča in drugih pritiskov oznanjali našim prednikom Kristusov e-vangelij.
Že nekaj let je, odkar so v nekdanji aquilejski baziliki redno vsako leto ža Mohorjevo nedeljo (okrog 12. jul) srečanja treh narodov:	Slovencev-Itali-
janov-Furlanov. Na letošnjem srečanju sta zastopala Slovence ljubljanski kanonik dr. Ivan Merlak, urednik “Družine”, in župnik iz Šmohorja na Koroškem. Furlane, prebivalce s svojim posebnim jezikom, severno od Benetk, je zastopal goriški nadškof Cocolin, ki je po rodu Furlan. Bogoslužje je bilo v treh jezikih:	nadškof je po kratkih
nagovorih v slovenščini in nemščini govoril v italijanščini o krščanski skupnosti po jeziku različnih narodov. Pri srečanju sta sodelovala dva pevska zbora, italijanski iz Vidma (Udine) in slovenski iz Gorice.
so študenti javno spraševali, zakaj med častnimi doktorji ob 50-letnici ni bil imenovan tudi on, ki je bil med ustanovitelji in najvidnejšimi profesorji te univerze. Odkrilo pa se je pozneje, da zato, ker je Kardelj izjavil, da njega ne bo, če bo tam Pitamic. Tako se Pitamic ni smel u-deležiti univerzitetnih slovesnosti ob njeni 50-letnici.
Bil pa je dr. Pitamic globok religiozni duh. To še ni kazalo samo v polnem cerkvenem življenju, ampak tudi v njegovem znanstvenem delu. Izredno je ljubil sveto Malo Terezijo Deteta Jezusa ter posvetil njenemu asketičnemu delu več razprav, predvsem knjigo O duši, katero je tudi prevajal. L. 1935 je bil predsednik kongresa Kristusa Kralja ter je že tedaj dobil visoko odlikovanje papeža Pij a XII. Toda tudi papež Pavel VI. ga je odlikoval. Kot velikega znanstvenika so ga globoko spoštovali laiki, kot velikega kristjana in katoličana pa se ga je spomnil ob pogrebu metropolit dr. Pogačnik, ki mu je govoril poslovilne besede. Pravijo, da je v zapuščini pustil več del verske vsebine. Tako je umrl zopet velik znanstvenik, diplomat in vernik starejše katoliške svetov-no-nazorske generacije, ki naj bo novim rodovom posnemanja vreden zgled. Naj počiva v miru!
/Z NAŠIH VRŠI
Joliet, 111. — Spoštovani! Obnavljam naročnino za eno leto. Prilagam ček za poravnavo naročnine, kar je več, vpišite za tiskovni sklad — dar listu.
Z Ameriško Domovino sem prav zadovoljen, je lepo urejevana, ima dosti novic in zanimivih člankov. Posebno všeč so mi uvodni članki uredništva in dopisi iz raznih krajev Amerike, Evrope in ostalega sveta. Tudi povesti so zanimive.
Zahvaljujem se vsem, ki se trudite, da vzdržite dnevnik kvalitetno na višini.
Iskreno Vas pozdravlja
Mihael Jeretina
* *
San Francisco, Calif. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam ček za obnovo naročnine in dva dolarja za tiskovni sklad. Na Ameriško Domovino sem že dolgo naročena in jo tudi rada berem.
Vsem se zahvaljujem za trud in Vas najlepše pozdravljam!
Antonija Hoja *
Bedford, O. — Dragi mi vsi pri Ameriški Domovini! Bodite najprej vsi prav lepo pozdravljeni. Zopet je poteklo eno leto in prišel čas obnovitve moje naročnine.
Priloženo Vam pošiljam ček za enoletno naročnino in dva dolarja v podporo listu, kateri mi je zelo všeč in ga rada berem. Sem zelo zadovoljna z njim, prinaša mi domače slovenske novice, posebno sedaj, ko živimo med drugimi narodi.
Drugače ga še dosti redno prejemam, samo petkova izdaja se včasih zakasni, da jo prejmem šele v ponedeljek names!** v soboto. Menda je temu kriva pošta.
Vas še enkrat lepo pozdravljam in Vam želim veliko na-daljnega uspeha. Ostajam Vaša naročnica
Mary Kresevic
ZA S°M E H
Tinček: “Kako je pa bilo doma, ko si prinesel v spričevalu kar štiri slabe rede?”
Jožek: “čisto srečno se je izteklo. Ata in mama sta se začela prepirati, po kom sem se vrgel in sta med tem pozabila name...”
KANADSKA DOMOVINA
Tudi v času pasjih dni življenje ne počiva
OTTAWA, — V dneh poletne ritvi skupne kanadsko-sovjetske
Vročine nihče ne dela posebno rad, vsakdo jo pobere, če le mo-re, iz pisarne, delavnice, tovarne ven, v prirodo, da bi se malo spočil in pripravil za dolgo jesen in zimo, ko nas bo vreme spet pognalo v zaprte prostore. Naš predsednik vlade Pierre E. Trudeau je znan kot vnet popotnik. Potoval je veliko v mlajših
delovne raziskovalne skupine za Arktik. Minister je dejal na koncu 10,000 milj dolge poti po Sibiriji, da so sovjetski predstavniki od državne komisije za znanost in tehnologijo postavili tudi vprašanje o možnosti skupnih kanadsko-sovjetskih arktičnih odprav.
Dogovor je bil v skladu s pre-
letih, potuje pa dosti tudi sedaj, tokolom o medsebojnih posveto-ko je predsednik vlade. N ek ate-1 vanjih med Kanado in Sovjet-ri mu očitajo kar naravnost, da sko zvezo, ki gaje v maju letos
Potuje preveč, da bi se moral bolj držati doma in tuhtati rešitve za gospodarske težave dežele. Drugi skušajo njegovo željo po potovanju in spremembi okolice razumeti in mu privoščijo, da si s svojo mlado ženo °gleduje svet.
Ogledala sta si Sovjetsko zve-
zo, kjer so ju povsod prijazno skoraj neposeljeni severovzhod
podpisal v Moskvi predsednik vlade P. E. Trudeau.
Minister Jean Chretien je eno noč prebil pod šatorom v tundri, jedel surove ribe in pil vodko s pripadniki plemena čukči. Obiskal je dalje eno najsevernejših naselij na zemlji Norilsk, potoval po rekiLeni in si ogledal
sPrejemali, zdaj pa sta se bolj Posvetila domači deželi. Tako sta si pretekli teden ogledovala razmere v vzhodnem delu Kanade, v obmorskih pokrajinah, kjer je težav največ, kjer je ponekod revščina kar očitna. Tru-beau in njegova mlada, prikupna žena sta se trudila, da bi pridobila naklonjenost prebivalstva, toda to je vljudnost vračalo, pa pri tem nič skrivalo, da Trudeau j a ne misli voliti. Tri izhodne pokrajine Nova Scotia,
Sibirije. Izjavil je, da je videl veliko zanimivega in marsikaj, kar bi bilo mogoče uporabiti v severni Kanadi. Ugotovil je, da ?e Rusi prizadevajo za ustanovitev stalnih naselij daleč na severu, med tem ko Kanada v tem pogledu vsaj doslej ni dosti storila.
Kanada in Sovjetska zveza sta sosedi preko Severnega ledenega morja, zato so medsebojni stiki neizbežni in vlada v Otta-wi je na stališču, da je treba
Nrince Edward Island in New- vzdrževati s Sovjetsko zvezo
foundland imajo liberalne vlade, toda od 22 mest v zveznem Parlamentu jih je samo 7 v rokah liberalne vlade P. E. Tru-deauja. Pri tem je leta 1968 od-bčno zmagal v vsej ostali deželi.
Trudeaujeva pot po vzhodnih Pokrajinah utrjuje vtis, da smo Pred nov i-m i parlamentarnimi Volitvami, četudi vlada o tem še trdovratno molči. Predsednik Vlade je na eni svojih redkih tiskovnih konferenc koncem julija odločno zanikaval, da misli tetos razglasiti nove zvezne parlamentarne volitve, razen seveda, če bodo razmere to res nuj-do zahtevale.
Politično skušeni ljudje opo-2arjajo med tem na novi zvezni Proračun Edgarja Bensona, ki daje vsakemu nekaj, skuša torej Vsakemu ugoditi in ga pridobiti 2a vlado. Trudeau je priznal, da prenekateri Kanadčani oči-laJo, da preveč potuje po tujini, hamesto da bi ostajal bolj do-IJla- Bilo je očitno, da mu šale ^ račun njegovih popotovanj Sredo nekoliko na živce!
V vzhodni Kanadi bo imel trudeau težave pri volitvah, te-§a se zaveda in zato skuša stopiti, kar je mogoče, dokler je še čas. Seveda se ne da gospodar-skoga mrtvila, ki vlada tod že Več let, na enkrat končati in pognati področje v novo živahno gospodarsko dejavnost. Za kaj *akega je potreben dobro premišljen načrt, pa tudi sredstva.
a enkrat ni ne prvega ne dru-Sega. Zato je razumljivo, da je Predsednik vlade slišal vrsto Pritožb tekom svoje poti. Razia-®ai je položaj, pozival nezadovoljne, naj skušajo razumeti vla-0 in njeno delo, pa obljubljal ucli> da bo pritožbe proučil in ^stregel, kjerkoli bo le mogoče.
Smo torej v “pasjih dneh”, pa Vendar politika, posebno - zvez-Pa> ne počiva. Ko je predsednik v ade potoval po vzhodnem delu onrače dežele, je bil vodnik o-Pozicije Stanfield na Kitajskem, m.mor je bil povabljen. Svoje w'86	Povraiku izmenjal v
^ ashingtonu z dr. H. Kissinger-•ivrn, posebnim svetov aleem Predsednika ZDA Nixona.
Jean Chretien, minister za razvoj severnih pokrajin Kana-e> se je tekom svojega obiska \ S°vjetski zvezi pogovoril z V-ado Sovjetske zveze o ustva-
“dobro sosedstvo”.
*
Združene države so objavile, da bodo podpirale sprejem Ljudske republike Kitajske v Združene narode, da pa se bodo uprle izključitvi iz njih “kitajske nacionalne vlade”, ki ima svoj sedež na Tajvanu (Formo-zi). Trdijo, da je to politika stvarnosti. Prt nas v Ottawi smo na stališču, da obstoja samo ena Kitajska in to je L. R. Kitajska z vlado v Peipingu. To vlado priznavamo, z njo imamo redne diplomatske stike in za nas je ona edina predstavnica Kitajcev tudi v — ZN. Predsednik zvezne vlade P. E. Trudeau je to pretekli teden znova poudaril, v
Odbor za delavske odnose v Ontariu je pretekli teden odločil, da komunizem ni “vera”, zato je dovoljeno, da se njegove člane izključi, oziroma se jim ne dovoli sprejema v določene delavske organizacije.
Zakon o delavskih razmerah določa, da ni dovoljeno zapostavljati nikogar na temelju 'rase, vere, barve kože, narodnosti, kraja rojstva ali rodu”. Organizacija Retail Clerks’ International ima v svojih pravlih, da ne morejo postati njeni člani podporniki in člani Komunistične partije, fašistične partije in podobnih organizacij, katerih cilj je prevrniti vlado ZDA ali Kanade s silo.
Tekmovalka te organizacije prodajalcev na drobno Canadian Merchandising Employees' Union se je pritožila pri Odboru za delavske odnose, da je določilo proti sprejemu komunistov in fašistov nezakonito in da naj zato organizacija izgubi pravico zastopanja prodajalcev. Odbor je to zahtevo odbil in izjavil, da komunizem ni “vera”, da zato določilo v pravilih ni v nasprotju z zakonom.
*
V Montrealu je skupina roparjev napadla potniški vlak in odnesla nekaj plena.
*
Bolniške strežnice zahtevajo povišanje plač od 8 do 19% in njihovo enakost po vsej Kanadi. Zvezna vlada to zahtevo odklanja, pripravljena pa je povišati plače bolniškim strežnicam letos od 6.3% do 9.6%, prihodnje leto pa še za 5%.
Sušni čas je čas gozdnih požarov. V Britski Kolumbiji jih je gorelo na raznih krajih skupaj pretekli teden 325, nekaj manj kot prejšnje tedne.
*
Predsednik kvibeške pokrajinske vlade Robert Bourassa je dejal na posvetu predsednikov pokrajinskih vlad v Victoriji v Britski Kolumbiji pretekli teden, da je prepričan, da bo prebivalstvo pokrajine Kvibek odklonilo ločitev od ostale Kanade, kakor hitro bo dosežen med zvezno vlado in Kvibekom sporazum, ki bo zadovoljivo poskrbel za nemoteno kulturno rast in življenje francoskega dela Kanade. Dejal je, da je prepričan, da bo do takega sporazuma med pokrajinsko in zvezno vlado prišlo kljub temu, da je on v Victoriji v preteklem juniju izdelani načrt odklonil kot nezadovoljiv.
-----o-----
Zrasffa s harmonik®
BELLEVILLE, Ont. — “Od začetka jo nisem marala, nato pa je rastla z menoj,” je dejala Jo-sie Peček, 15 let staro dekle iz 7 Bongard Cres v Bellevillu, ki je dobila najboljšo oceno v 8. razredu in priznanje od Cana-
dian Accordion Teachers’ Association.
Josie, hčerka slovenskih staršev, se uči harmonike 7 let na Arden's Accordion Academy. Za harmoniko, priljubljeno v Sloveniji, so jo navdušili starši, ki so se v Kanado priselili iz Slovenije. Josie pravi, da je nekaj-krati hotela opustiti harmoniko, pa se je le vedno premislila, in zdaj ji je v resnično veselje. Pravi, da bo morda učila harmoniko, lahko pa da jo bo igrala tudi v svoje lastno veselje in zabavo.
Preteklo pomlad je Josie u-spešno nastopila na Belleville Music Festival. Dosegla je 91 točk na koncertu valčkov, pa igrala tudi za zabavo na cerkvenih in drugih prireditvah. Kasneje letos upa, da bo nastopila na televiziji.
Josie je ena od 16 iz Bellevil-la, ki so prijeli priznanje od Helen Milne, predsednice komisije Accordion Association. Drugi u-spešni kandidati so bili domačini.
Slovenskemu dekletu k res lepemu uspehu čestitamo in ji želimo obilo uspehov na polju glasbene umetnosti, pa tudi o-bilo veselja pri njenem poklicnem delu.
DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
V svetovnih razsežnostih so elektronski računalniki že izgubili skrivnostni pridih. Iz nekdaj “čarodejnih” naprav, ki so vzbujale po tej plati strah in nezaupanje, po oni pa nezmerne obete, so se spremenili v znanstveno in predvsem organizacijsko opremo s sicer izredno veliko in daljnosežno zmogljivostjo, a tudi s povsem razvidnimi omejitvami. Zato gre danes pri uvajanju računalniške tehnike predvsem za dvoje vrst vprašanj; za računalniško reševanje nalog, ki jih prej ni bilo mogoče rešiti, a hkrati za prilagajanje raziskovalnega in organizacijskega dela zahtevam, ki jih postavlja narava računalnikov.
To dvoje je ne glede na omejitve nedvomno sprožilo “drugo industrijsko revolucijo”, ki je zdaj v polnem zamahu. Iznajdbe, ki so pognale v tek prvo industrijsko revolucijo, so takoj po tistem, ko so jih začeli uporabljati, povečale dotlej znano moč ali učinkovitost približno za desetkrat. Prvi parni stroji so ha primer zalegli približno za deset volov, avto je nekako desetkrat hitrejši od konja, letalski promet je desetkrat hi-
trejši od železniškega. Elektronski računalnik prinaša vse drugačna količinska razmerja. Približno milijonkrat hitrejši je kot mehanski računalniki ali kot človeški možgani. Ameriško ali zahodnoevropsko banko stane elektronsko izstavljanje čeka tristokrat manj kakor ročno. Hkrati pa se je v primerjavi s prej znanimi razsežnostmi neizmerno povečala količina podatkov, ki jih je mogoče obdelati z računalniki, in z njo velikost sistemov, ki jih je mogoče z njimi raziskovati in obvladati. Prav zaradi tega sodi svetovni trg računalniške tehnike med tiste, ki se širijo najhitreje. V šestdesetih letih in v začetku sedemdesetih je naraščal v povprečju med 15 in 18 odstotki letno.
Zaradi tako nagle rasti in razvoja je sila težko natančneje ugotoviti, koliko računalnikov ima v določnem trenutku posamezna dežela, še težje je priti do realne podobe o tem, kakšna je “gostota” računalniških zmogljivosti na prebivalca ali na dolar družbenega proizvoda, Najnatančnejšo znano preiskavo o tem je lani opravila znana
ameriška korporacija RAND, ki jp podala za konec leta 1969 naslednjo sliko o številu računalnikov v posameznih državah:'
ZDA .....................70.000
Japonska ................ 5.800
ZR Nemčija .............. 5.750
Velika Britanija ........ 5.600
Francija ................ 5.010
ZSSR .................... 3.500
Italija ................. 2.500
Kanada .................. 2.400
Avstralija ................ 900
Nizozemska ................ 850
Švica ..................... 800
Vzh. Evropa (brez ZSSR) 750 Vsa Afrika ................ 750
Te podatke je treba, kar je razvidno že iz zaokroženih številk, jemati s pridržki, ki izvirajo iz nagle rasti in zamud pri evidenci, a tudi dejstva, da so računalniki pomemben element vojaške moči posamezne države. Zlasti velja to za Sovjetsko zvezo, kjer je iz vesoljskih uspehov, in jedrsko-raketnega sistema razvidno, da mora biti računalniška tehnika kakovostno na zelo visoki ravni; nikoli pa v ZSSR niso objavili izčrpnejših podatkov o računalnikih v gospodarstvu in javni upravi.
TRENUTEK TIHOTE, — Izraelski vojak na jordanijski
meji si je vzel kratek trenutek odmora za molitev. Na glavi ima tradicionalno pokrivalo in malo -škatljico, v kateri so koščki pergamenta z reki iz Sv. pisma.
Yesti iz Slovenije
Slovenske ceste niso nevarne samo. za ljudi, kajti lani so na njih povozili kar 746 srn; zajcev pa sploh niso šteli, prav tako tudi ne kokoši.
*
Kvartet “Savski val” z Ježice, ki ga sestavljajo Franci Kunaver, Rudi Prebil, Damjan Kurent in Janez Presetnik, si skozi oglušujoče zvoke bobnov in električnih kitar vedno bolj utira pot s staro, pristno narodno pesmijo. Precej so tudi pridobili z nasveti strokovnjakov in poznavalcev narodne pesmi, med katerimi sta predvsem prof. Luka Kramolc in pevec Tone Petrovčič.
❖
Nočno delo žensk in mladoletnikov je po mednarodnih konvencijah prepovedano v vseh državah, toda v Sloveniji to prepoved zavestno krši kar 139 delovnih organizacij in imajo za to kršitev celo uradna dovoljenja in pristanek sindikalnih organizacij. Veliko je tudi podjetij, ki imajo dovoljenja za nočno delo za takšno formalnost, da se nanje kar požvižgajo. Ženske v teh podjetjih so “toliko razumevajoče, da vedo, da je treba delati tudi ponoči.
*
Pri kopanju jarka čez Ljubljansko cesto v Celju so delavci naleteli na marmornate bloke. Po mnenju direktorice pokrajinskega muzeja Vere Kolškove gre za dele grobnice iz prvega in polovice drugega stoletja po Kr. Odkrili so lep timpanon z reliefi, napisano ploščo, del arhi-trava in sleme z Meduzino glavo. Najdba je pomembna, ker je pokazala lokacijo zahodne nekropole Claudine Celeiae, ki je bila ob cesti Emona-Celeia.
H:
Potok Ščavnica je stoletja pr opravljal kmetijske površine in kmetom povzročal hudo škodo. Sedaj so končali z regulacijskimi deli od vasi Cezanjevci pri Ljutomeru do izliva Ščavnice v Muro.
*
Mariborski gasilci so v dneh od 20. do 27. junija imeli vrsto prireditev ob 100-letnici ustanovitve gasilskega društva. Razstavili so različno gasilsko orodje, opremo, odlikovanja in priznanja ter fotografije, ki so prikazala pot gasilskega društva od ustanovitve do danes.
*
Mednarodna žirija 9. ljubljanskega grafičnega bienala je izbrala za častnega nagrajenca
bienala slovenskega grafika in slikarja Rika Debenjaka.
*
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je izdala v zbirki Korespondenca pomembnih Slovencev drugo knjigo “Pisma Frana Levca”. To dokumentarno delo o osebnosti, ki je imela pomembno vlogo v razvoju slovenskega slovstva, obsega v glavnem pisma iz 80-tih let prejšnjega stoletja.
*
Ljubljanska in zagrebška univerza sta v dolenjski metropoli pripravili podiplomski študij iz strukturne biofizike. Poletna šola je trajala od 31. maja do 15. junija. Predavanja so bila v slovenščini in hrvaščini, tuji profesorji pa so imeli predavanja v angleščini. Na tečaju je sodelovalo deset znanstvenikov, udeležencev pa je bilo 33.
*
Najboljši učenci osmega razreda osnovne šole iz vse Slovenije so se pomerili v matematiki. Tekmovanja, ki je bilo izbirno, se je udeležilo okoli 5000 učencev, 136 pa se jih je zbralo na zaključnem tekmovanju. Reševali so naloge, ki jih je izdelala republiška tekmovalna komisija. Vegovo zlato značko je prejelo kar 81 tekmovalcev, prvih deset najboljših pa še knjižne nagrade.
V	potoku Lendavi med Mursko Soboto in Lendavo so poginile vse ribe; po cenitvah je kakih dvajset ten rib plavalo mrtvih v dolžini več kilometrov. Doslej še niso ugotovili vzroka, menijo pa da gre za zatrupitev z organskimi snovmi.
*
V	Jugoslaviji je po podatkih za leto 1970 imelo 297 delovnih organizacij elektronske računalnike. Slovenija je po številu daleč pred ostalimi, saj je v Sloveniji kar 95 podjetij z računal-ninško opremo. Po statistiki ameriške organizacije Rand je imela leta 1969 največ računalnikov ZDA, kar 70.000, ves ostali svet pa le 30.000, od tega Japonska 5.800, Zahodna Nemčija 5.750, Anglija 5,600, Francija 5.000, ZSSR 3.500, Italija 3.500 in Kanada 2.400, vsa Vzhodna Evropa pa 750.
*
Letalsko podjetje iz Ljubljane Inexadria je dobila dovoljenje Sveta za civilno aeronavtiko ZDA, za opravljanje poletov med ZDA in Evropo. Dovoljenje je zaenkrat veljavno tri leta. Toda Inexadria bo šele prihodnje leto uvedla letalsko zvezo z ZDA, ker so v pričakovanju dovoljenja pripravili le okvirne načrte za progo.
*
Na gostinski šoli v Ljubljani je 19. junija diplomiralo 169 študentov, bodočih kuharjev in natakarjev.
*
Avtobus s 40 šolarji postojnske osemletke je na cesti proti Senožečam trčil 18. junija z velikim tovornjakom s prikolico. Pri trčenju je bilo hudo poškodovanih 7 potnikov in šofer, trije pa so bili lažje ranjeni. Do nesreče je prišlo na ovinku, ko je zaradi spolzke ceste zaneslo priklopnik čez sredo cestišča, kjer je udaril v sprednji del avtobusa, ki je nato zdrsnil s ceste in treščil v drevo.
*
Republiški center za obdelavo popisnega gradiva ima svoj sedež v Mariboru v novi zgradbi doma za rehabilitacijo invalidov. Center v Mariboru ima najmodernejši računalnik sistema Key-Edit, ki je edini v Jugoslaviji, pa tudi v Evropi jih ni veliko. V Centru dela 170 uslužbencev, ki imajo mesečno plačo od 1200 do 1500 din, od avgusta pa bodo plačani po učinku.
Trenutno obdelujejo popis delavcev, zaposlenih v tujini, ki so v mnogih primerih popisani po dvakrat, po podatkih svojcev, nato pa še v tujini po popisovalcih konzularnih predstav-
ništev. Računalnik seveda ne bo “našel” delavcev, ki sploh nikoli niso bili popisani. Končni rezultati vsega slovenskega popisovanja bodo znani šele spomladi leta 1972.
*
V	zbornični dvorani ljubljanske univerze je rektor dr. Mirjan Gruden 6. julija promoviral 26 novih doktorjev znanosti. Promovirani so bili Oto Norčič za doktorja ekonomije, Bogdan Kavčič za doktorja s področja sociologije, Andrej Ažman, Hermina Leskovšek-šefman, Sveti-slav Maksim, Jelena Rajnvajn in Boris Žemva za doktorje kemijskih znanosti, Janez Stepišnik in Zvonko Trontelj za doktorja fizikalnih znanosti, Jelka Šmid-Korbar za doktorja farma-cvetskih znanosti, France Brem-šek, Slavko Hodžar, Peter Jereb, Peter šuhel, Vishwanath Sinhi in Peter Zazula za doktorje elektrotehničnih znanosti, Vincent Čižman za doktorja tehničnih znanosti, Bojan Accetto za doktorja znanosti interne medicine, Lidija Andoljšek-Je-ras za doktorja s področja ginekologije in porodništva, Miloš Kobal za doktorja s področja psihiatrije, Leo Mateje za doktorja pediatrije, Ivo Obrez za doktorja s področja rentgenolo-gije, Zdravko Perič za doktorja s področja dermatovenerologije, Srečko Rainer s področja ginekološke patologije, Zlata Strop-nik-Crepinjko za doktorja znanosti s področja mikrobiologije in Andrej Šalehar za doktorja agronomskih znanosti.
H«
V	Ptuju so ugotovili, da 25% . delavcev zasluži v normalnem delovnem času manj kot znaša uradno določena minimalna plača. Ta znaša 800 dinarjev mesečno. Izgleda, da je socialistični realizem precej drugačen, kakor ga slikajo.
*
Zborovski dirigent in profesor na pedagoški akademiji Radovan Gobec je pripravil knjigo, v kateri obravnava tehniko zborovskega d i r i g i ranja. Knjiga “Dirigiranje” je izpolnila vrzel, saj so se mnogi študenti glasbe in zborovodje zaman ozirali za slovenskim učbenikom.
Ženske dobijo delo
Iščemo snažilko
Iščemo snažilko za delni čas. Mora razumeti angleško. Prosimo, kličite Mr. Žare za intervju: 361-7811.
Certified Chemical & Eqpt. Co. 5366 St. Clair Avenue
(x)
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 3 sobe zgoraj, soparna gorkota in plin. Kličite po 6. uri HI 2-7821
(X)
HOUSE FOR SALE
BY OWNER — 6 rm. bungalow, 3 bdrms., HW heat, insul., copper plumbed, alum, siding, full bsmt., garage, porch, Shore Acres Ass’n MbrShip, 15007 Lk. Sh. Blvd. $23,000. 531-4911 (3-6 pm.) Prin. only.	(156)
Ugodno prodam
zaradi selitve dobro ohranjen štedilnik in hladilnik, posteljo s spodnjim in zgornjim modro-cem. Oglasite se na 6329 Carl A ve. zgoraj ali kličite 391-6289.
Plumbing - Painting
_Vsa vodovodna in plinska dela, kakor pleskanje (barvanje) hiš in drugo, izvršimo garantirano, dobro in poceni.
Kličite: 881-9573
-(154)
For Rent
Single, 5 rooms at 7615 Lock-year, $75 per month. Also five rooms, down, at 7617 Lockyear, $50 per month. Call anytime after 6 p.m. 521-4295.
ALEXANDRE DUMASi
Grof Monte Cristo
Tujec je pisal lordu Wilmoreu,'čete javiti abbeju Busoniju...” proseč ga v pismu pogovora, in | “Povedal sem vam že, da ga ta mu je določil za sestanek ni doma,” pravi sluga. , deseto uro zvečer. Ko pride od- “Torej takoj ko se vrne, mu poslanec policijskega prefekta izročite to karto in ta zapečate-deset minut prezgodaj, mu reko,'ni papir. Ali bode abbe danes da se lord Wilmore še ni vrnil, zvečer ob osmih doma?”
da je pa nenavadno točen in da se gotovo ne zakasni.
O, gotovo, gospod, samo če ne bode delal, kajti to je prav
četrto sobo, ki je bila poleg toliko, kakor če ga ni doma. spalnice, v kateri je bilo razim | “Danes zvečer ob imenovani priproste postelje brez zaves urj bodem zopet tukaj.” videti le še molilni pult, štiri naslonjače, canape, prevlečen
In obiskovalec odide.
Res se vrne ob osmih k maj-[hni hiši isti tujec v istem vozu 'potrka in sluga ga spusti notri, j Spoštljivo vedenje slugino pokaže tujcu, da je njegovo pismo doseglo svoj cilj.
Ali morem govoriti z ab-
z rumenim utrechtskim žametom. —
Lord Wilmore je stanoval v ulici Fontaine-Saint-Georges in je bil jeden onih Angležev, ki zapravljajo svoj denar na po-, tovanjih. Najel si je oprem-1	..
Ijeno stanovanje, v katerem je,beJem Busomjem. _
bil samo dve ali tri ure na dan I “Da> dela v svo^ knjižnici, m
in v katerem je spal le redko- Pncakuje gospoda, odvrne
krat. Jedna njegovih posebno-,sluga-
stij je bila ta, da ni nikdar ho-! Tujec gre po stopnicah, vs-tel govoriti francoski, dasi je, topi in najde abbeja, sedečega kakor so zagotavljali, pisal ta jezik izvrstno.
Dan pozneje, kakor je dobil kraljev prokkurator vsa ta pojasnila, iztopi na oglu ulice Ferou iz voza mož, ki potrka na vrata, prevlečena z olivno zeleno barvo, in vpraša po abbeju Busoniju.
“Gospod abbe je zjutraj zgodaj odšel z doma,” odvrne slu-
CHICAGO, ILL.
“S tem odgovorom se nikakor ne morem zadovoljiti,” pravi obiskovalec; “prihajam namreč od osebe, za katero je on vedno doma. Toda ali me ho-
ItEAL ESTATE FOR SALE
Beaut. 2 flat — 2-6 tAs. 4 bdrms. ea. with cab. kit., tile baths, WW crptg., S/S. Best transp. Nr. schls., ! churches, shops. Could make 3rd apt. 637-8973 or 237-1115.
(152)
CHICAGO, ILL
MALE HELP
PRESS BRAKE OPERATOR A.ND SHEARER AT .SO ORNAMENTAL IRON FABRICATOR
Sm. ornamental iron & fabricating job shop. Some exp. desirable. Will train reliable man. Gd. pay & working conditions. Waukegan area. WILSON RAILING COMPANY, 4120 Belvidere Rd. (Route 120) Waukegan, 111. Tel. 662-1747	(151)
HOUSEHOLD HELP
SUBURBAN FAMILY OF 3 desires reliable person to live in. Own rm. & bath. Lite housework & child care. Perm, job for someone who wants pleasant home w-employ-ment. $80 mo.	825-8218
REAL ESTATE FOR SALE
6 apt. brk. 3 c. gar. 4700 N. 2200 W. Gd. con.., $10,500 inc. New boiler, end. porch. Call owner wkdays aft. 4:30 at 463-0442 wkends anytime.
(151)
5901 N. SHERIDAN — 3 bdrm., 2 baths, air cond., appls. Overlooking Park + Lake, swimming pool & rec. rm. $52,500. Very low main, in well run. bldg. Covered prkg. space. By Owner.	784-5140
4800 S. LAMON — Corner lot.
3 bdrm. brk. Finished basement, cent, air, 2 car garage. OWNER. $25,900 or best offer.	735-2341
(152)
CHARMING 3 Bdrm. Home.
IVz baths, full bsmt. Newly decorated. Gas furnace 1 yr. old, fenced in yd., end. back porch. Low taxes. $25,000. By Appt. 583-0556.
HARRISBURG, ILL. — Nice small house, 1 bdrm. on 2 acres land. Ideal for retirement. $7,000 or best offer. Pvt. party.
969-6098 or 618-252-4545
(152).
OAK PARK — Northwest 8 rms., 4 bdrms., IVz baths, mod. pan. kit. & den, full bsmt., dble. gar., 2 blks. to Mann Schl. Lower $30’s. Pvt. owner.
383-2063 or 386-2430
STONE PARK — BY OWNER 3 Ige. rms., bath, 1st. fir. 3 rms. & bath, 2nd, corner lot, dble. garage. Low taxes. Low $20’s.	344-2436
pri jasno razsvitljeni mizi, do-čim se je po ostali sobi razlivala le medla luč. Busoni je bil oblečen v duhovniško obleko, in glavo mu je pokrivala ku-kulja.
“Ali imam čast govoriti z gospodom Busonijem?” vpraša tujec.
“Da, gospod,” odvrne abbe, in vi ste oseba, katero mi pošilja gospod de Bovilie, prejšnji nadzornik ječ, od gospoda policijskega prefekta?”
“Tako je, gospod.”
“Agent pariške policije?”
“Da, gospod,” odvrne tujec, obotavljaje se nekoliko, ter žaru di.
Abbe si popravi svoja velika, ne samo oči, ampak tudi senca pokrivajoča očala, zopet sede in prosi tudi tujca, naj izvoli sesti.
“Jaz vas poslušam, gospod,” pravi nato abbe z italijanskim naglosom.
Opravek, katerega imam izvršiti, gospod,” odvrne obiskovalec, povdarjaje vsako posamezno besedo, “je opravek zaupnosti za onega, kateri ga izvrši, in za onega, pri katerem ga izvrši.”
Abbe se pokloni.
“Da,” nadaljuje tujec, “vaša poštenost je, kakor pravi gospod policijski prefekt, znana tako, da želi od vas pojasnila v neki zadevi, ki oblast jako zanima. In upamo, gospod abbe, da vas niti vez prijateljstva, niti človeški nagibi ne pripravijo do tega, da bi justici prikrili resnico.”
Nato odvedo tujca v sobo, ki ni imela na sebi čisto nič posebnega. Kamin z dvema finima porcelanastima vazama, ura z Amorjem, ogledalo, na vsaki njegovi strani bakrorez, katerih jeden je predstavljal Homera, nesočega svojega vodnika, drugi Beligarja, prosečega miloščine, siva tapeta, oprava, pregrnjena rudeče in črno: to je bil salon •lorda Wilmorea.
Razsvitljen je bil' medlo, in zdelo se je, da je ta svetloba pripravljena nalašč za slabotne odposlančeve oči.
Ko poteče deset minut in prične biti ura deset, se pri petem vdarcu odpro vrata, in prikaže se lord Wilmore.
Lord Wilmore je bil človek, ki bi ga bilo prej imenovati velikega kakor majhnega. Njegovi zalisci so bili redki in rudeči, njegovi plavi lasje so pričeli njegovi plavi lasje so pričeli siveti. Obleka je jasno kazala, da je Anglež; njegova suknja je bila modra in je imela zlate gumbe in visok šte-pan ovratnik, kakoršne so nosili leta 1811. Telovnik je bil bel, hlače prekratke najmanj za tri palce.
Njegove prve besede so bile:
“Znano vam je, gospod, da ne govorim francoski.”
“Vsaj toliko mi je znano, da tega jezika ne govorite radi,” odvrne prefektov odposlanec.
“Toda vi kljub temu lahko govorite francoski,” nadaljuje lord Wilmore, “kajti dasi francoski ne govorim, vendar razumem.”
“In jaz,” odvrne obiskovalec angleški, “se hočem posluževati v najinem pogovoru vašega jezika, katerega govorim z lahkoto. Ne mučite se.”
“Hao!” vsklikne lord z naglasom, ki je lasten samo pravim otrokom Velike Britanije.
Odposlanec izroči lordu svoje priporočilno pismo, katero prečita ta s pravo angleško flegmo.
“Razumem, zelo dobro razumem,” pravi angleški, ko neha čitati.
Nato se prično vprašanja.
Bila so skoro ista kakor pri abbeju Busoniju, toda ker lord kot grofov sovražnik ni tako malobeseden kakor; abbe, izve tujec zdaj mnogo več kakor prej. Po lordovem pripovedovanju je vstopil Monte Cristo, ko je bil star deset let, v službo jednega onih malih indijskih knezov, ki so se vojskovali z Angleško. Tu ga je lord videi prvič, tu sta se bojevala kot sovražnika: Zaccone je bil vjet, in pripeljali so ga na Angleško na pontone, od koder je zbezal in se rešil s plavanjem. Nato so se pričela potovanja, ljubezni in dvoboji, dokler ni vstopil v grško službo. Tam je našel v te-salsskih gorah zlat ruadnik, a ni z nikomur govoril o tem. Po bitki pri Navarinu, ko se je konstituirala grška vlada, je prosil kralja Otona, naj mu podeli pravico, da sme ta rudnik izrabljati, in kralj je ugodil njegovi prošnji. Od tod izvira neizmerno premoženje, ki donaša vsaj ova milijona rent, ki pa se naenkrat lahko konča, če rudnik izčrpajo.”
“Toda, pravi tujec, “ali veste, zakaj je prišel na Francosko?” “Špekulirati hoče pri železnicah,” odvrne lord, “in ker je izvrsten kemik in naravoslovec, je iznašel nov telegraf, katerega vporabo študira zdaj.”
“In ali mi lahko poveste, približno koliko porabi na leto?” “Največ pol milijona frankov, kjer je jako skop.”
Bilo je jasno, da govori iz Angleža jeza in da predbaciva grofu skopost, ker ne ve, kakšno napako naj si izmisli.
“Ali veste kaj natančnejšega o njegovi hiši v Autenilu?”
“Da, gotovo.”
“In kaj veste?”
“Vi vprašate, zakaj jo je kupil?”
“Da.”
“Grof je špekulant in se s tem gotovo ruinira, gospod. V bližini te hiše je po njegovi trditvi baje mineralen vrelec, ki lahko tekmuje z vrelci v Bagneresu, Lunchonu in Cauteretsu. Tam hoče vstanoviti ‘Badehaus’, kakor pravijo Nemci. Že trikrat je dal prekopati ves vrt, da bi našel ta znameniti studenec, in ker je bilo to dozdaj zastonj, gotovo kupi v kratkem tudi vsa sosedna poslopja. In upam, da ga te železnice, električni telegrafi in kopališča uničijo popolnoma.”
“In zakaj želite to?” vpraša obiskovalec.
“Ker je zapeljal na Angleškem ženo jednega mojih prijateljev,” odvrne lord Wilmore.
“Moj Bog, zakaj se z njim raje ne bijete?” :
“To se je zgodilo že trikrat: prvič s pištolami, drugič z meči in tretjič s espadoni.”
“In uspeh teh dvobojev je bil?”
“Prvič mi je prestrelil roko,
drugič me je zabodel v pljuča, in tretjič sem dobil to rano.”
(Dalje prihodnjič)
MULLALLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th at.	KE 1-9411
Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani. if Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
pjŠjg
i j
I
LISTEK DAJE — V Tokiu je policija prišla na novo vrsto prometnih predpisov. Kovinski listek je pripet na ogledalo avtomobila z jeklenim obročkom, ki ga more odpreti edino policija. Ta ga odpre, ko lastnik avtomobila plača kazen.

!
KS K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAKEJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
»prejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke p* takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
c za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K..T.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.KJF.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Ulinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ...
NASLOV MESTO .. DRŽAVA
»»••••■•••••••••••••••••••••••••••a


• ••••••••••••••M
GODB
mmm pogrebna	ZAVODA
1053 East 62 St.	431-2088
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM	
15301 Waterloo Road	531-1235
MODERN BUS. TYPE BRK. BLDG. 3991 Archer Ave. — By Owner. 5 rm. apt. on 2nd fir. 1st fir. 25x130’ space for any bus. Att. dble. gar. $30,000. By appt call VI 7-2136.
(153)
OAK LAWN—BY OWNER — Open Sun. 1-5 5040 Lamb Dr. (102nd PI.)
4 bdrms. brk. ranch, 2% baths, fin. bsmt. w-office, crptg. & drapes incl., cent. air. Many extras. Law $40’s. 422-8368
HARWOOD HTS. — Deluxe 3 flat by owner. 3 yrs. old, 2-5%’s, 1-2 bdrms, and IVz baths, 2 c. garage. Side street loc. In lower $90’s. By appt. only.	867-6820
THE 18-YEAR-OLD VOTE
NOVI VOLIVCI — Z uzakonitvijo volivne pravice za 18 let stare se je število volivnih upravičencev v ZDA povečalo za preko 11 milijonov na skupno okoli 140,000,000. Zemljevid kaže, v tisočih, koliko novih volivcev je v kateri izmed držav. V državah Georgia in Kentucky jih ni nič več, ker tam so že doslej imeli pravico voliti z 18 leti, na Havajih z 20 leti, na Aljaski pa z 19 leti.
ČE SE SELITE
• - •	■ •'
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave-	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO

ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
'Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderaon 1-0628