IfioJCLVI - št.84 - CENA 70 SIT Kranj, petek, 29. oktobra 1993 Škofjeločani enotni proti odpadkom Jazbinšek ni prepričal poslancev Minister za okolje in prostor je zatrdil, da odlaganje odpadkov ni vzrok za zavlačevanje Pri delih za zapiranje rudnika urana, pač pa iskanje čimboljše rešitve za varstvo okolja. Jbtofla Loka, 28. oktobra - Kljub veliki spretnosti, manju in J*« argumentom Mihe JazbinŠka - to so mu primali tuđi j|*vUni razpravljafci na skoraj šesturnem izrednem zasedanju J*°*jeloške občinske skupščine - ministru za okolje in prostor *f uspelo prepričati poslancev o tem, da obstajajo utemeljeni ^logi, zaradi katerih slovenska vlada odlaša s sprejemom Ptograma del za odpravljanje posledic rudarjenja in predelo-!*°ja uranove rude v nekdanjem Rudniku urana Žirovski vrh. 0ede na dejstvo, da se že dobra tri leta po zaprtju rudnika tem področju ni storilo ničesar, je ostalo vprašanje, ali se ***on o zapiranju rudnika urana ne izvaja, ali pa se z njim le odlaša, nedorečeno, taj je Mihi Jazbiniku vsaj v določeni meri uspelo prepričati skoraj polnoštevilno navzoče poslance, da proučevanje možnosti m shranjevanje odpadkov ni glavni vzrok za odlašanje, pač pa še ne dovolj dorečeni načini, kako okolje čimbolje zavarovati. Kot glavno vprašanje pri tem je bil izpostavljen način sanacije jalovisc - ali ialovilča na sedanjih lokacijah sanirati le s prekrivanjem, aH pa jalovino zvoziti nazaj v opuščeni radnik, medtem ko so poslanci kljub zagotovilom ministra, da hi bilo shranjevanje odpadkov ekološko povsem neoporečno, vztrajali, da to nikakor ne pride v ponev. Več o izredni seji na 3. strani.. * S. Žargi ..... .................................................................. ^stninjenje turističnih podjetij v TNP Domačini naj bi bili večinski lastniki nu^n° premoženja naj bi brezplačno prenesli na razvojno delniško družbo ali zadrugo, 'ninili pa bi ga tako, da bi večinski lastniki postali domačini. Y -j - Skupina poslancev krščansko demokratske stranke ie ie 0 petku septembra predložila državnemu zboru predlog zakona lastninskem preoblikovanju družbenih in lastniško mešanih Etičnih podjetij na območju Triglavskega narodnega parka. tem zakonu naj bi dru-Var' ^ot s'cer predvideva pri-,C,2acijski zakon, olastninili »^bene hotele, gostinsko in J^o-rekreacijske objekte, J!°Karnpe, počitniške do-^e, žičnice in vsa zemljišča J? območju parka. Najprej naj jo >z celotnega premoženja Uj^iH del, ki ga je treba vrniti anjim lastnikom, nato naj- več petino namenili za interno razdelitev delnic in za notranji odkup, vse ostalo premoženje pa brezplačno prenesli na razvojno turistično delniško družbo ali zadrugo, katere ustanovitelji in delničarji bi bili lahko samo slovenski državljani. Delniška družba ali zadruga naj bi za štiri petine premoženja izdala navadne upravljalske delnice, za petino pa delnice, ki bi se glasile na ime varstveno ekološkega sklada. Lastninjenje bi potekalo tako, da bi prebivalci v parku in iz krajevnih skupnosti, ki delno ležijo v njem, z uporabo svojih lastninskih certifikatov, z notranjim odkupom in s petletnim odplačilom pridobili večinski lastniški delež nad premoženjem. Skupina poslancev utemeljuje [>redlog s tem, da razvoj eko-oškega, "mehkega", okolju prijaznega turizma ne bi bil mogoč, če bi v parku prevladovali zunanji ali celo tuji lastniki. Državni zbor zakona še ni obravnaval, državni svet pa je načelna izhodišča že sprejel. V Žičnicah Vogel, bohinjskem Kompasu in v Alpinumu se s predlaganimi zakonskimi rešitvami ne strinjajo. Predlagajo, da bi se podjetja v parku lastninila tako kot vsa ostala, iz deležev, ki bi po končanem lastninjenju pripadla republiškemu skladu, pa naj bi obliko-vali sklad za reševanje ekoloških, razvojnih in odškodninskih problemov v parku. • C. Zaplotnik iT 1 f y^°Q* Loka, 27. oktobra • Košarkarice Odeje - Marmorja so pJ^tjem kolu pokala Liliane Ronchetti v domači dvorani na vic v Skorji Loki v sredo zvečer gostile italijanske gCprvakinje, ekipo Ahena in Cesene. Čeprav jim ni uspelo y£?8ati, »o ljubitelji košarke lahko uživali v lepem srečanju, da* 0 košarki in ostalih športnih dogodkih pa je zapisano v ^"»•nji Stotinki.V.S., foto: J.Pelko Sprejeta merila za plače direktorjev Izstopa le peščica Ljubljana, 26. oktobra • Predsednik GZS Dagmar Šuster in predsednica Združenja Manager Anica Berglez-Volk sta podpisala merila za plače direktorjev. Ob tem so dejali, da 95 odstotkov direktorjev ta merila že upošteva, izstopa le peščica, ki meče slabo luč na vse managerje. Po sprejetih merilih naj bi v majhnih podjetjih imeli direktorji trikratno povprečno plačo, v srednjih štirikratno in v velikih petkratno povprečno plačo v podjetju. Čiste plače slovenskih direktorjev naj bi potemtakem znašale od 135 do 225 tisoč tolarjev. Uresničevanje teh meril zbornica in združenja lahko zagotovita le s svojo avtoriteto in z moralno močjo, v bistvu gre torej za gentlemanski dogovor, ki je smotern in razumen v tem času. Izjemno visoke, "incidentne" plače si po Sustrovih besedah izplačuje le peščica slovenskih managerjev, ki slabo luč mečejo na tisoč drugih. Spiska direktorjev, ki so maja in junija prejeli zelo visoke plače ni dobil, ker SDK pravno še preverja, če so ti podatki lahko javni. Na naše vprašanje, koliko je teh podjetij in v kolikšni meri so te plače odstopale od sedaj sprejetih meril, pa je Dagmar Suster odgovoril, da gre za 30 podjetij in da jih najbolj odstopa le nekaj, saj je čista plača 25-tega na seznamu znašala 280 tisoč tolarjev. • M. Volcjak A Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Vrba, 28. oktobra - Danes so v Vrbi slovesno odprli 13 kilometrov dolg odsek avtoceste Hrušica - Vrba, slavnostni Iovornik pa je bil predsednik vlade Republike Slovenije dr. anez Drnovšek. Vrednost zahtevnega objekta je 140 milijonov nemških mark ali le za 13 odstotkov več, kot so načrtovali. Vlada je v zadnjem letu za cesto namenila dodatnih 1,2 milijona tolarjev, od tega 680 milijonov za končna dela. Na avtocesti so odkrili tudi tehnični spomenik in na novo zgrajeni objekt Kompasa mejnega turističnega servisa. Veco avtocesti na 4. strani. - D.S. - Foto: Gorazd Sinik J*vna dražba Tekstilindusovih nepremičnin jppravne stavbe brez kupcev KrTH' ^ oktobra - Včeraj je bila na Temeljnem sodišču v He*ttJtt javna dražba, na kateri je bil naprodaj del ^Prentičnin kranjskega Tekstilindusa v stečaju. Kot celoto lilij njih, tako da je bila dražba zaključena prej kot v minutah, • M. G. Potrjenih 20 programov lastninjenja Kroj je tretji na Gorenjskem Kranj, 26. oktobra - Škofjeloški Kroje je tretje družbeno podjetje na Gorenjskem in v škofjeloški občini, ki mu je agencija za privatizacijo že odobrila program lastninjenja. Za Embalažno grafičnim podjetjem iz Škofje Loke in Termopolom iz Sovodnia se je torej za pot privatizacije sorazmerno hitro podal tudi Kroj iz Škofje Loke. Zanimivo je, da so vsa tri podjetja iz škofjeloške občine, kar nemara že potrjuje spomladi izrečene besede predsednika kluba škofjeloških direktorjev Braneta Selaka, sicer direktorja hotaveljskega Marmorja, da škofjeloških direktorjev niso premamile divje privatizacije. Res ie bilo več takšnih poskusov v kranjski občini, kjer zdaj z revizijo ceho plačujejo vsa podjetja, saj se bo olastninjenje vsem odmaknilo v prihodnje leto. Agencija za privatizacijo je doslej prejela 50 programov lastninjenja, kar 46 programov predvideva notranji odkup, štirje notranji odkup v kombinaciji z dokapitahzacijo, dva pa prodajo vseh sredstev podjetja. Doslej pa je agencija odobrila 20 programov lastninjenja. • M. V. Kranjski trgovec z Igračami Tttofon (064)212479 bi 221 660 »Wft SLOVENCI PO SVETU Pomenljive besede nemškega kanclerja Čeprav nemški kancler Helmut KohI Slovenije poimensko ni uvrstil med države, ki naj bi imele zaprta vrata za vstop v Evropsko skupnost, pa je tudi ni naštel med državami, ki naj bi v doglednem času postale članice. Karkoli je že rekel nemški kancler na forumu nemškega gospodarstva v Bonnu, je za Slovenijo znamenje, da bo morala preliti še veliko znoja in pokazati veliko mero diplomatske spretnosti ter prestati še mnoge evropske teste, da jo bo razvita Evropa vzela za svojo. Prav imajo tisti, ki so prepričani, da se Evropa še ni odločila, kam bi nas uvrstila: ali na evropsko področje miru, demokracije, gospodarske in socialne uspešnosti, ali za to mejo, kjer pa veljajo povsem druge značilnosti. Ustanovljen Atlantski svet Odslej ima tudi Slovenija Atlantski svet, nevladno gibanje državljanov, ki si bo prizadevalo za obveščanje javnosti o problemih varnosti in sodelovanja v Evropi in svetu in za proučevanje in povezovanje na področju, ki ga obsega prekoatlantska zveza NATO. Novoustanovljena slovenska organizacija je že zaprosila za sprejem v centralo te zveze v Parizu. Kancler Kohl naj bi namreč dejal, da za tiste države, ki so nastale na ozemlju bivše Jugoslavije, za Romunijo, Albanijo in Bolgarijo v Evropski skupnosti ni prostora. Kvečjemu bi skupnost lahko z njimi sklenila asociacijske sporazume. Na vzhodu pa naj bi skupnost zajela Češko, Slovaško, Poljsko in Madžarsko in baltiške države, če bodo to želele. Kasneje se je izkazalo, da kancler le ni tako rekel. Dejal je, da je interes skupnost za včlanitev teh držav, o tem, za koga pa naj ne bi bilo mesta v skupnosti, pa ni govoril. Kakorkoli vzamemo kanclerjevo izjavo, nas ni omenil v nobeni zvezi, čeprav nam zahodnoevropski politiki, sicer ne oni najvišjega ranga, zagotavljajo, da nas ne jemljejo več kot del Balkana in njegove krize, ampak kot uspešno in perspektivno državo, ki ji je mesto v razviti Evropi. Takšno stališče je prav v Nemčiji slišal slovenski zunanji minister Lojze Peterle med obiskom v nemški zvezni deželi Severno Porenje - VVestfalija. Pohvale na račun Slovenije so deževale tudi med sredinem obiskom delegacije državnega zbora v Evropskem parlamentu. Poslansko delegacijo vodi podpredsednik državnega zbora Miroslav Mozetič. * . J.Košnjek Dober večer, sosed Po koroškem se nadaljujejo dvojezične kulturne prireditve z naslovom Dober večer, sosed, ki naj bi zbližale nemško in slovensko govoreče Korošce. V petek je bila prireditev v Borovljah, v nedeljo v Globasnici, kjer je govoril Koroški deželni glavar dr. Christof Zernatto, v ponedeljek pa v Železni Kapli in Radišah. V Škocjanu so odprli prenovljeno poslopje posojilnice, ki je v lasti Zveze slovenskih zadrug. V novem poslopju bodo dobile prostor tudi slovenske organizacije in knjižnica. Banka bo imela nočni trezor in bankomat. V Tinjah se nadaljujejo srečanja s pisatelji. V soboto je bil tam gost Miloš Mikeln, ki bo predstavil svoj roman Veliki voz. Sledila mu bosta dva sla vijenca: pisatelja, dramatika in publicista Boris Pahor in Igor Tbrkar. STRANKARSKE NOVICE V Tržiču imajo žensko zvezo Tržič, 29. oktobra - Tržiške žene, vključene v Slovensko žensko zvezo, so se na ustanovnem zboru 25. oktobra odločile, da bodo enakopravno z moškimi vodile politiko Slovenskih krščanskih demokratov. Ustanovni zbor je vodila poslanka Jana Primožič, v imenu regije pa jih je nagovorila dr. Marija Poženel iz Radovljice. Po njenem je slovenska družina v hudi krizi, kar daje obilo možnosti za delovanje tudi tržiški zvezi. Zborovalke na nagovoril tudi podpredsednik občinskega odbora SKD Tržič Janez Bečan. Tržiške članice ženske zveze bodo organizirale predavanja s področja vzgoje, medsebojnih odnosov, zdravstva in preventive pred zasvojenostjo z mamili. Prvo predavanje bo novembra na temo medsebojnih odnosov v družini in družbi. Franc Grašič sprašuje vlado j bo z odvzetim premoženjem na jugu Kaj Ljubljana, 27. oktobra - Na sredini seji državnega sveta je svetnik Franc Grašič iz Tržiča, direktor Peka vprašal vlado, kako misli pomagati tistim podjetjem, ki so jim v Srbiji in Črni goru zaplenili premoženje in imajo neplačane terjatve iz izvoza v bivšo Sovjetsko zvezo. V preteklem mandatu je namreč parlament sprejel zakon, s katerim je država prevzela določene terjatve do Iraka, Kube, Angole ter zvezne direkcije za promet in rezerve izdelkov posebenega pomena, torej za vojsko. Franca Grašiča je tudi zanimalo, če vlada ali ministrstvo za zdaravstvo vesta, da zadnje časa narašča število bolezenskih odsotnosti z dela do 30 dni, ki gredo v breme delodajalcev. Ali je to povezano s prosto izbiro zdravnika, je vprašal svetnik Franc Grašič. • . J.K. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Bo državni zbor zasedal tudi ob sobotah in nedeljah Kdo bo komandiral slovenski vojski Državi zbor je opravil drugo obravnavo predloga resolucije o izhodiščih zasnove nacionali varnosti v Republiki Sloveniji in prvo obravnavo zakona o obrambi. Sprememba ustavneg* zakona pa je se negotova. Ljubljana, 29. oktobra - Poslanci so končno le opravili drugo obravnavo resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Slovenije in z njo v zvezi sprejeli nekatere sklepe. Državni zbor mora v 30 dneh oblikovati posebno telo, sestavljeno medresorsko, ki bo bedelo nad uresničevanjem resolucije. Poslancem se nadzor, za katerega sta zadolžena dva odbora državnega zbora, ni zdel Janez Janša, obrambni minister, trdi, da bo slovenska vojska bistveno cenejša. zadosten. Vlada mora do tretje obravnave predložiti državnemu zboru zunanjepolitično strategijo Slovenije. Resolucija je namreč izjemnega pomena za prihodnje zunanjepolitično ravnanje in usmeritev Slovenije. Končni cilj naj bi bila integracija v evropske gospodarske in varnostne sisteme vključno z Natom. O tem se bodo Slovenci odločali na referendumu, je sklenil državni zbor. Parlament je sklenil, da mora Slovenija vložiti kandidaturo za status opazovalca v skupščini Zahodnoevropske unije in kandidaturo za pridruženo delegacijo v skupščini Nata. Državni zbor je med možno ogrožanje Slovenije uvrstil morebitne težnje po spremembi Osimskih sporazumov in spremembi zahodne meje. Svoje naj pove tudi predsednik države Zakon o obrambi je prestal prvo obravnavo. Tudi ta bo deležen precejšnjih sprememb. Predvsem bo treba natančneje opredeliti pristojnosti predsednika republike, obrambnega ministrstva in obrambnega ministra, vlade, državnega zbora, varnostnega oddelka obrambnega ministrstva in vojaške Zaplet ob spremembi ustavnega zakona Kako bo rešen zaplet ob predlogu za spremembo ustavnega zakona, ki bi za eno leto podaljšal rok za uskladitev zakonodaje z novo ustavo, je nastal zaplet. Ko j* bil na kolegiju predsednika državnega zbora mag. Herman* Rigelnika že dosežen kompromis, da bi nujne zakone s področja lokalne samouprave in javnih financ morali sprejeti do sredineprihodnjega leta, je skupina 22 poslancev predlagala, da morajo biti zakoni, ki zadevajo lokalno samoupravo, sprejeti letos. Šele pod tem pogojem bo ta skupin3 glasovala za spremembo ustavnega zakona. Za tako odločanje je namreč potrebana dvotretjinska večina. Predstavni* teh poslancev dr. France Bučar je dejal, da so spomladanske lokalne volitve po novi zakonodaji možne. Takoj bi morali sklicati zbore volivcev, na katerih bi se odločali o novih občinah, nato pa bi razpisali referendume. Ker so vsi zakoni že v drugi fazi, je njihov sprejem mogoč. Seveda pa bi moral državni zbor zasedati tudi v sobotah in nedeljah. Seja državnega sveta Občinske volitve aprila Ljubljana, 27. oktobra - V sredo so se sestali tudi državni svetniki. Glede proračunskega memoranduma za prihodnje leto so menili, da renominacije proračuna med letom ne bi smele biti dovoljene. Ob obravnavi zakonov s področja lokalne samouprave so svetniki terjali oblikovanje pokrajin kot vmesne stopnje med državo in občinami. Lokalne volitve naj bodo spomladi prihodnje leto, ko bo pretekel mandat sedanjim občinskim skupščinam. Ne glede na to, ali bodo nove občine že formirane ali ne, naj se izvolijo enodomne skupščine. Župane je treba izvoliti neposredno. Svetniki so menili, da nova lokalna samouprava ne sme biti dražja od sedanje, prav tako pa ne bi smeli po novih občinah avtomatično zaposliti vseh zaposlenih po sedanjih občinah. Svetniki so obravnavali tudi predlog zakona o opravljanju turistične dejavnosti na območju Triglavskega narodnega parka. Vojaških kuratov ne bo Poslanec Slovenskih krščanskih demokratov Ivan Oman je predlagal' da bi uvedli institut vojaškega duhovnika oziroma kurata. Predloga državni zbor ni sprejel, ker Je menil, da že sam zakon dovoljuje obiskovanje verskih obredov, vojaki pa so običajno konec tedna doma in se tudi zato lahko udeležujejo verskih obredov. Ivan Oman je predlagal,da bi uvedli vojaške duhovnike policije. Med drugim je bilo sklenjeno, da mora svoje mnenje o zakonu povedati tudi predsednik države. Vojaški organi bi smeli zbirati podatke samo za svoje potrebe in tiste, ki jih nujno potrebujejo. Vrhovno poveljstvo bo v rokah predsednika države, vodenje obrambnih sil v rokah vlade in nadzor v rokah državnega zbora. Del poslancev je menil, da so pristojnosti obrambne/ ministra prevelike, državni z$ pa je tudi sklenil, da narod*/ zaščita ne bo pod kontro' slovenske vojske, ampak "g povsem samostojna služba-tem bi preprečili, da bi ?oS^t narodna zaščita neke vr| paravojaška organizacij ' Obrambni minister Janez ša je poslancem v bran za^°u. povedal, da bo sedanji obran"i. ni sistem trikrat cenejši ^ sistema, ko smo bili $e Jugoslaviji. * . J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICČ Pogovor dveh kranjskih strank Zaskrbljeni zaradi nezaposlenosti Kranj, 27. oktobra • V Kranju sta se sestali vodstvi občinskih odborov Slovenske ljudske stranke in Socialdemokratske stranke Slovenije. Ocenili sta, da se gospodarski položaj ne zboljšuje, še posebej zaskrbljujoče pa je veliko število nezaposlenih v kranjski občini. Kritizirali so nekatere poteze ministrstva za delo. Socialni položaj večine državljanov se še poslabšuje, k čemur prispeva tudi preveč liberalna politika slovenske vlade. Potrebna bi bila protidumpniška zaščita. V prihodnje se bosta stranki pri zboljšanju položaja v kranjski občini medsebojno podpirali. Soglašata tudi s prizadevanji vodstev obeh strank na čelu z Volitve SVtOCeStd gospodoma Janšo in Podobnikom pri preprečevanju divjih privatizacij in za bogatejšo, bolj pravično in pravno urejeno Slovenijo, sta med drugim zapisala predsednika obeh odborov Janez ličar in Branko Grims. občina, v tem primeru Kranj, nekoristna, pravi v informacij1 • sestanka Franci Feltrin. Zaradi tega bi se morali na občini (njc j uslužbenci) zamisliti in vprašati, kdo izkorišča naše bogastvo in česa bodo živele občine v prihodnje. Nekdaj pohvaljene občin* službe, ki se ukvarjajo z Zakonom o denacionalizaciji, so P0?^, tarča neupravičenih kritik upravičencev. Vzrok je v posamezni* .j' ki bi radi postali veleposestniki na tuji (ukradeni) z^l0vlli Podrobno analizo omenjenega zadrževanja bodo poslali drža vladi. . • J.K. Medstrankarski pogovori Slovenska ljudska stranka Škof j a Loka Žirovski vrh brez odpadkov Škofja Loka, 26. oktobra - Na sestanku podružnic Slovenske ljudske stranke iz škofjeloške občine so soglašali s stališčem izvršnega sveta in skupščine občine Škofja Loka, da opuščeni rudnik urana Žirovski vrh ne sme postati odlagališče kakršnihkoli odpadkov. Ti kraji in ljudje so že prekomerno obremenjeni zaradi rudnika. Vsaki nameri odlaganja odpadkov se bodo uprli, tudi s silo, so dejali. Na sestanku so govorili tudi o uresničevanju zakona o denacionalizaciji. Posebne pozornosti je bila deležna informacija, da direktor Kmetijske zadruge Kranj neupravičeno zadržuje vračanje zemljišč, ki ležijo v občini Škofja Loka. Nerazumljivo je, da nekateri občinski uslužbenci to podpirajo. Za občino Škofja Loka so zemljišča, ki jih obdeluje in ima od njih koristi druga {iroblemih, amoak predvsem za čim bolj usklajen nastop okalnih volitvah prihodnje leto, in to vseh desnih in desnos dinskih strank na Slovenskem. Vodstvi Zelenih, ekološko soCIVo stranke in Slovenske ljudske stranke pa sta obravnavali ek0'°jL ki da ne bi bili tako blašča, da U] porabi tudi pravna sredstva. Sicer pa je minister obljubil, da bo program sanacije nekdanjega rudnika urana sprejet še pred sprejemom jj^ogi" do "njihovega" minis-?*• Pa tudi pred nevarnostjo i^Protij z že sprejetimi sklepi 'n Pred sprenevedanjem so sprejet še Fi*u »f1 Ti pomisleki so bih tudi državnega proračuna za leto >k za to da za sprejetje 1994 in da ga bo Vlada pre- frpov na koncu zasedanja ni dstavila občini m krajevni skup- °?° Popolnega soglasja, bili pa nosti Gorenja vas. Do začetka 10 »Prejeti z zelo veliko večino, ^uresničevanja se v rudniku ne ?rvotno Pavel Florjančič je opozoril, da količine, omenjene v programu sanacije, ki ga je izdelal IBE Elektroprojekt, ne drle. Povečana naravna radioaktivnost in ie dodana radioaktivnost in druge vrste prizadetosti tega okolja zaradi rudnika ne smejo biti izgovor za nadaljnjo obremenjevanje tega okolja. Močan argument za dokazovanje tega, da se zakon ne izvaja - nanj je opozoril predsednik izvršnega sveta Vincenclj Demšar - je bilo vprašanje nezadovoljivega financiranja rudnika, ki da je tudi zaradi denarnih stisk onemogočen pri izvajanju vzdrževalnih, zapiralnih in sanacijskih del. trditev, da so morali za preživetjeprodajati strojno opremo, sicer ni bila potrjena, dejstvo pa je, da je bil rudniku denar od prodaje opreme pri zelo pomanjkljivemu financiranju odštet in ga torej za projekte, ki jih zahteva zapiranje rudnika niso mogli nameniti. Poslanec državnega zbora Ivan Oman pa je na zasedanju škofjeloške skupščine dobil odgovor na vprašanje, ki ga je zastavil v slovenskem parlamentu: ali se v opuščeni rudnik urana že odlagajo kakršnikoli odpadki Direktor Rudnika Marjan Uršič mu je odločno zagotovil, da se kaj takega ne dogaja, minister Miha Jazbinšek pa obljubil, da bo o tem dobil tudi pismeno zagotovilo. ..-•umo predlagano eno °£*o dnevnega reda so na r^tku zasedanja razdelili na a", na obravnavo informacije neizvajanju zakona o trajnem Poneham u izkoriščanja ura-r?ve rude in preprečevanju poledic rudarjenja v RUZV ločeno o namerah Vlade in |?lr>istrstva za okolje in prostor 5ePublike Slovenije v zvezi z pUZV. Pri obeh točkah je na Igjtve in vprašanja poslancev «črpno odgovarjal minister za sme (zlasti v pogledu morebitnega odlaganja odpadkov) nič dogajati, zagotoviti pa je potrebno normalno vzdrževanje. Še bolj ogorčena razprava pa se je razvila ob drugi točki dnevnega reda, ko je minister Miha Jazbinšek skušal oporekati kar trem predlaganim sklepom: trditvi, da ministrstvo občine in lokalne skupnosti o svojih pripravah in predlogih Vladi ni obveščalo; zahtevi, da se takoj preneha z vsakim načrtovanjem in pripravami na predelovanje, skladiščenje in odlaganje odpadkov v opuščenem rudniku; predlogu sklepa, da bo občinska skupščina razpisala referendum, če se te odklonitve odpadkov ne bo upoštevalo. Izgovoru, da je imela občina prek članov nadzornega odbora vso možnost biti seznanjena z gradivi ministrstva, da pomeni prepoved načrtovanja ekoloških dejavnosti, ki da so čistejše od najnedolžnejše druge proizvodne dejavnosti, prepoved ministrtvu in vladi, da misli, in da referendum o zadevah izven občinske pristojnosti nima posebnega smisla, poslanci niso verjeli oziroma jih niso prepri- čah. Zlasti predsednik sveta KS Gorenja vas, poslanec v zboru krajevnih skupnosti Jože Bogataj je bil odločen o tem, da se kot nadomestna dejavnost v obratih rudnika izbere ekološko nesporna dejavnost in povprašal ministra, zakaj je preprečil, da se na tem mestu organizira proizvodnja za obrambne namene, za katero se zanima obrambno ministrstvo. Ministra je pozval "naj vendarle spregleda", poslanci pa, razen treh, sprejeli predlagane sklepe. Dodali so le, da se k solidarnosti pozove tudi sosednje občine, ki so kljub dejstvu, da (radioaktivni) vplivi iz rudnika sežejo tudi do njih, razen občine Idrija, ostale brezbrižne. . * š. Žargi denacionalizacija Svetovni nazor ne ovira postopkov *^ŽK se dosledno pritožuje na vse izdane odločbe. oktobra - Ko je kranjski izvršni svet na seji v sredo kumentov v številnih primerih 0l*avnayal (peto) poročilo o izvajanju denacionalizacije v ^'■d, je sekretar za občo upravo Karel Erjavec zavrnil katere v javnosti izrečene in zapisane očitke o namernem n.v'*čevanju denacionalizacije in zatrdil, da svetovni nazor Judi, kj se ukvarjaj,, z denacionalizacijo) ne moti postopkov. stopki se zavlačujejo in zapletajo iz več razlogov, med drugim a> zato, ker nekatere stranke v postopku izrabljajo vse pravne Pr°rinos>u* in pravice, ki jim jih dajejo zakon in spremljajoči do r Pr"ner za *° Je KŽK Kmetijstvo, ki kot zavezanec s'£dno vlaga pritožbe zoper izdane odločbe. Izvršni svet ugotavlja, da .Uničevanje zakona o dena-^°nalizaciji poteka (glede na n?Žnosti) v okviru realnih gtfakovanj. Od 1073 zahtev J* yrnitev premoženja, kolikor j. Jih doslej prejele denaciona-^cijske komisije, je približno S Vlo8 Popolnih, 178 primer-st Pa je že rešenih na prvi ^opnji. Postopki potekajo do 2aL^tro»Ce nekdanji lastnik in :a vrnit< a skupu lri -j počasneje, če soglasja ni *en?Zanec za vrnitev premo-preJa. najdeta skupni jezik, in •n ^ Počasneje, če soglasja ni so ^ y*»tijo pritožbe. Pritožbe alj j k.^"S1"1 tU(h na oceno, *enle a *a za od^6*0 Premo-JC dana ustrezna odškodni- na. Zakon ta pojem opredeljuje precej nejasno, čeprav je od tega, ah je bila odškodnina ustrezna ali ne, odvisno, ah je nekdanji lastnik sploh upravičen do vračila v naravi oz. do odškodnine ali ne. Komisija za denacionalizacijo gospodarskih podjetij, ki je doslej prejela 72 zahtev in izdala trinajst odločb, ugotavlja, da postopki, v katerih je "stranka" Slovenski odškodninski sklad, potekajo precej dolgo. Največji problem je v tem, da sklad dosledno zahteva predložitev verodostojnih listin o vrednosti premoženja ob podržavljenju, čeprav teh do- ni več; cenitev po mednarodnih standardih, ki naj bi nadomestile te listine, pa ne priznava. Pri denacionalizaciji kmetijskih zemljišč in gozdov je od 576 vlog še vedno 213 nepopolnih, 48 primerov pa je že rešenih. Občina je doslej vračala predvsem gozdove, za katere so bili postopki manj zahtevni; lotila pa se je tudi reševanja primerov v zemljiških kompleksih. Izdala je že Kranjski župan Vitomir Gros je občinskim upravnim organom očital, da prireševanju denacionali-zacijskih zahtevkov preveč sprašujejo drugam in na republiko. Bolje bi bilo, če bi ukrepali, ker bi s tem hitreje prišli do ustrezne pravne prakse. Ko ie ustavno sodišče razširilo krog denacionaliza-cijskih upravičencev s posameznikov in Cerkve tudi na druge pravne osebe, so zahtevo za vrnitev podržavljenega premoženja vložile tudi tri agrarne skupnosti (Tupaliče, Jezerska planina in pašna zadruga Sv. Ambroz nad Cerklja-mi), šest krajevnih skupnosti in Občina Kranj (za mestno klavnico). tudi prve odločbe, vendar se KŽK kot zavezanec na vse dosledno pritožuje. Komisija za denacionalizacijo poslovnih prostorov, stanovanjskih hiš in stanovanj je prejela 425 zahtev za vrnitev premoženja: devetnajst jih je odstopila ministrstvu za kulturo, 285 se jih nanaša na vračilo stavbnih zemljišč, 121 pa na vrnitev objektov. Doslej je izdala 48 odločb o vrnitvi premoženja in zavrgla 47 zahtevkov. Med zavrženimi prevladujejo zahtevki za stavbna zemljišča, za katera vlada pripravlja poseben zakon o lastninjenju. • C. Zaplotnik J>sPodarsko statistiko "začinili" z Iskro Ero Za vse je najbolje, da zdravljenje uspe ^pri' °ktobra - Kranjski izvršni svet ima (lepo) navado, da nirnj ° gospodarskih gibanjih v občini "popestri" s konkret-0b'avnmer» k gospodarstva. Na sredino sejo, na kateri je ■ 3 V,»-- guapuuaioirii« i^a aituiiiu seju, u« ftaivii j*. v°diln ' osemmesečne gospodarske rezultate, je povabil gospodarske okoliščine ne bodo bistveno spremenile in če lolko V™ ^pelo zmanjšati stroške, bo prihodnje leto že »ta,, b"*ar*vljeno, da bo poslovalo pozitivno in že delno vračale temena (skupna zadolženost znaša enajst milijonov mark). k Ui, 2f Povedal direktor Mi-■J*elj, je prvi del zdravl- jenja uspel dobavitelji so 90-odstotno. Z sporazumeli, se da so vse zapadle obveznosti reprogramirali od pol leta do enega leta, delavci so za eno leto pristali na začasni socialni pakt, s kupci so se pogodili, da niso odpovedali naročil, hkrati pa so brez novega zadolževanja povečali proizvodnjo in prodajo. Zdaj na mesec naredijo že 45 tisoč izdelkov in za 3,5 milijona mark prometa, kar je še enkrat več kot v prvem četrtletju. Drugi del zdravljenja - začel se je po dopustih - pomeni preobrazbo podjetja, ki so jo podprli sklad za razvoj s svežim denarjem, banka z moratorijem na vse obveznosti, kolektiv pa z zmanjševanjem proizvodnih stroškov (za 250 tisoč mark na mesec) in s povečevanjem proizvodnje (novembra naj bi naredili že več kot 50 tisoč izdelkov). (nadaljevanje na 4» strani) Seja jeseniškega izvršnega sveta Denarja še za županovo plačo ne bo Kaj bo s socialno varnostjo delavcev v državni upravi, ki bodo odveč? Jesenice, 28. oktobra • Jeseniški izvršni svet vztraja, da je sedež upravnega okraja v jeseniški občini. Sistem financiranja ne zagotavlja pogojev za normalno delo občin. Jeseniški izvršni svet ni dal nikakršnih garancij za firmo SKY WEST. Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so v razpravi največ pozornosti posvetili zakonu o lokalni samoupravi. Med drugim Jeseničani ugotavljajo, da je do izteka mandata prekratek rok za izvedbo celovite reorganizacije tako državne uprave kot tudi izvedbo referenduma in sprejema zakona v državnem zboru, zato podpira izvedbo volitev skladno z novim zakonom o lokalni samoupravi, postopek ustanavljanja novih občin pa naj se izvede strokovno in zakonsko utemeljeno v naslednjih štirih letih. Reorganizacija državne uprave je sprejemljiva le v primeru, da za to obstaja zakonska podlaga, v nasprotnem primeru pa naj bi se izvedla v naslednjem mandatu. Izvršni svet vztraja, da je sedež upravnega okraja v občini Jesenice, saj bo le tako občanom zagotovljena enaka raven storitev, kot jo imajo zdaj. Izvršni svet tudi podpira predlog, da so do reorganizacije državne uprave sedeži upravnih okrajev na sedežih sedanjih občin. Posebej pa opozarjajo na problem financiranja nove občine. V zakonu opredeljen sistem financiranja ne zagotavlja pogojev za normalno delo novih občin niti ne za kritje stroškov služb ali uslužbencev. S prenosom pristojnosti državne uprave na raven države ostane v občini še polovica sedaj zaposlenih delavcev, za katere pa ni jasno, ah se bodo v novih občinah lahko zaposlili in kako bo zagotovljena njihova socialna varnost. V razpravi so dejali, da bo reorganizacija veliko stala, po reorganizaciji pa naj bi občini ostalo približno 27 milijonov tolarjev. Simbolična sredstva, ki bi ostala občini, skorajda ne zadoščajo niti za županov honorar ali za plačo. Na seji so sklenili, da se povišajo tiste kadrovske štipendije, ki so namenjene za izobraževani« poklicev, ki so v občini deficitarni. Ob informaciji v zvezi s podjetjem SKY WEST, ki jo je zahteval sindikat Neodvisnosti, pa so dejali, da izvršni svet ni dajal nikakršnih garancij ali pomoči podjetju. Sindikat Neodvisnost je namreč menil, da je moral jeseniški izvršni svet v zvezi s sofinanciranjem delovnih mest dati kakšno soglasje za podjetje SKY WEST, kjer je podjetnik dobil milijone tolarjev za delovna mesta. V informaciji sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo dodaja, da je podjetje SKY WEST zaposlovalo delavce preko podjetja Borza dela d.o.o., katerega ustanovitelj je sindikat Neodvisnosti in da je občina iz tekoče proračunske rezerve Borzi dela na njegovo prošnjo celo sofinancirala nakup računalnika. To je storila z dobrim namenom, da bo podjetje uspešno zaposlovalo nove delavce.. • D.Sedej S seje tržiškega Izvršnega sveta Presežena sredstva iz proračuna Tržič, 26. oktobra - Izvršni svet skupščine Tržič je na svojo torkovi seji razpravljal o nekaterih cestnih in urbanističnih zadevah, o usodi tovarne ZLIT, glavnino razprave pa so namenili obravnavi periodičnega obračuna za čas prvih devetih mesecev in proračunski porabo do konca leta, ki bo kot kaže presegla dogovorjene okvire. Izvršni svet se je odločil, da bo novoustanovljeno podjetje Bios d.o.o. po dogovoru s stečajnim upraviteljem tržiškega ZLIT a prevzelo vse nepremičnine, za katere naj bi tudi zagotovili garancijo v obliki knjižbe občinskih gozdov. Kot je znano, ie bil za stečajnega upravitelja ZLIT-a imenovan Matija Roblek -Majcen, ki je kot stečajni upravitelj uspešno zaključil stečajni postopek v BPT. Dokončni dogovor oziroma podpis pogodbe naj bi sklenili danes. Glavnino razprave so člani izvršnega sveta namenili razpravi o periodičnem obračunu proračunske porabe v prvih devetih mesecih. Načelnica oddelka za splošne zadeve in finance je opozorila, da do konca leta lahko že pričakujejo proračunski Erimanjkljaj, ki je nastal predvsem zaradi nenačrtovanih odhodkov, i so jih namenili za izgradnjo kotlovnice v vrtcu Palček in odplačevanja zaostalih dolgov za vzdrževanje cest in za druge komunalne zadeve. Sicer pa bo po besedah načelnice načrtovanje proračunske porabe olajšano, saj je že znano, da bo javna poraba za dva odstotka manjša, določeni pa so že tudi nekateri ostali parametri. Vsi proračunski porabniki pa bodo z načrtovanjem svoje porabe začeli že v kratkem. Izvršni svet je sprejel informacijo o poteku del na regionalni cesti skozi Križe in potrdil pogodbo o sofinanciranju, za katero bodo morali zagotoviti okoli 24 milijonov tolarjev. To hkrati tudi pomeni, da so proračunska sredstva za gradnjo in obnovo cest za prihodnje leto izčrpana, člani izvršnega sveta pa so menih, da je bila izdelava kriterijev in točkovnika, ki ga je izdelal oddelek za prostor in okolje nujen in so ga kot osnutek predložili v obravnavo skupščini. Na seji so obravnavali tudi nov odlok o javnem redu in miru in proučili nekatere pripombe, ki jih je na posamezne člene podal predsednik skupščine Peter Smuk. Tudi ta osnutek bo obravnavala skupščina. Poleg tega je izvršni svet odobril 200.000 tolarjev iz rezervnega sklada za pokritje stroškov sanacijskih del v dolini Blajšnice, kjer je zadnja suša zaostrila problematiko oskrbe z vodo. • M. G. Kranj, 27. oktobra - V počastitev 25. oktobra, dneva, ko je pred dvema letoma Slovenijo zapustil še zadnji vojak jugoslovanske vojske, so v Pokrajinskem štabu Teritorialne obrambe za Gorenjsko pripravili dan odprtih vrat. Obiskovalci so si v kar precejšnjem številu ogledali vse tri vojaške objekte na Gorenjskem. V vojašnicah v Kranju, na Bohinjski Beli in v vadbenem centru na Pokljuki so vojaki predstavih' podrobnosti iz svojega življenja in pripravili razstave orožja ter opreme. Posnetek je iz učnega centra v Kranju, kjer mladi slovenski vojaki preživijo prve tri mesece vojaškega usposabljanja. • Besedilo in slika: M. G. Gospodarsko statistiko "začinili" z Iskro Ero Za vse je najbolje, da zdravljenje uspe (nadaljevanje s 3. strani) Do konca leta naj bi se z banko sporazumeli o (novem; reprogramiranju dolgov, pomembno pa je tudi to, da bodo delavci zdržali. Prednost Era pred ostalimi podjetji, ki so tudi v velikih težavah, je po besedah Milana Bajžlja v tem, da ima trg in da ni usodno vezan na enega ali dva kupca, ampak na pet, šest, od katerih ima vsak 15- do 17-odstotni tržni delež. Kar 90 odstotkov proizvodnje prodajo na tuje trge in le desetino doma. Podjetje ima zdaj 460 zaposlenih, število pa naj bi se po naravni poti, brez odpuščanja, po preobrazbi in spremembah v proizvodnji zmanjšalo na 400. Čeprav se v podjetju zdaj več ukvarjajo s problemi preživetja, razmišljajo tudi o prihodnosti. Taje lahko le evropska: če bo štiristo zaposlenih hotelo zaslužiti evropske plače, bo moralo na leto narediti 800 do 900 tisoč izdelkov. • C. Zaplotnik Dva jubileja v enem letu Franc Golorej se je letos razveselU dveh praznikov. Začetek poletja je kot edini ustanovni član dočakal 70. obletnico Gasilskega društva Voklo, pred dnevi pa je praznoval osebni jubilej, 90. rojstni dan. Najstarejši prebivalec je tudi zvest naročnik Gorenjskega glasa od nastanka časopisa, zato ga predstavljamo našim bralcem. Menda je bilo za vaš 90. rojstni dan v Voklem kar živahno in vedro? Franc GOLOREJ:"To pa drži. Čeprav imam rojstni dan zadnji dan septembra, so mi potlej še ves teden prihajali čestitat upokojenci, sosedje in drugi znanci. Za praznik se nas je zbralo okrog 40 domačih, saj imam tri hčere in sina, devet vnukov, pa tudi pravnuki so že pri hiši. Hčerka Albina in eden od vnukov z družino živijo tukaj, drugi pa pa tudi večkrat {>ridejo na obisk. Seveda so me etos razveselili z veliko tako z voščili kot darili." Tri mesece poprej ste prejeli še neko priznanje. Kakšno in zakaj? Franc GOLOREJ: "Junija smo gasilci v Voklem praznovali 70-letnico našega društva. Takrat so mi izročili prelepo plaketo Sv. Florjana, ker sem edini še živeči ustanovni član. Takrat je po domačijah pogosto gorelo, pa smo se odločili za ustanovitev svojega društva. Začeli smo brez vsega, ob pomoči krajanov pa smo počasi nakupili opremo, zgradili dom in širili svoje vrste. Ponosen sem na številne dosežke, zato se rad udeležim vseh gasilskih prireditev. Moji najlepši spomini pa so povezani z gasilskimi veselicami, kjer smo se po delu tudi sami poveselili." Najbrž je bilo v vasem življenju več trdega dela kot pa veselic? Franc GOLOREJ: "Čeprav sem rojen na kmetiji, sem večino delovnih let preživel kot skladiščni delavec, nazadnje pri kranjskem Projektu. Po hudi bolezni sem se v šestdesetih letih upokojil. Zapor med vojno, skromno življenje po njej, gradnja nove hiše in skrb za družino so naredili svoje. Kljub slabemu srcu in betežnim nogam zadnji čas pa sem tudi na stara leta kar zadovoljen." Kaj vam je prinašalo največ zadovoljstva, kako preživljate dneve? Franc GOLOREJ: "Od otroka sem imel rad živali; gojil sem kunce in golobe. Tudi za nedeljski pogovor na vasi smo nekdaj našli čas. In s kolesom sem se rad popeljal do Šenčurja, kjer sem se v gostilni Pri Jožu srečal z znanci. Odkar sem bolj doma, še več prebiram časopise, še vedno brez očal. Gorenjski glas, ki ga imamo v hiši od začetka, vselej težko pričakujem. Pa kakšen kratek sprehod še zmorem, največkrat do gasilskega doma. Tam smo ob osamosvojitvi Slovenije zasadili lipo, ki je letos že cvetela. Ostala bo še za mano.". • Stojan Saje Hi-Fi d.o.o. CCC Marjan in Sondi Cankarjevo 5 - 64000 Kranj - Telefon 064/222-055 BBC ■iiMMuniniir * i Slovesna otvoritev avtoceste od Hrušice do Vrbe Kranj je v teh dneh pridobil še eno zasebno trgovino. Odprli so jo v bližini Prešernovega gledališča na Cankarjevi 5 imenuje pa se ALF. Ponudba v novi trgovini obsega videorekorderje, hi-fi komponente od glasbenih stolpov do zvočnikov in vso ostalo akustiko ponujajo tudi najrazličnejše priključke za avdio-video povezave. V kratkem bodo ponudbo razširili s telefonskimi aparati ter dodatnimi priključki, telefaksi in satelitskimi sistemi. Ob pestri ponudbi imajo tudi ugodne cene, zato priporočamo obisk. Telefon: 222-055. Od Hrušice do Vrbe po novi avtocesti Gradbeniki so se predvsem v Podmežakli srečali z zelo zahtevnim terenom. Vrba, 28. oktobra - Odsek Hrušica - Vrba je končno odprt za promet, vendar bodo v tem in prihodnjem letu imeli ob cesti še precej dela. Vgradili 1,6 milijona kubičnih metrov raznih materialov. Najzahtevnejši je bil viadukt Moste. Gradbeniki so se izkazali s številnimi novostmi. Odsek avtoceste Hrušica -Vrba v dolžini 13 kilometrov so najprej načrtovali v dveh variantah. Zato, ker ob začetku gradnje potek avtoceste mimo Radovljice ni bil znan, so zdaj zgrajeni odsek projektirali tako, da dopušča kakršnokoli nadaljevanje odseka mimo Radovljice. To je tudi razlog, da se trasa zaključi z začasnim priključkom pri Vrbi. Na trasi je pet viaduktov, pet nadvozov, šest podvozov, pokriti ukop, ki ga zdaj imenujejo predor Moste in most čez Savo. Od betonskih konstrukcij je treba omeniti še sedemnajst opornih, podpornih in zidov v sredini avtoceste ter skupaj več kot 17 kilometrov betonske varnostne ograje različnih višin. Skupno so gradbeniki vgradili približno 225 tisoč ton betona in več kot 50 tisoč ton asfalta ter nad 1,6 milijona kubičnih metrov raznih zemeljskih mas in drugih potrebnih materialov. Trasa odseka teče pod Me-žaklo na izrazito hnbovitem terenu. Zato poteka več kot 16 odstotkov avtoceste po umetno zgrajenih armiranobetonskih konstrukcijah. Prvo gradbeno dovoljenje so izdali oktobra leta 1989 in je veljalo le za viadukt Moste. Ob koncu leta so podpisali vse izvajalske pogodbe. Najprej so lahko delali, zgodaj spomladi leta 1991 pa so se soočili s pomanjkanjem sredstev, od junijske vojne leta 1991 pa so dela zmanjšali na minimum. Konstrukcijsko so končali viadukt Moste in dokončali dela na trasi, ki so jih začeli že pred junijem. Poleti leta 1992 je prišlo do popolne prekinitve gradnje te avtoceste, saj so bila proračunska sredstva porabljena že z deli, opravljenimi v prvih šestih mesecih, pogodbeni rok pa podaljšan v leto 1993. Tudi letos sredstva niso zadoščala za dokončanje odseka. Dogovorili so se, da se s sredstvi proračuna republike Slovenije in po reno-minaciji tega proračuna opravijo vsa dela na glavni trasi in priključkih, tako da bodo usposobljena za promet. Rok za Pomembna razbremenitev jeseniških cest Predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar BrudaTj "Pred leti so v glavni turistični sezoni nepretrgane kolone vofl> skozi Jesenice vzbujale nezadovoljstvo, jezo, občutek ogroz«' nosti. Želja po izgradnji predora in avtoceste je bila živa, vendflf zadržana in nekako odmaknjena zaradi velikosti projekta in 1 njim povezanimi stroški. Danes je oboje realnost. Zaradi dolgoročnosti se ni bati, da bo prometa po cesti premalo. Sovražnosti jugovzhodno od Slovenije se bodo enkrat končale. Trenutna politična situacija daje danes prednost povezavi med Lendavom Koprom. Oboje pa je osnova za dobro cestno povezavo znotraj Slovenije. Za* mišljenemu cestnemu križu bodo moral' slediti še drugi kraji. .. Vsem, ki so s svojim delom prispevali k izgradnji tako pomembnega objekta. « iskreno čestitam. Se posebej pa čestitam strokovnjakom, gradbenikom, ki so ob samem začetku spremi' nili traso zaradi problematičnih lastnosti. Če bi pri vsen slovenskih odločitvah stroka tako ravnala, bi imeli občutno manj težav. Kaj pa Jeseničani? Z velikim zanimanjem in toleranco so spremljali gradnjo in tudi niimgre zahvala za strpnost m sodelovanje. Razpoloženje med krajani se je namreč spreminjalo od zadržanosti do zaskrbljenosti ob spoznanju, da predor if| avtocesta ne bi bila zgrajena istočasno. Kljub temu da je bil promet skozi mesto bistveno manjši od pričakovanega, pa srflO imeli bistveno povečan promet težkih kamionov. Ostalo je veliko poškodb na cesti, poškodb, ki jih bo treba v najkrajšem času sanirati. Dokler to ne bo narejeno, projekt avtoceste z3 Jesenice še ni končan.. Z odprtjem avtoceste bodo tudi Jesenice dobile neposredno povezavo z avtocestami Zahodne Evrope. Odsek od Hrušice do Vrbe pa bo omogočil precejšnjo sprostitev prometa skoz' Jesenice..." Mag. Jernej Ravnikar Nov asfalt na cesto skozi Jesenice Rina Klinar, predsednica jeseniškega izvršnega sveta: "Vesela sem, da prihaja po skoraj dveh letih in petih mesecih po otvoritvi karavanškega predora tudi do prepo-trebne otvoritve avtoceste Hrušica - Vrba. Ob tem je treba izreči priznanje ne le investitorju • Republiki Sloveniji, ministrstvu za promet in zveze, republiški upravi za ceste, Cestnemu inženiringu ter projektu gorenjske avtoceste, ki jim je z izvajalci SCT, Gradiš, Primorje ter podizvajalci uspelo zahtevno delo, ampak tudi vsem drugim, ki so k temu kakorkoli prispevali. Tudi občanom Jesenic S slovesno otvoritvijo pa vsega dela še ni konec; avtocesta je pripravljena za promet, toda projekt je treba izvesti do konca. Dela je se dovolj za letos in prihodnje leto. Ob gradnji je prišlo tudi do poškodb na cestah od Hrušice do Vrbe, ki jih bo treba popraviti - pri tem posebej omenjam preplastitev magistralne ceste skozi Jesenice. Treba pa bo izpolniti tudi obveznosti pri urejevanju zemljiško - knjižnih zadev. Jeseniška občina mora izkoristiti priložnosti, ki jih prinašajo novi prometni tokovi. Ko bodo urejena zemljišča po zazidalnem načrtu Plavški travnik - Vrbnje in prosta cona, bo razlogov za optimizem več." dokončanje vseh del na odseku {'e bil prestavljen v naslednje eto. Dela na trasi je opravljalo podjetje SCT - Inter Ljubljana, viadukt Moste pa gradilo podjetje GIP Gradiš, Podjetje za inženiring iz Ljubljane. Obe avtocesti, ki vodita do predora Karavanke z avstrijske in slovenske strani, sta zgrajeni na enak način, v varčnem profilu. Avtocesta je štiripasovna, s po dvema voznima pasovoma v vsako smer, a nima odstavnih pasov, delilni pas na sredini pa je nekoliko ožji. Za umik vozil v okvari so ob obeh straneh zgrajene odstavne niše, ki so med seboj oddaljene približno tisoč metrov. Odsek je opremljen s talno in vertikalno prometno signalizacijo, vgradili pa so tudi nekaj drugih novosti, ki jih ostale avtoceste po Sloveniji še nimajo. Na viaduktih Moste in Pod-mežakla sta vgrajeni čutili, ki z radarskim podobnimi žarki otipavata površino vozišča, merita temperaturo in vlago ter naj bi naprej opozarjali na možnost nastajanja poledice. Obe čutili sta povezani z dežurnim vzdrževalcem v avtocestni bazi na Hrušici in ga bosta preko računalnika opozarjali na ukrepanje. Druga novost je zamenjava običajnih kovinskih odbojnih ograj z betonsko var- nostno ograjo. Taka o„ . jeobčutno dražja kot običap kovinske odbojne ograje, *6. dar ni namenjena le varovan) pred zletom vozil s trase, tem več in predvsem varovanju pre hrupom. Na trasi ceste od Hrušice Vrbe je po sistemu Pros*°^0w žolne gradnje zgrajen viadtjjj. Moste. Ta izredno zahte^ objekt z razponi 132 metrov) zgrajen brez sredinske dilata^ in je prvenec na naših avtoc^ tah. Gradbeniki so pri tem J jenju mostov in zidov P^Lt Sloveniji uporabili metodo J - grouting", kar pomeni gl°gV. ko vsiljeno injektiranje °*Sn nih tal. Prav na tem gradb^j so tudi razvili in upora** gradnjo opornih zidov z m°. tažnimi elementi, z injekcij8 mi sidri, pritrjenimi v narav ,j pobočje. Taka gradnja nudi t" možnost izvedbe vzdolžnih *■ it, v katerih je humus in tacija, tako da bodo ozeleni'1^, prekrili puste betonske P° jj sine. Pri tej gradnji so t^ prvič v večjem obsegu m abili sredstva za izEoljŠ3Jjj trajnosti betonskih konstru^ - zaradi pomanjkanja deflHj žal le pri tistih konstrukcij*11' |0 se jih kasneje ne bo VPtfl obnavljati oziroma bi nj* jjjo obnovitev zahtevala predhofl rušenje.. * D.Sedej S seje škofjeloške vlade Cankar si ne zasluži izgona iz mesta Škofja Loka, 28. oktobra - Precejšnjo pozornost je na torkovi seji škofjeloškega izvršnega sveta vzbudil predlog poimenovanj in preimenovanj ulic in trgov v Škofji Loki, vendar so se zaradi nekaterih pomislekov odločili, da ga vrnejo komisiji, ki naj ga dopolni. Težko je soditi, ali je osnovana mestt'. S predlogom, ki ga je trditev, da mnogi Skofjeločani pripravila komisija izvršnega že težko čakajo preimenovanja sveta za poimenovanja ulic in ulic in trgov v tem tisočletnem trgov, zaradi nekaterih pripomb Izvršni svet je med drugim sprejel še: - Predlog spremembe odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, po katerem naj bi se razširilo območje organiziranega odvoza odpadkov še na Brode, Gabrk, Log, del vasi Na Logu ter Dorjarje; - Zaradi izredne prometne nevarnosti brezplačni prevoz učencev iz Selc v Železnike; - Razpis za prevoze učencev v Davči; - Povišanje prispevkov staršev za otroke v vrtcih za 6 odstotkov (v novembru za 3 in v decembru za 3 odstotke); - Pravilnik o dodeljevanju socialnih stanovanj; - Informacijo o preureditvi samskega doma v Frankovem naselju v stanovanja. niso bili zadovoljni, zato so zahtevali dopolnitev, ki jo bodo ponovno obravnavali. Da gre za dva postopka: preimenovanja in poimenovanja, je razvidno iz predloga, po katerem naj bi v nekatera škofjeloška naselja uvedli ulični sistem, nekatere daljše ceste razdelili na krajše z več imeni (vse to je poimenovanje), medtem ko naj bi eno ulico in en trg preimenovali. Predlog je bil naslednji: v Frankovo naselje naj bi uvedli ulični sistem z 9 ulicami, v Hafnerjevo naselje pa z 11 ulicami, medtem ko se za ulični sistem še ni odločilo naselje Podlubnik. Jegorovo predmestje naj bi razdelili na Studenec in Fužinsko ulico, Kidričevo cesto pa naj bi nadomestilo pet imen: Dolenčeva cesta, Stari Dvor, Na vasi, Kolodvorska cesta in že'c ^ carska ulica. Partizansko cf ^ naj bi razdelili na dve u,,c!'jb naj bi nosili imeni Čast ^ občanov Škofje Loke: B'i!Lv kova in Planinova ulica, 1 „, trg naj bi se razdelil na ®° i(p čevo cesto in Romualdov Sj slednjemu naj bi pripadal del Novega sveta. Prei^JJp vale pa naj bi se Ljublj>'% cesta v Medvoško, Bi ulica v Nunsko ulico ter karjev trg v Sv. Jakoba trg- Ker vsem ni bilo jasno, so predlogi novih imen uten v jem, so predlagali, da s ^ gradivu pojasni razloge-nova imena. Pogrešali so a čun finančnih posledic, ime tudi nekaj pripomb: ali n Romualdov trg (pre)težko v*^ vorljiv in, ah res lahko v Cankarjev trg uporabi"1 predmestju.. • Š. Žargi ^diatrični oddelek jeseniške bolnišnice Za male paciente je premalo prostora Jeseniški otroški oddelek ima najnižjo ležalno dobo v Sloveniji. Junice, 28. oktobra - Dobili smo pritožbo staršev in sorodnikov .kletne deklice, češ da so jo ob obisku na Pediatričnem oddelku jjieniške bolnišnice našli v zelo slabem zdravstvenem in Bonskem stanju. Po besedah staršev naj deklice ne bi redno P ev«jali in tudi sicer naj bi zanjo slabo skrbeli. p ?ato smo se oglasili na oddelku in se o j^nerah na oddelku pogovar-l8*1 s predstojnico oddelka dr. *^jo Kunstelj. _ Pediatrični oddelek jese-"J**e bolnišnice, ki sprejme 45 ^°k, je star oddelek v starih P'ostorih, ki nikoli niso bili •"»enjeni bolnišničnemu S^vljenju," pravi dr. Lucija kunstelj. "Oddelek je prostors-.°, »tesnjen, brez primernega vogala, komaj z dvema stranis- ema za vse otroke. Vendar pa r Medicinska oprema sodobna j! *»torej tudi pri zdravljenju ^^»bljamo najmodernejše a jeseniški pediatriji, kjer ^*ajo štirje speciahsti in en jPecializant in kjer smo lahko fcef6^' ^a 'mamo strokovno '° sposobne medicinske ses- »e. se prav zaradi dobre peri-^ pediatrične službe lahko pohvalimo z najnižjo hospitalizacijo v Sloveniji nasploh. Pri nas je ležalna doba sedem dni, medtem ko je povprečje deset dni. Tudi zato, ker se pri delu držimo enotne pediatrične doktrine in uporabljamo najbolj sodobne metode zdravljenja. Vendar pa so pri tem prav prostorske ovire in upamo, da se bodo vendarle kmalu uresničili načrti, da se zgradijo novi pediatrični prostori. V sobah ie občutno preveč postelj za male paciente, večkrat pa prav zaradi utesnjenosti nastajajo nesporazumi in dodatne težave zato, ker smo uveljavili tako imenovane sproščene obiske. To pomeni, da so praktično lahko starši z otroki noč in dan. Obiski so vsakodnevni z nujnimi omejitvami. Ne smemo dovoliti, da bi dojenčka, denimo, naenkrat obiskalo več ljudi, pacientom se ne sme nositi Klub učiteljev iz Kranja Kostanjev žur je namočil dež. Pa kaj potem! I^nj, 27. oktobra • V prizadevanjih za prijaznejšo šolo ima tudi .M osnovani Klub učiteljev iz Kranja nekaj zaslug. Šolarji in jUihovi starši ga poznajo po dveh odmevnih prireditvah, eno od tili So Mjub jesenskemu nalivu uspešno zaokrožili minuli konec edna. Pisana jesen ali Kostanjev zur so poimenovali sproščeno, P* vendar poučno srečanje otrok in staršev z učitelji. 'Ko srno spomladi s podobno prireditvijo pozdravili pomlad, *to bili še nekoliko togi in šolski, tokrat pa je nastalo zelo *ontano srečanje, kjer smo se spomnili otroštva naših dedov in fbic," je povedala ena od ustanoviteljic kluba, učiteljica Marija ^"alt. "Pekli smo kostanj, pokovko in stregli krompir v oblicah, uprizorili pastirske igre, izdelovali različne predmete iz gozdnih Plodov, preostanek pa podarili lovcem za divjad. Imeli smo ^tavo domačih čajev, starih vrst jabolk, starega orodja. V Pregovorih smo se spomnili nekdanjih običajev, svetnikov, LSe.nskih vremenskih prilik. Obudili smo opravila, pri katerih so toki? ^ase sode'ovau tut*i otroci, od mlatenja žita in fižola do j ".Kanja koruze. Vmes smo se šli izštevanke, poslušali smo glasbo ^ter in občudovali umetnost klekljanja. Dež nam je preprečil ^nole kurjenje tabornih ognjev." °''v s sobotnega kostanjevega žura. kr^1??' klubskega združevanja vidijo sicer precej razkropljeni s,r»o u u^telji v združevanju in izmenjevanju zamisli. "Odkar KUr .^upaj, nastajajo dobra projektna dela," praviu Marija obne • P°znali smo, da se vrtičkarstvo v šolskem delu ne Oekv x' kušnje kljuba ljubljanskih učiteljev, kjer sem tudi sama ^°lep a s°de'ovala' Pa so pokazale, da gre lahko tudi drugače. Prjp° Prireditev, kjer naše delo pokažemo tudi staršem, bomo prednVl'*-tUt*' vrsto razPrav- Med drugim bi se radi pogovorih o °Pisn °SM in slabostih novih šolskih programov in učbenikdv, o Utform*1 ocenjevanju in drugih spremembah v šolstvu, saj do takih ^oto/i^'i uč»telji posamič kar težko pridemo." . • D.Z.ŽIebir * <*• Sinik ft&nes začnejo izplačevati pokojnine PjH^uJ« 29. oktobra - Pred vsakimi prazniki, ki pridejo na dobr*. v noseću, upokojence skrbi, ali bodo do praznikov t*am ^Pl*^3116 svoje prejemke. Pri pokojninskem zavodu so aan<»Za tokrat zagotovili, da se izplačevanje pokojnin začne dan* Upokojenci, ki dobivajo pokojnine prek banke, jih bodo ban?? *e lahko dvignili, so nam potrdili tudi na LB Gorenjski ■jj"'v Kranju. PoveH P0^3!!^0*'0 danes začeli raznašati pokojnine, so nam dne j|. na I Senfr^l1 Pnšla v SOD°to- Nekaj upokojencev, do katerih pošta ne bo * ne jutri, pa bodo na praznik ostali brez v Kranju. Zagotavljajo, da jih bodo prvega raznositi kar največ, saj ob sobotah pošte večinoma Kjer so te odprte, bodo upokojenci lahko dobili Poko ne danes inine. Dobili jo bodo Šele v torek. D'.Ž, Dr. Lucija Kunstelj hrane, čeprav posebne želje, ki so upravičene, vedno upoštevamo. Zaradi infekcije je nezaželeno, da prihajajo na obisk otroci, ki so mlajši kot deset let, dovolimo pa, da imajo mali pacienti od obleke do pribora vse s seboj. Vse plenice so za enkratno uporabo, naše sestre, ki skrbijo za pribor, pa so izjemno dosledne, saj se ne more zgoditi, da kakšna steklenička ali žlička ne bi bila sterilizirana. Ko pridejo starši, je največji problem v tem, ker zanje ni primernih prostorov, zato sedijo na posteljah, uporabljajo stranišče, kamor hodijo naši mali pacienti... Verjemite, da ob večjem obisku postane včasih na oddelku prav nevzdržno: to je treba samo videti in doživeti, saj medicinske sestre komaj opravljajo svoje delo. Kar se tiče pritožbe zaradi domnevne slabe oskrbe dveletne deklice, ki je na zdravljenju na našem oddelku, pa moram reči, da skrb staršev povsem razumem, odločno pa zanikam, da naše sestre ne bi zanjo primerno poskrbele. Deklica se je že precej pozdravila in bo - živahna in bistra - te dni odšla v domačo nego.«>. • D.Sedej Mala anketa Prve počitnice so že tu Prihodnji teden imajo šolarji že prve počitnice. Trajajo sicer le teden dni, toda za prvi predah med napetim šolskim letom se bodo kljub temu prilegle. Kot so povedali naši anketiranci, jih bodo izkoristili predvsem za razvedrilo in rekreacijo, učenje pa bodo za nekaj dni odložili. ■gE^^, 1 Simon Štempihar iz Vogelj: "Hodim v prvi mL $ letnik srednje gostinske šole v Radovljici, 1 B^s% i kjer je že zdaj veliko spraševanja in pisanja. "H^J I Zato se mi bodo počitnice kar prilegle. j 3jt> <$ '"■ Prihodnji teden bom izkoristil za druženje s A v P prijatelji. Za učenje pa ne, saj se takoj po m'*ti>*°*°* ♦ počitnicah še ne bo začelo intenzivno ^mi F. \ spraševanje." k Radiša Knnenjac iz Kranja: "Počitnic se pa res že veselim. Treniram nogomet, tako da bo tudi prihodnji prosti teden namenjen v glavnem temu športu. Tudi s prijatelji bomo Kam šli. Na šolo pa se bom spet začel pripravljati v soboto in nedeljo. Obiskujem srednjo elektro šolo v Kranju." Vika Naj žar iz Vogelj: "Počitnice prihodnji teden so sicer kratke, vendar se med napornim šolskim letom kar prilezejo in treba jih je kar najbolj izkoristiti. Jaz načrtujem vsega po malem: učenje, razvedrilo, zabava... Sicer pa delam zadnji letnik beljske gostinske šole." Karla Frelih iz Žirov: "Študentje pa prihodnji teden nimamo počitnic. Sicer pa je ritem študija tak, da si jih lahko privoščimo, če jih potrebujemo. Če so že počitnice, potem se tisti čas ne ukvarjaš z učenjem, pač pa se zabavaš in zabušavaš. Vsaj če še ne grozijo izpitni roki." • . D.Z.ŽIebir, foto: G. Sinik VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. KDOR IŠČE, TA NAJDB — V NAMI M-KŽK KMETIJSTVO KRANJ, Begunjska c. 5 S6M6MSKI KROMPIR Sort D€SIR€6, ULST€R SC6PTR6, )AQHA in K€NN€B€C iz uvoza vam priskrbimo po zelo konkurenčnih cenah. Informacije in naročilav skladišču krompirja Šenčur po tel. 064/41-017 in v komerciali podjetja na tel. 064/211-252. Sredi oktobra konec ugodnega nakupa Prodanih je več kot polovica družbenih stanovanj Kranj, 27. oktobra - Sredi oktobra se je iztekel dveletni rok za ugoden odkup družbenih stanovanj. Po podatkih ministrstva za okolje in prostor so nekdanji nosilci stanovanjske pravice pokupili več kot polovico družbenih stanovanj. Tudi Gorenjci smo v tej razprodaji množično planili po nekdaj družbenem premoženju. Med slovenskimi "rekorderji " sta tudi škofjeloška občina (z nad 74 odstotki odkupljenih stanovanj v avgustu) in Kranj s skoraj 67 odstotki. Po zadnjem valu odkupov tik pred zdajci pa bodo ti odstotki še nekaj višji. Pri kranjskem Domplanu govorijo celo o 82 odstotkih prodanih stanovanj. Stanovalci so jih odkupili okoli 1300, 500 pa jih še ostaja v lasti občine. Stanovalci slednjih so kot najemniki kar dobro zakonsko zaščiteni, pa tudi najemnina jih še ne tepe pretirano. Najemnina za ta stanovanja bo namreč vselej neprofitna, v najslabšem primeru se bo še enkrat povečala. V Domplanu so nam tudi povedali, da pred iztekom roka za ugodni odkup stanovanj po zakonu ni bilo pretiranega navala. Ljudem so bolj stregli z informacijami, za odkup pa se jih je odločilo bolj malo. Vse kaže, da so materialne možnosti ljudi že izčrpane. Nasprotno pa v jeseniški občini povedo, da so imeli zadnje dni pred iztekom zakonskih ugodnosti velikanski naval. O številkah niso želeli govoriti, ker vse pogodbe še niso sklenjene. Do roka so namreč sprejemali vloge, o vseh pa spričo navala še niso odločili. Ocenjujejo pa, da seje v dveh letih za odkup družbenih stanovanj odločilo kakih 60 odstotkov ljudi. Podobne izkušnje z zadnjimi dnevi imajo tudi v radovljiškem Alpdomu, ki ie v tej občini odprodajal družbena stanovanja. Pred oktobrskim navalom so od 1200 družbenih stanovanj prodali okoli 650, koliko pa jih bo vseh skupaj, bo znano šele prihodnji mesec. Zatrdno pa lahko rečejo, da je prodana polovica nekdanjega družbenega stanovanjskega fonda. Ko je ministrstvo ocenjevalo, zakaj je prodanega "le" polovica stanovanjskega družbenega premoženja, je poleg materialnega stanja stanovalcev omenjalo še dva razloga. Eden teh je bila možnost lastnika (občine, podjetja), da odkup odkloni, če je imel najemnik v lasti že stanovanje ali hišo ali pa je hišo gradil. Drugi pa je starost (in dotrajanost) naših stanovanj, ko so morebitni kupci dali na eno stran tehtnice ugodno ceno, na drugo pa kakovost stanovanja. Sicer pa je ministrstvo postreglo tudi s podatkom, da je bila vrednost povprečnega družbenega stanovanja 25 tisoč nemških mark. Pri obročnem odplačevanju je bilo za stanovanje treba odšteti povprečno 17 tisočakov, pri enkratnem odkupu s 60-odstotnim popustom (za takega se je odločijo tri četrtine kupcev) pa povprečno 10 tis tisoč mark. • D. Z. Žlebir Nasilje med vrstniki Ni rešitev, da smo tiho! Kranj, 27. oktobra - Strokovnjaki ugotavljajo, daje med ljudmi več nasilja, da je bolj grobo in da so žrtve in storilci čedalje mlajši. V svetu vojn, nasilja in krivic pa se niža tudi prag občutljivosti za krivice, storjene otrokom. S to iztočnico so šolarji, ki so se v kranjski skupščini udeležili že četrtega otroškega parlamenta, načeli letošnjo temo o nasilju med vrstniki. Lani so ob tednu otroka po vsej Sloveniji in novembra tudi v slovenskem parlamentu otroci govorili o prijazni šoli. Tedaj so sami predlagali tudi letošnjo temo pogovorov, nasilje med vrstniki, ki očitno zadeva bolj v živo, kot je videti na prvi pogled. Otroci iz kranjskih in okoliških šol, ki so se udeležili letošnjega otroškega parlamenta, o nasilju niso govorili le načelno, pač pa so odgrinjali skrivnosti iz vsakdanjega življenja, odkrivali primere nasilja v družini, nad otroki in med njimi. Strah pred grožnjami, izsiljevanjem, zavračanjem in tudi fizičnim nasiljem je v vsakdanjem življenju kriv, da žrtve molče trpijo nadaljnja ponižanja in zato primeri nasilja med vrstniki prepogosto ostajajo staršem, učiteljem in drugim skrita. Otroci so postali tehten sogovornik, ob otroških parlamentih ugotavljajo njihovi odrasli prijatelji. Na letošnjem parlamentarnem srečanju so od občinskih mol zahtevali odgovor na svoje lanske pobude o varni in prijazni šoli Učenci podružnične šole v Žabnici, ki so na poti v šolo in pri igri na šolskem Igrišču in dvorišču ogroleni zaradi bližine ceste, pa so letos vnovič zahtevali odgovor, kdaj Jim bodo z zaščitno ograjo zagotovili varnost. Zal tako kot s številnih drugih naslovov, kamor so poslali svoja vprašanja, tudi tu niso dobili konkretnega odgovora. Slišali so le, da bo občina proučila problem in ga v okviru možnosti skušala uresničiti, a ne prej, kot prihodnje leto. Otroci so zrelo ugotavljali, da so nasilja krive napetosti, slabši socialni položaj, pomanjkanje pogovorov in ljubečim odnosov v družini, v veliki meri pa krivijo tudi televizijo in druge medije, ki nas tako rekoč dnevno posiljujejo z nasilnimi vsebinami, namesto da bi privzgajali vrednote strpnosti in prijateljstva. Učenci preddvorske šole, ki so z anketo med nižješolci ugotavljali otroške izkušnje glede nasilja, predlagajo več pogovora v družinah, pa tudi v šoli, kjer bi pod vodstvom strokovnjakov večkrat načli to občutljivo tematiko. RTV hiši pa bi poslali pobudo o programu brez nasilja. Spet drugi predlagajo več kontrole učiteljev nad dogajanjem v šoli, strožje kazni in zaščito šibkejših... Večina otrok je prepričanih, da so korenine nasilja v družini. Če otrok odrašča v atmosferi nasilnega reševanja družinskih konfliktov, tudi sam ne zna na enake razmere v šoli in med vrstniki reagirati drugače. O nasilju je treba govoriti, treba je odkrivati primere nasilja in zaščititi žrtve. Kajti kotje dejala ena od učenk: ni rešitev v tem, da smo tiho. • D.Z.ŽIebir PKOC 84 ■ KO< =BCC3 TRGOVINA S POHIŠTVOM Sp. Besnica 81 IZREDNI POPUSTI V NOVEMBRU ZA KUHINJE. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Z GARANCIJO Pokličite IT 064/403-871 KULTURA GORENJSKI GLAS • 6. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Petek, 29. oktobra 1W KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja akademski slikar Vinko TuSek slike, kipe in ambient. V galeriji Mestne hiše ie na ogled fotografska razstava Janka Skerlepa (izbor iz zbirke Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju). V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Rimsko steklo iz Argyruntuma iz Arheološkega muzeja v Zadru. JESENICE - V Ruardovi graščini na Stari Savi je na ogled stalna zbirka okamnin iz zbirk Jožeta Bediča. V bistroj u Želva na Jesenicah razstavlja akrile in risbe Ana Cajnko. V pizzeriji Sistr'ca v Mojstrani razstavlja risbeJanez Mohorič, v pizzeriji Ajdna v Žirovnici pa so na ogled risbe s svinčniki in kredami Vitomirja Pibra. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled retrospektivna razstava ilustracij akad. slikarke Irene Majcen. V fotogaleriji Pasaža je do 15. novembra na ogled razstava fotografij Dimniki avtorja Ivana Pipana, člana Fotografskega društva Radovljica. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavljata slike Franz Berger in Robert Primig. ŠKOFJA LOKA • V galeriji Ivana Groharja razstavlja akademski slikar Dušan Fišer. V galeriji Fara razstavljalo fotografije člani Fotografskega društva Radovljica. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. V okroglem stolpu je še do 31. oktobra odprta razstava Ženska oblačilna kultura na Loškem. V avli LB Škofja Loka razstavlja fotografije portretov znanih osebnosti fotograf Janez Pipan. Mednarodno fotografsko razstavo treh dežel v galeriji Loškega muzeja so podaljšali do 10. novembra. ŽELEZNIKI - V galeriji Domel je na ogled skupinska razstava del članov likovnega kluba Dolik z Jesenic. TRŽIČ • V Paviljonu NOB razstavlja skulpture japonski umetnik Takayukt Nagaija. KAMNIK • V razstavišču Veronika je na ogled mednarodna razstava otroških ekslibrisov. LJUBLJANA - V knjižnici Prežihovega Voranca, Tržaška 47a, je na ogled razstava karikatur Aljane Primožič. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču Kranj bodo, v sredo, 3. novembra, ob 19.30 ponovili satirično komedijo Igorja Torkarja REVIZOR 93 - za abonma zeleni, konto in izven. KRANJ: RAZSTAVA - V galeriji Šenk v Britofu bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo slik Jožeta Tisnikarja. KRANJ: SOBOTNA MATINEJA - ZKO ^ Kranj prireja v okviru sobotne matineje v s«? Ragtime klubu, Sejmišče 2, ponovitev otroške igre Eve Janikovozkv LE PO KOM ^CHCI SE JE VRGEL TA OTROK \ režiji Lojzeta ♦ 'I Domajnka. Rezervacije vstopnic po tel. 221- JESENICE: PANJSKE KONČNICE - V galeriji Kosove graščine bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo Poslikane panjske končnice. Razstavo so posredovali Muzeji radovljiške občine, po razstavi pa bo vodila kustosinja Ida Gnilšak. BLED: URA PRAVLJIC - Na gradu Grimšče bo danes, v petek, ob 17. uri v okviru ure pravljic Glasbena mladina Jesenice uprizorila pravljico Bratec in sestrica, lutkovno igrico Kako je kuža iskal prijateljico in Pavlihove dogodivščine. Uro pravljic bodo ponovili jutri, v soboto, ob 16. uri v Liznjekovi hiši v Kranjski Gori in ob 17.30 v Lutkovnem gledališču na Hrušici. ŠKOFJA LOKA: PREMIERA - Na Loškem odru bodo danes, v petek, ob 19.30 premierno uprizorili komedijo Josepha Kesselringa ARZENIK IN STARE ČIPKE v režiji Marjana Bevka, za izven. Prva ponovitev komedije bo v petek, 5. novembra, ob 19.30 - za izven, v soboto, 6. novembra, pa za abonma (razprodano). KAMNIK: KONCERT - V razstavišču Veronika bo v torek, 2. novembra, ob 19. uri koncert klasične glasbe iz cikla Musica aeterna. Nastopila bosta pianist Igor Dekleva in njegova učenka Ivonne Fiedler. Program koncerta obsega dela Hayd-na, Beethovna, Chopina, Debussvja, Poulenca, Dekleve, Granadosa in de Falla. Zbir šestih iger Bertolda Brechta ZNAM IN NEZNANI BRECHT Kadar se v nameri, da bi predstavila zbir dramskih tekstov združita založba in gledališče na skupni prireditvi, potem je . vsekakor pričakovati nekaj zanimivega. Če na gre za Bertolda Brechta, katerih šest iger prihaja na slovenski knjižni trg P založbi Mladinska knjiga, je pač treba pričakovati "brcehtovsko" obarvano predstavitev. ESTETSKE DELAVNICE Tržič - Zveza kulturnih organizacij Tržič je z novim šolskim letom povabila nekatere tržiške kulturnike, da bi svoje znanje posredovali otrokom v enajstih estetskih delavnicah: ritmični, plesni, folklorni, lutkovni, likovni, video, foto, ter da bi v delavnici "iz babičine skrinje" in "citre" odkrivali tančico iz naše preteklosti oz. spoznali ljudske inštrumente. Povabili pa so jih tudi k sodelovanju pri otroškem pevskem zborčku Sončni žarek. Od preteklega tedna tržiški otroci v starosti od 5. do 14. leta že lahko sodelujejo pri delu ritmične in plesne delavnice, ki ju vodi Alenka Dolenc-Križaj, lutkovno-gledališki, ki jo vodi Gabrijela Bodlaj, v delavnici "citre" pri Stanetu Bitežniku, ta teden pa so ljubitelje petja povabili na avdicijo k OPZ Sončni žarek, ki ga vodita Milena Hostnik in Marija Gašperlin. Za folklorno, foto in video delavnico, ter za odkrivanje "zakladov" naših kleti in podstrešij ni bilo zadostnega zanimanja, medtem ko bodo likovno delavnico za učence višjih razredov OŠ in "Čičko-čačko" organizirali po novem letu. Letos že sodeluje več kot 120 mladih v različnih folklornih skupinah pri FS KARAVANKE. Med najmlajšimi vlada veliko zanimanje za plesno šolo MICKY pri istem društvu, mladi gledališčniki iz Podliubelja, Loma in OŠ Bistrice pa že delajo firve gledališke korake ob nastajanju otroških predstav: JAKEC N STRIC HLADILNIK in PICKO IN PACKO pod vodstvom mentoric Maje AHAČIČ, Mire KRAMARIČ in Gabrijele BODLAJ. • Boris Kuburič To, kar so predstavili igralci ljubljanske Drame v nizki temni dvoranici Male drame v Ljubljani, je bila malone že predstava, pod katero bi se z veseljem podpisal tudi sam Bertold Brecht. Še posebej zato, ker so njegove uglasbene songe iz najbolj znanih dram Jani j u Kovačiču sa kitaro pomagali predstavili igralci, kot so Ivo Ban, Boris Cavazza, Maja Sever in Matija Rozman -zadnja dva igralca sta tudi po pevski plati pomagala Jamju Kovačiču. V to breehtovsko sceno sta se povsem neprisiljeno vklopila tudi urednik Aleš Berger, cigar ideja je bila izdaja Brechtovih iger in Mojca Kranjc, ki je Knjigo uredila, zbrala in napisala spremno besedo. Na knjižni trg torej prihaja klasično berilo, ki sicer zaradi oznake, da gre za dramatiko ne sodi med ravno najlažja branja. Toda s knjigo Sest iger se vsekakor zapolnjuje vrzel med slovenskimi prevodi Brechtovih del. Nekatera dela so bila sicer tudi že prevedena, vendar pa glede na to, da so nekateri Erevodi razpršeni po gledališ-ih arhivih, širšemu krogu niso bila najbolj dostopna. Brechtova dela so bila, glede na širok in tudi raznolik avtorjev opus, pri nas zbrana Ie v dveh knjigah - v Izbranih delih iz leta 1962 in 1979. V obeh knjigah so prevedene igre: Gos- Eod Puntila in njegov hlapec latti, Dobri človek iz Sečuana, Kavkaski krog s kredo, Galileo Galilei, Bobni v noči, Mati Korajža in njeni otroci. Pravkar izdana knjiga Brechtovih iger sicer ne razširja kaj posebno prevodov Brechtove dramatike; prvič je prevedena v slovenski jezik le igra Bali, Brechtovo prvo dramsko delo z obilico avtobiografskih potez. Prevajalec Lado Kralj je v slovenščino prevedel drugo verzijo te igre. Malomeščanska svatba, ena od obširnejših Brechtovih en-odejank,Je sicer nastala istega leta kot Bali, to je leta 1919, in je v slovenskem prevodu že znana. Tokrat to enodejanko duhovitih dialogov in absurdis-tičnega humorja spoznavamo v novem prevodu Eduarda Mile-rja in Irene Novak Popov, prevod balade pa je opravil Tone Pretnar. Tako kot nekatera druga znana Brechtova dela, je Malomeščanska svatba že obšla slovenske gledališke odre. Nazadnje so jo igrali pred šestimi leti v Ljubljanski Drami. Opera za tri groše je delo, ki je Brechtu prineslo slavo. Pri tem se zdi, da je različica zgodbe iz londonske- NAGRADA MLADI PIANISTKI Bled - Desetletna učenka Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani Maja Furst doma z Bleda je osvojila prvo nagrado na evropskem tekmovanju pianistov v Moncalieriju pri Torinu. V kategoriji pianistov do 11 let, potekalo je ta teden, je mlada pianistka z Bleda Maja Filrst osvojila prvo nagrado z doseženimi 95 točkami od 100 možnih. Maja, ki je učenka prof. Alenke Dekleva, je na tekmovanju igrala skladbe Bacha, Beethovena, Griega in tudi krstno izvedbo skladatelja Igorja Dekleve Cerkljanski laufarji. Pianistka ie bila najboljša med 32 sodelujočimi mladimi tekmovalci v tej kategoriji iz skoraj vseh evropskih držav. Maji so udeležbo na tekmovanju omogočili Občina Radovljica, Kulturnica Valentin Vodnik iz Ljubljane, LB Gorenjska banka in Betokem Mengeš. Minister za kulturo v Škofji Loki OHRANITI STARA MESTA Škofja Loka, 28. oktobra - Na obisku v Škofji Loki in njeni okolici je bd včeral minister za kulturo Republike Slovenije Sergij Pelhan. S sodelavci si je ogledal Starološki grad, Kapucinsko knjižnico, potek obnove starega mestnega jedra ter Sorico. Vodstvo občinske skupščine in nekateri delavci s področja kulture so ga seznanili z napori, ki jih Skorja Loka vlaga v ohranitev in obnovo bogate kulturne dediščine, nerešenimi lastninskimi vprašanji, ki so postala ovira pri tem, ter nezadostno pomočjo države pri zagotavljanju potrebnega denarja. Minister Sergjj Pelhan jim je odgovoril, da položaj dobro pozna in da upa, da bo delež za kulturo v družbenem proizvodu postopoma dosegel raven nekaterih sosednjih držav. Še letos bodo državnemu zboru predlagali obravnavo Nacionalnega kulturnega programa, s katerim bodo poskušali ponovno povezati vse kulturne dejavnosti v državi, saj je očitno, da je prišlo do ločevanja med republiko in občinami. Podobno, kot je to pri muzejih, naj bi v enotno nacionalno mrežo povezali tudi knjižnice, stara mesta z bogato kulturno dediščino pa naj bi uživala podobno prioriteto, kot je bila na državni ravni določena za izgradnjo cest. Razveseljivo ie dejstvo, da se je skrb za ohranjanje starih mest povečala, in pričakuje podporo pri razpravi o nacionalnem programu. "Nič nam ne pomaga dobro branjeni zračni prostor, če pod njim vse propada," je ie dodal. • . S.Ž., slika: J. Pelko ga kriminalnega podzemlja uspela bolj zaradi lascivnosti in ciničnosti besedila ter prijetne muzike kot pa zaradi Brechtove kritike meščanstva, kot ga igra prikazuje. Delo je bilo pri nas znano in že uprizarjano, na novo pa ga je prevedel Ervin Fritz. Horaciji in Kuriaciji v prevodu Mladena Dolarja sodi med manj znane "učne igre" Bertolda Brechta. Njihova bistvena značilnost je ta, da je poučna funkcija teh iger namenjena predvsem sodelujočim -igralci se učijo sami in sicer skozi ozavesčanje svoje izkušnje - učne igra je pri tem le učni pripomoček. Prevedena igra s svojo zgodbo o vojni med Horaciji in Kuriaciji pravzaprav uči dialektičnega načina mišljenja. Galileo Galilei v prevodu Janka Modra sodi med takoi-menovane velike igre, ki jih je napisal Brecht. S to igro je avtor načel temo, ki ga jeprav-zaprav zanimala do konca življenja - položaj intelektualca v sodobnem svetu. Brecht se sprašuje, kakšna je moralna odgovornost za uporabljene izsledke znanosti. Eno od verzij igre je Brecht napisal tudi neposredno po jedrski eksplfr ziji nad Hirošimo. Šesta igra v zbirki prinaša prevodu Mojce Kranjc in M»r' na Jesiha (songi) komedij Gospod Puntila in njegov bW; pec Matu* - enega od vrhunec Brechtove dramske ustvarj^ nosti, v kateri prevladuje ost*» kritika brezmejno mogoen"1 gospodarjev. S to tretjo knjigo BrecbtovjJ dramskih tekstov se vsekal na našem knjižnem trgu vsa^ nekoliko zapolnjuje vrzel gl^ poznavanja avtorja, ki so »tir mu še priznavajo, da je P?106^ ben dramatik, teoretik in dališki reformator. Na nas'J odrih so Brechtova dela stainj uprizarjali, čeprav, kot razlag* spremni besedi h knjigi M<*r* Kranjc, ne prepogosto, neka* tako, kot se uprizarjajo teksti J* klasične svetovne dramati*?' Knjiga Šest iger BertoldJ Brechta izpolnjuje praznino dosedanjih prevodih, predstav'j ja tudi del avtorjevega še dok3! neznanega ustvarjanja in s tem na osupljivo različne pra^, njegovega pisanja. "Knjiga J orožje, vzemi jo v roke," J nekoč rekel Brecht. • ^e Mencinger PODELJENE LEVSTIKOVE NAGRADE V Lutkovnem gledališču Ljubljana so v sredo zvečer podelili Levstikove nagrade za leto 1992. Nagrade podeljuje založb* Mladinska knjiga in sicer pesnikom, pisateljem, ilustratorje"110 avtorjem poljudnoznanstvenih del. Nagrade so prejeli: pisateljica Vida Jeraj Hribar, akad. slika** Wang Huiqin in pisatelj Samo Kuščer. Jerajeva je priznanj prejela za svojo spominsko literarno pripoved Večerna sona** Knjigo podaja naše kulturnozgodovinsko izročilo mladim rod vom. Slikarka Wang Huivin je Bila nagrajena za izvirne ilustracij v knjigi Brokatna podoba, pravljice kitajskih manjšin. Umetnic2.' lirično obogatila pravljična besedila bolj s slikami kot ilustracij mi; v njenih podobah se zrcali bogastvo kitajske kult^JJ Nagrajenec je tudi Samo Kuščer in sicer za knjigo Energija. " za veliko izobraževalno slikanico, ki je zanimiva za otroke tja 0 12. leta. Avtor je to zahtevno temo otrokom približal na o°' zanimiv način. Kranj - V galeriji Prešernove hiše so v sredo zvečer '•^flj razstavo akademskega slikarja Vinka Tuška iz Kranja. . otvoritvi je galerijo do zadnjega kotička napolnilo tudi n^°\ac no občinstvo, ki se je lahko duhovno in tudi dejansko sprehod mimo in skozi dinamične in barvite ploskovne in tudi večdirn . zijske slikovne izraze Tuškovega slikarstva.. Foto: Gorazd Su*" NOVA KNJIGA O BLEDU . Bled, 27. oktobra - V sredo je založba Eurodesign predstavila knjigo o zgodovini centra gorenjskega turizma. Delo nosi na*% Bled, ta naš Bled, v njem pa avtor Božo Benedik govori o razv J gostinstva in turizma v kraju. S to knjigo smo dobili nadaljevanje zapisa zgodovine Bleda, je začel župnik Franc Gornik. V njej je avtor izbral in ^°^°Lg» predstavil rezultate dolgoletnega zbirateljskega in ljubitelj'* proučevanja zgodovine. V njej je zajeta družbeno-kulturna Pm dogajanj na Bledu. Za vsak kraj je pomembno, da se s s jr, zgodovino sooči in jo spozna," je knjigi na pot povedal zgodovina Franc Rozman, tudi domačin in avtorjev mentor pri zbira" podatkov in oblikovanju knjige. f .p Glede na to, da že obstajata dve knjigi o Bledu, ki ju ie v zac ^ stoletja napisal domači župnik Franc Gornik; Bled v fevdalni do ^ zgodovina blejske župnije, Benedik ne piše veliko o gradu in ot Prav tako pa se je le bežno dotaknil časa med drugo svetovno v°l ^ osveča se turističnim in kulturnim objektom na Bledu, raz*' ^ fotografijami, ki med drugim prikazujejo tudi ameriškega dran**^ Arthurja Millerja in predsednika OZN De Cuellarja ob obisku t> • M.A. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Nob enega znaka ni, da bi bila Gorenjski banki potrebna sanacija Gorenjska banka se podaja v tujino j^obička je sicer manj kot lani, ko je učinkovala železarska obveznica, vendar je Gorenjska Danka tudi letos med najbolj uspešnimi v Sloveniji. 27. oktobra - Vodstvo Gorenjske banke d.d., Kranj je na pJ,iona«ni tiskovni konferenci ob dnevu varčevanja predstavilo Rovanje v letošnjem letu. Postregli so s kopico podatkov o 'jfem poslovanju Gorenjske banke, kar vrača zaupanje j '^valeev, ki pa zal še vedno bolj verjamejo marki kot tolarju, Prav so bolje obrestovani. Banka se je lani izrazito usmerila v j^°šniško kreditiranje, kar se ie kaže kot dobra poslovna Overitev. Vse večji je obseg poslovanja s tujino, pri katerem se rei>jska banka pripravlja na vsaj demo samostojnost ...V^ošnia denarna politika je ^tuzacijska, Banka Slovenije j. aJ vzdržuje prek bančnega trs m ne Prek deviznega om •• ^e vedno vlada velika p?eJUvenost in finančna disci- okUf'Jcar nas sm v trd odnos d° k Ja- Polovico deviznih re- Zl ^držuje prek bank, tudi Gorenjske banke, ki njene JJJteve Banke Slovenije iz- {jrjAJUJe in celo presega. Prav alap6/!3 znaka ni, da bi mor- a tjorenjska banka v sanacijo, nas je sicer dobro, da se je Racija bank začela, vendar norrnalna konkurenca bank . anaciji ni dobra, saj naj ne bi ,j3arJa prodajale ceneje kot Upam, da bo to prese- n°. seveda pa je legitimno JA^devanje države za znižanje ^ Ustnih mer, je aktualne raz-iiSt uvodoma komentiral „£*ko Kavčič, direktor Gorele banke. Pjtoeritev v potrošniško ^ditiranje let^ devetm mesecih letošnjega . a. v Gorenjski banki beležjo =amo rast vseh pozicij. BilanČ-a vsota je ob koncu septembra JaSala 40,1 milijarde tolarjev g Je bila gledfe na konec S ga leta za 11,7 od8101'*3 ^«no višja. Sredstva pravnih Y Gorenjski banki od od pa 199Q naprej zaposle g« zmanjšali za 192 Vjj*, kar predstvalja pri-J' skupščini, da bi za omilitev posledic letošnje suše iz proračuns*6 rezerve namenila 3,8 milijona tolarjev in da bi vsem živinorejce111' ki jim je suša "pobrala" najmanj trideset odstotkov pridelk^' nakup koruze regresirala s petimi tolarji za kilogram. Z*** združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta s predlog^ izvršnega sveta soglašala, družbenopolitični zbor pa ne. ^^f. svet je na seji v sredo ponovno razpravljal o odpravljanju posled' suše v občini, sprejel predlog družbenopolitičnega zbora, da i pomoč nameni iz rezerve več denarja (pet milijonov tolarje^ medtem ko bodo merila za razdelitev sredstev še usklajeval1 komisiji za kmetijstvo. Koliko za zemljišča? * V katastrski občini Peračica prodajajo travnik petega razred* (IV. kategorija, 1. in 2. območje) po ceni 2,5 marke za kvadrat1" meter. * Lastnica zemljišča z Jesenic zahteva za travnik sedmer razreda in za gozd petega razreda v katastrski občini Bohinj«*3 Bela po eno marko za kvadratni meter. * V katastrski občini Otok je naprodaj gozd drugega razreda r 83 tolarjev za kvadratni meter. 41 Lastnik zemljišča z Bleda ponuja v katastrski občini ZgorflJ. Gorje gozd četrtega razreda po ceni 0,43 marke za kvadrat1" meter. tolarjev. Efektivna davčna stopnja je tako manj kot 10- odstotna Cenena moka s Hrvaške Ljubljana, 26. oktobra - Vlada ie z uredbo zvišala ceno pšenice s sedanjih 17 na 20 tolarjev za kilogram, k drugim pa je dodala prelevman za uvoz moke v višini 17,5 tolarja za kilogram. in SERVIS IN PRODAJA VOZIL Sralo Zlbort IritOf 171, Kranj, Ul.Sfai 24* 167 Izredno ugodne cene do rmglmtrmcljm • ¥ DEM C! VIC 1,6 ESI HIB 125 KM 28.900 CIVIC 1 .5 LSI SEDAN 90 KM 26.390 CIVIC 1,6 ESi SEDAN 125 KM 29.000 ACCORD 2-OI 133 KM 35.680 In ostali modeli d ie pšenice, ki so uh že pred tremi meseci uveljavili žitarji, zato bo učinek podražitve na inflacijo le 0,015 odstotka. Prelevman za uvoz moke pa je uvedla, ker je bilo v zadnjem času s Hrvaške uvožene veliko cenene moke, saj se pojavlja preprodaja moke, ki jo sosedi dobijo iz mednarodne pomoči in je zato zelo poceni. V Sloveniji pa je na skladiščih veliko domače in uvožene moke, mlinarji pa nimajo dovolj dela. V Slovenijo porabimo približno 240 tisoč ton pšenice letno, od tega je približno 100 tisoč ton uvožene. Letos je bilo odkupljenih 83.500 ton pšenice. M.V. Koliko za prašiče? Cene na prašičjih sejmih v Sloveniji so dobro merilo tudi P gorenjske kupce in prodajalce. Na sejmišču pri gostilni Mokar11 Ižanski 303 v Ljubljani so prašiče, težje od 100 kilogram^ ponujali po 200 do 220 tolarjev za kilogram, v Brežicah od 180 » 220 tolarjev, v Ilirski Bistrici od 190 do 250 tolarjev... TEMPERAMENT IN TEHNIKA - VOZILA PRODAJA: /S Oprešnikova 86, Kranj, tel.: 064/212-155,212-679 salon vozil: 218-690 ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo DEŽURNE TRGOVINE VnEcIeHo, 51. 10. 1 99 5, so NORMALNO ODPRTE VSE DEŽURNE protJajaIne, dodATNO pA je od prta Tudi pRodajaIna SP CERKLJE. VpoNEfMjEk, 1.11. 1 995,sood 8. do 1 1. ure odpRTE NAslEdNJE pRodAJaInF: SP PLANINA, SP GRINTAVEC, SP CERKLJE, NC STORŽIČ KokRicA, MARKET CENTER BUd, NC RADOVLJICA, SP BUDINEKiN SP JESENICE. Tud* V pRAZN*ČN*h d N £ ll bodo VSE od p RTE pRodajaLne boqATo zaIožene! eSHP^UL, trn MODEU: NOVA IBIZA •TOLEDO DOSTAVNI AVTO TERA NEKAJ RAZLOGOV ZA DOBER NAKUP: UGODNA CENA, KREDITI - NEMŠKA TEHNIKA - PRIVLAČNI MODELI - BOGATA OPREMA - HOMOLOGACIJA - GARANCIJA DELOVNI ČAS: od 8.-16. ure SOBOTA: od 8.-12.UT* POSREDUJEMO PRODAJO RABLJENIH VOZIL i KAM NA KOSILO, VEČERJO? i IME GOSTINSKEGA | OBJEKTA KRAJ j j SPECIALITETE, |menu CENA ODPRTO 1 GOSTILNA I Pr" Primožič Pristavo priTriKu i vsak daa kosilo in molict i na vrsto jsdi po naročilu l kosHo j 500,00 SIT vsak dan 9 - 23 j tel.57-585 1 GOSTILNA ZAKJA j mm-1 H: 49-305 m0il i vsako soboto in nodaljo i kosilo; domačo krvavico, i pocoaico, zeljo, žgana, Žalca [ vsak dan 11-23 i p«»-. sob. 11-01 torek zaprto I GRAJSKA GOSTILNA PREDDVOR I IN HOTEL SOR, Tel. 45-080 PREDDVOR | DRUŽINSKA KOSILA I OB VIKENDIH 650 SIT I VSAKDAN 12-24 oz. 9-23 Objave za rubriki sprejemamo na fax 215-366 oziroma v oglasni službi, Bleivveisova 1 6, Kranj AVTOHIŠA MAGISTER d.o.o. RADOVLJICA □ NISSAN JOT WM M (M So (M (ko w§®(mMs)> M! GRADIŠ, Gradbeno podjetje Jesenice, p.o. 64270 Jesenice, Prešernova 5 gradbene tehnike, gradbene inženirje, dipl. gradbene inženirje, ki imajo veselje do dela v gradbeni operativi in komerciali. Praksa je zaželena. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjega Qela pošiljajo v 8 dneh po objavi na naslov našega podjetja. O izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. vodnogospodarsko podjetje kranj p° sklepu delavskega sveta, v skladu z določili statuta, razpisuje prosto delovno mesto Direktorja podjetja Ridati, ki se bodo prijavili na spolnjevati še naslednje: razpis, morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, ; irrfcti morajo visoko ali višjo izobrazbo gradbene, ekonomske, ^anizacijske ali pravne smeri; J ? tet delovnih izkušenj na ustreznih delih v gospodarstvu; * lrTteti morajo ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti za uspešno gospodarjenje, r&zvidne iz dosedanjih zaposlitev. Mandat traja 4 leta. fisne, ^pravočasnih in nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. ^javljene kandidate bomo o sklepu DS obvestili v 8 dneh po njegovem sprejetju. potovalna **a agencija ALPETOUR priporoča: * RABAC • JESENSKI SENIOR KLUB cena 10-dnevnega paketa 2.-12.11.1993 * SEMIČ - TRADICIONALNO MARTINOVANJE 13.11.1993 cenena osebo * WHITNEY H0UST0N V MUNCHNU cene na osebo Jesenska potovanja po EVROPI 23.11.1993 DEM 230.- SIT 2.950.« DEM 140.- 23.11.1993 DEM 140.- * TUNIZIJA-DJERBA 5 dni -Satari 3,4 ali 7 dni * JESENSKE ŠOLSKE POČITNICE • Slovenija, Istra ali tujina * ZIMA 93/94, - SLOVENIJA, AVSTRIJA, ITALIJA, FRANCIJA, ŠVICA že od DEM 450.-žeod DEM 650.- srečke BOHINJSKE LOTERIJE žrebanje 4.12.1993 Programi, informacije in prijave v vseh poslovalnicah A L P E T OU R A KRANJ tel. 222 007, RADOVLJICA tel. 714621, ŠKOFJA LOKA tel. 621-755, TRŽIČ tel. 53-370 ornega OMEGA KRANJ d.o.o. Ručigajeva 31, KRANJ Podjetje za proizvodnjo in servisiranje računalniške in dodatne opreme objavlja prosto delovno mesto KOMERCIALISTA v prodajni službi Pogoji: - najmanj srednješolska izobrazba - aktivno znanje angleškega jezika - 5 let delovnih izkušenj v prodaji - zaželene izkušnje na področju računalništva - 3- mesečno poizkusno delo Pisne prijave z dokazili o dosedanjih delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. GARAŽNI BOKSI V ŠKOFJI LOKI V sodelovanju z SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA pripravljamo gradnjo TRIPLEKS GARAŽNE HIŠE V FRANKOVEM NASELJU z dograditvijo v JUNIJU 1994 in vabimo interesente za nakup - sofinanciranje INFORMACIJE: LOKAINVESTd.o.o. ŠKOFJA LOKA Titov trg 3a tel.: 064/621-781, fax: 064/621-977 POSEBNA PONUDBA v Globusu. Ponovno bogat izbor uvoženega blaga. po UGODNIH cenah ARCOPAL, 19 - delna garnitura krožnikov s skledo. 32 - delni servis iz porcelana 2.404,80 24 - delni Jedilni pribor na podstavku 12 - delna nerjaveča posoda 17.990,40 lagostina - ekonom lonec 6.626,70 Pirex - jenski vrč 1.237,00 Likalna deska 3.556,20 in ie ka) I _A vlažilce zraka 568,30 HOJML BELLEVUE HOTEL BELLEVUE šmarjetna 6, 64000 Kranj tel. 064/311-211, faks 064/312-122 razpisuje prosta delovna mesta 1. VODJA GOSTINSTVA - redna zaposlitev 2. KUHARJA z večletnimi izkušnjami na "a la carf-u - redna ali honorarna zaposlitev 3. VEČ NATAKARJEV usposobljenih za strežbo po naročilu - redna ali honorarna zaposlitev 4. PRIPRAVNIKE kuharje in natakarje V hotelu vam poleg dela nudimo tudi možnost bivanja. Pisne prijave pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Hotel Bellevue, Šmarjetna 6, 64000 Kranj. NOVO V KRANJU Trgovsko podjetje STORŽIČ je odprlo prvo etažo BLAGOVNICE V Kranju ob Gregorčičevi ulici. Vhod je Iz dvorišča na Mladinski ulici 2, kjer je tudi velik parkirni prostor (bivša stavba VINO PIVO) Pripravili so pestro izbiro oblačil, trenutno pa so najbolje založeni s srajcami. Jaknaml In bundaml za vso družino. Posebno pozornost namenjajo potrošnikovem žepu in nizkim cenam. Tako bodo vsi kupci za dobrodošlico do konca 1. novembra deležni posebnega 10-odstotnega popusta,kl Je namenjen tudi spoznavanju ponudbe v novi Blagovnici. Naj naštejemo le nekaj cen Iz ugodne ponudbe: ŽENSKE PARKE Z KAPUCO 8055,00 511 ŽENSKE JAKNE MOŠKE JAKNE PUHOVKE DEKLIŠKE BUNDE MOŠKE SRAJCE FLANELA SRAJCE 7155,ooSIT 7150,oo SIT 8055,oo SIT 5310,oo SIT 1350,oo SIT 990,00 SIT PRISRČNO VABUENI Delovni Čas od 8.3o - 19.oo, sobota 8.oo - 13.oo LOTERIJA, PRI KATERI NE POTREBUJETE SREiE. SREiKO! Srečneže Čakajo izjemno lx)gate nagrade, pa tudi ostali udeleženci ne boste ostali praznili rok! w****wmlmmm Bohinjske loterije ms črnka: - 20 milijone* tolarjev - garsonjera v Ljubljani - 3x Renault Šafrane 22 Si - Sx Renault 19RTlBi • 35x Renault Clio RT 1.4 - tisoč tedenskih počitnic in mnogo drugih nagrad. Vsem tistim, ki bi sicer po žrebanju vrgli srečko v koš, pa svetujemo, da počakajo. V taka ovčka namreč prinaša popust r &rximh bohinjskih turističnih objektih (smučišči na Voglu in Kobil, hoteli Kompas, Bellevue, Jezero in ' Zlatorog). Pa še to: dobitke bomo žrebali U med prodanim srečkami, kar pomeni, da nobena nagrada ne bo ostala nebžrebana. S kuponom, Id ga objavlja samoNEDElJSKI DNEVNIK, lahko na vseh prodajnih mestih Tobaka, Dnevnika, Dela in prt tdičnih prodajalcih, kupite komplete petih srečkzalSOOSfT. šesto srečko pa vam podari NFS>FJJSKl DNEVNIK. I Bohinjska loterij /nlkinjc 4. iJcionhiu r/io/nriju 4 RENAULT OBČINA RADOVLJICA ZAVOD ZA PROSTORSKO NAČRTOVANJE IN GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO Cankarjeva 1, Radovljica NATEČAJ za izbor najugodnejšega izvajalca - projektanta - projektantske organizacije za izdelavo tehnične dokumentacije ureditve mansardnih stanovanj v stanovanjskih objektih na Prešernov' ulici v Radovljici.' Natečajno gradivo lahko interesenti dvignejo na naslovu do 12' novembra 1993, vse morebitne informacije po telefonu 06* 714-213, od 8. do 9. ure. VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o PH V POSLOVNEM CENTRU ŠKOFJE LOKE Titov trg 3a, v neposredni bližini vseh pomembnejših komunikadj, v sodobni POSLOVNI HIŠI -III. nadstropje oddamo PISARNIŠKE POSLOVNE PROSTORE velikosti vse skupaj 320 m2 ali posamične enote - najemnina 18 DEM/m^mesec + obratovalni stroški. IZREDNA PRILOŽNOST ZA PODJETNIKE -ATRAKTIVNA LOKACIJA - USPEŠNA PRIHODNOST^ INFORMACIJE: LOKAINVEST d.o.o. ŠKOFJA LOKA, Titov trg 3a telefon: 064/621-781 fax: 064/621-977 Na podlagi 37. in 38. člena zakona o urejanju naselij in drug''1 posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/»e' Uradni list RS št. 26/90) in 163. člena statuta občine Radovljif* (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/83, 3/86, 15/86, 9/90, UradJ* list RS, št. 23/91, 26/91,31/93) je Izvršni svet Skupščine občin8 Radoljica na 109. seji dne 25. 10. 1993 sprejel SKLEP 0 JAVNI RAZGRNITVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA CENTRALNO OBMOČJE RADOVUICA 1. člen ^ Osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta | Centralno območje Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, *j 27/83), ki se nanaša na območje K - Prešernova ulica z vs" potrebno dokumentacijo, se javno razgrne. Osnutek zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v času od 2.1 J* do 2.12.1993 v prostorih KS Radovljica in v avli SO Radovljica- 2. člen in V času javne razgrnitve bo Zavod za prostorsko načrtovanje gospodarsko infrastrukturo skupaj s krajevno skupnostrj Radovljica organiziral javno obravnavo osnutka akta v krajec skupnosti Radovljica. 3. člen •,, Vsi zainteresirani lahko do poteka roka javne razgrnitve da) pisne pripombe na osnutek akta in to v knjigi pripomb •* mestih javne razgrnitve ali neposredno na zavodu z prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo. Pojasnila k razgrnjenemu dokumentu dajejo strokovni delavC' Zavoda. 4-c,en at! Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Gorenskem g|as Številka: 004-1/89 Datum: 25. 10. 1993 Predsednik'* Jože Res man, V' HELENA JELOVČAN Slika: JANEZ PELKO Javne šole morajo ostati ideološko nevtralne -Ljlavko Gaber, minister za šolstvo in šport tudi v drugi Drnovškovi vladi, je kljub ^Tjeroma mladim letom prehodil zanimivo poklicno pot. Kot sociolog je najprej jpjv škofjeloški gimnaziji, magistrira!, napredoval v fakultetnega profesorja, leto SSLItudiral v Anaiiii. doktoriral, postal minister. Sam pravi, da je to daleč najtežje javilo. Vedel je, da bo tako, vendar je včasih težje, kot si je predstavljal, Efenava. Delo zahteva več ljudi v enem, tu se življenje meče skozi okno z veliko »Stžato, najmanj dve leti sta združeni v enem. Več ljudi zahteva tudi sicer; brez Sfere ekipe, ki jo ie zbral na ministrstvu, ne bi šlo. Kaj je njegov, njihov cilj? j^Bgstaviti take temeljne okvire šolskega sistema v državi, da bo sistem ^pkcioniral stabilno, brez večjih sprememb, daljši čas. Slovenija bi s takim ^gjriom po njegovem ne bila le socialno in obrambno varna država, ampak tudi 9Ž§va znanja. V Evropi nas bodo samo po tem tudi cenili, je prepričan. Minister ni ^tgdi politične kariere, čeprav je vpet v politiko. Ko tu konča, se misli vrniti na iSlSUlteto. tret £r. Gaber, pred spreje-?J* je Zakon o visokem °«rvii. Kaj pomembnega, °'JSega prinaša študentom? Novembra gre zakon v U ^Je branje, mislim, da ni ^enih resnih ovir več, da I? Poslanci ne bi sprejeli, k *on določa celotno uredi-• v Univerze, njeno avtonomi-i ' s|stem študija, omogočanje Udija, kreditni sistem premi rjjja študentov s fakultete na "kulteto, promovira ekselent-°st profesorjev, skratka, daje Jrmelje dobri univerzi in dobri J^oki strokovni šoli, kar študentom največ prinese, več *Qt drobtinice - mesta v '«nih organih." študentje pogosto tožijo j*radi "samovolje" profesor-ki (nenadno spreminjanje ^Pitnih rokov, muhavost pri gnjevanju (ne) znanj a ipd), l***rseveda ne kažeposplo- 2}'* *otov°Pale re5> °? njt 1 profesorji študentom še '»o pravj mentoriL Ne bo ^}°nomtja še spodbujala lojenih slabosti, kakšen £. strokovni nadzor nad ^'<>m profesorjev? j 'Osnutek Zakona o šolski |/*Pekciji še ne določa, kakšen 92>roma v kakšnem delu tUd.ln5pekcijski nadzor zajel Vo ^oko šolstvo. Za njego-p0 VeČio kvaliteto bo zelo Po na evalvacUa znotraj ravSameznin fakultet in na tov Umverze- Univerza ni ,arna, v kateri s trdim °rom lahko dosežete us- p^-.Kaj je bolj škodljivo; ali *H »v ne^aJ ve^- avtonomije jjj egati nekaj nepravilnosti, |aJ*a si umišljati, da centralno Uni n.ac^zoruJete življenje na blolr^12*' v resmc' Pa 8a za-S0j^^ate? Visoke strokovne ve u* morebitne nove uni-^e bodo vnesle konkuren-s0fjPrav tako gostujoči profe-Pito m°*nost opravljanja iz-Pri P° kreditnem sistemu ver?. uJ?em profesorju na uni-fcalj Y^ji koeficienti pri pla-po Un>verzitetnih profesorjev jUatn°.vem zakonu, denar za du .erialne stroške za indivi-Uja '?e raziskave profesorjev, nSf 0DVezn«h ur za preda- pov V vse t0 ^° v kombinaciji i^lo *° 'nteres za dobro i'h ir-tu^ P" l'stm profesor-• *« morda še slabo delajo." gjfco zmanjšati lu«entski osip? brnSi več dU<*kov se tudi *litv n*zmožnosti zapo-hiJii za,dnJa leta odloča za pi£*J> številne fakultete so naPolnjene, po drugI stra- ni je ostp med študenti ogromen. Kakšen, recimo, v primerjavi z Anglijo? "Osip je odvisen od metodologije, po kateri ga merijo, vsekakor pa je večji od 50 odstotkov, po drugih podatkih seže celo do 70 odstotkov. Razlogov za tak osip je vsekakor več; glavni je nedifer-enciranost študija. Vse fakultete so se hotele vključiti v univerzo, ker sicer niso nič "veljale". Nekaj časa bo trajalo, da bomo dobili nazaj dobre visoke strokovne šole, za katere ne bodo veljali univerzitetni kriteriji, vendar zato ne bodo slabše, le drugačne, lažje se bodo vezale na gospodarstvo. V Angliji je osip približno 10-odstoten, vendar se na univerzo vpiše 20 do 30 odstotkov populacije, vsak pač ne more na univerzo. Pri nas se je letos vpisalo več kot 14.000 dijakov, 2500 jih ni opravilo zaključnega ah sprejemnega izpita." Je potem sploh smiselno vpisovati toliko študentov? "Gotovo. Slovenija mora pametno izkoristiti čas, ko je v krizi. Čez sedem let, denimo, bomo lahko spodobna srednjeevropska država, v Evropo lahko pridemo z zelo izobraženo generacijo. Mlade smo uspeli vključiti v študij, zdaj moramo čimprej ustvariti pogoje, da jih bo čimveč študij tudi uspešno končalo. Pomeni, dvigniti kakovost študijskega procesa, po drugi strani pa več investirati v šolstvo. Letos smo vložili že nekaj denarja v odpiranje novih prostorov in opremo na biološki fakulteti , na farmaciji, ekonomski fakulteti, na pedagoški so prenovljene velike predavalnice, v začetku novembra bomo odprli nove prostore visoke šole za socialne delavce, tudi v novem proračunu bo hud boj za investicije v šolstvo." Nepotreben strah pred maturo Je morda eden od razlo- ?ov za ogromen ostp med tudtjem tudi (ne)kakovost srednjih šol? Enotna eksterna matura, ki jo bodo opravljali nekateri dijaki čez dve leti, bo vstopnica, prvo sito za univerzitetni študij. Kako vi gledate na maturo? "Do prave mature bomo prišli s tremi koraki. Prvi premik je bila uvedba zaključnih izpitov, na drugega, eksterno maturo, se letošnji tretješolci že pripravljajo, pra- va matura pa bo lahko šele okrog leta 2001 za generacijo, ki bo takrat začela šolanje. Do takrat se bodo verjetno tudi v svetu spreminjali standardi znanja, zahteve (nove tehnologije), ki se jim bomo morali prilagajati, dovolj časa pa bo tudi za omilitev slabosti, ki jih imajo v tujini z maturo, in ki se bodo morda pokazale pri nas. Tako kot zaključni izpit, namreč tudi prva eksterna matura s katalogi znanj, ki so že šolah, ne odstopa bistveno od učnih načrtov srednjih šol (Zavod za šolstvo zdaj skuša popraviti nekatera neskladja), medtem ko bodoča prava, mednarodno priznana matura, ne sme ožati pogleda ljudi, zajemati ozke snovi, omogočati mora pluralnost pristopa. O tem se je z nami strinjal tudi ameriški poznavalec in kritik eksterne mature Michael Apple. Da bi to dosegli, pa je potreben čas." Na Gorenjskem se je za poskusno izvedbo mature odločila samo škofjeloška gimnazija. Je to dobro alt slabo? "Poskusi se vselej opravljajo na manjšem vzorcu. Kar zdaj preskušamo, ne zadeva toliko vsebine, kot mehanizme za izvedbo mature. Izobraževanje učiteljev za maturo že poteka." " Vznemirjenje pred maturo ponekod povzročajo nekateri učitelji, ki niso delali po programih in zdaj, ko gre dejansko zares, telijo nadoknaditi zamujeno. Priporočam strpnost. Zavod za šolstvo izvaja seminarje za učitelje, ki pripravljajo maturo, vodstva šol, učitelji in učenci naj se pametno dogovorijo in tisto, kar ni bilo opravljeno, temeljito ter v miru opravijo. Valjenje krivde na nekoga drugega ne bo nikamor pripeljalo. Časa je še dve leti. Prepričan sem, da bo prav zaradi priprave uspeh pri maturi boljši kot pri zaključnih izpitih. Kar zadeva zdrse pri pripravi katalogov znanj, pregledi kažejo, da je tudi do teh prišlo, pa jih bodo ob sodelovanju odpravili republiške predmetne komisije, republiška maturitetna komisija in strokovni svet." Z maturo bodo odpadli sprejemni izpiti na univerzo. Kakšno možnost imajo z uspešno opravljeno maturo dijaki srednjih strokovnih šol pri vstopu na univerzo v primerjavi z gimnazijci, denimo? "Maturitetni standardi so trenutno postavljeni tako, da vsem dijakom omogočajo uspeh. Drži pa, da imajo strokovne šole dva izhoda, študij in zaposlitev, dijaki teh šol se bodo pač morali za maturo boli potruditi. Od 16.000 srednješolcev se jih je 11.000 odločilo za priprave na maturo, od teh 5500 iz gimnazij, glavnina je torej iz srednjih strokovnih Sol. Te bomo skušali čim bolje pripraviti, sicer pa bodo šli lahko brez problemov na tehniške fakultete tudi z zaključnimi izpiti. V pripravi je koncept za t.i. tehniško gimnazijo, ki bo lovila razmerje med tehniško šolo in gimnazijo. Naš cilj je zagotoviti vsaj temeljna znanja vsem." Mehkejši uvod v šolo S svojim šolstvom menda nikjer niso povsem zadovoljni, tudi v Sloveniji ne. Leta 1996, če se ne motim, naj bi udejanili nov koncept devetletne osnovne šole. So nenehne reforme res potrebne, alt pa gre bolj za posnemanje tujih modelov? "Pred letom 1996 novega koncepta nikakor ne bomo uvajali, pa še tedaj le poskusno. Reforma ni te vrste, da bi bistveno posegala v vsebine. Pomeni prilagoditev evropskemu sistemu. Ne moremo se veliko sprenevedati, ugovarjati, naj bi otrok pred sedmim letom ne šel v šolo. Teg nikjer v Evropi ni več, mi smo zadnji. Ko bomo hoteli primerjati spričevala, ko se bodo naši hoteli šolati zunaj Slovenije, se tam zaposlovati, bo to pomembno. . Veliko govorimo o bolj sproščeni, prijazni, ustvarjalni osnovni šoli. Je taka sploh mogoča, če pa so za vstop v "elttnejše" srednje šole pomembne predvsem odlične ocene? Tudi po načrtovani reformi bodo, sklepam? "Namen sprememb je otroke z manj napetosti, z nekaj več znanja v daljšem času pripeljati do konca, do zunanjega preverjanja znanja, ko bo vsak veljal, kolikor bo znal. Konkurenca je realnost, svet se strukturira. S tem, ko otrok prva tri leta ne bomo prijeli trdo, ocenjevani bodo opisno, nihče ne bo "zaostal"; ko bo po naslednjih treh ali štirih letih najprej standardizirano interno državno preverjanje znanja in šele ob koncu osnovne šole eksterno, bo šola drugačna, zagotovo tudi bolj sproščena.". Šola raste in pade z učitelji. Kakšne učitelje imamo? "Imamo spodobno število spodobnih učiteljev, potem pa še izjemno dobre, ki si zaslužijo osebno nagrado - z napredovanji skušamo razlike regulirati, jih povečevati - in tudi slabe. Z izobraževanjem želimo kvaliteto učiteljev dvigniti. V Sloveniji poteka okrog 1200 različnih seminarjev. Poleg udeležbe na t.i. permanentnih izobraževanjih, brez katerega napredovanje ni mogoče, država trenutno pomaga tudi 530 učiteljem, ki želijo pridobiti visoko izobrazbo. Omogočamo tudi podiplomski študij." Učitelji s tem, kar so dobili po junijski stavki, niso pretirano zadovoljni. Ob sicer povečanih koeficientih se jim odštevajo odstotki od manjkajoče visokošolske izobra-zoe. Večina učiteljev, zlasti v osnovni šoli, trna višjo Izobrazbo, nekateri še učiteljišče, ker v njihovem času drugega študija pač nt btlo. Zdaj so v šolah trirazrednt učitelji? "Za učitelje z več kot 25 leti delovne dobe, ki nimajo visoke izobrazbe, smo uzakonili koeficient med višjo in visoko izobrazbo. Nihče jih ne sili, da bi se naprej izobraževali, tudi drugih ne, vsi bodo lahko delali v šolah do upokojitve. Vendar učitelji, zlasti če so mladi in če želijo višjo plačo, morajo študirati. Če se že več kot tisoč učiteljev odloča za visoko šolo, potem ne bi bilo pošteno do njih in tistih, ki visoko izobrazbo že imajo, da bi zaslužili enako kot tisti, ki se študija niso polotili. Za vse, ki so plačani iz javnih financ, velja pravilo nižja izobrazba, nižja plača. Tako je tudi prav." Se ne bojite štrajka in novega spora s sindikatom? "S šolskim sindikatom nikdar nisem bil v sporu. Če bi bila stavka takrat nekoliko bolj natančno vodena, bi vsi imeli precej manj težav, uspeh pa bi bil enak. Dolgo smo sindikat prepričevali, da se ne kaže boriti za vseh 130.000 ljudi z zahtevo po višji izhodiščni plači, če so bili problem koeficienti. Bila pa je stavka dobra šola tako zame kot za sindikat. Kaj vse se je v ozadjih moralo zgoditi, da je prišlo do sprememb koeficientov in spremembe izhodiščne plače, pa ne kaže posebej razlagati." O verstvih da, verouka ne!. V okvir obveznih izbirnih predmetov naj bi v osnovne šole (dve leti) in srednje šole (eno leto) prišel poseben predmet o religiji in etiki oziroma religiozno-etični predmet, kot predlaga Cerkev. O tem se mora izjasniti še državno-cerkvena podkomisija. Pred tremi leti ste v knjigi Verouk v šole?! zapisali, da za uvedbo obveznega predmeta o verstvih sveta nt dovolj trdnih argumentov. Se je vaše mnenje do zdaj v čem spremenilo? "To trdim še danes. Že takrat, ko drugi o tem še niso na glas razmišljali, je t.i. skupina Šolsko polje trdila, da je potrebno v šole vnesti vedenja o religijah. Proces poteka, vendar m enostaven. To morajo storiti različne stroke (zgodovinarji, slavisti) tako, da vedenja integrirajo v vsebine, ne minister z dekretom. O čemer je ta trenutek govora, je obvezni izbirni predmet, ki, bi podajal vedenja o religijah. Možnost takega predmeta smo predvideli tudi v navedeni knjigi " Kaj pa verouk v šolah? Tudi ta Ideja se še kar pre-mleva, "Verouk v šole nikakor ne sodi. Javne šole morajo ostati ideološko nevtralne, kar pomeni neodvisne od politik strank in od cerkva." JOŽE KOŠNJEK Slike: GORAZD ŠlNlK GLASOVA PREJA: Voditelj prej VIKTOR ŽAKELJ in predsednik države Slovenije MILAN KUČAN o temi Doklej ujetniki zgodovine Slovenci smo ujetniki zgodovine "Zgodovine ne delim na dejavno in nedejavno. Nanjo gledam kot na celoto in če jo gledam kot politik, se mi zdi, da je pri Slovencih zelo izražena težnja, da vsaka generacija misli, da se zgodovina začne z njo in da prej ni bilo ničesar, vsaj ne kaj posebno pomembnega. Sedaj smo soočeni z reinterpretacijo dogajanja v letih 1941 - 1945. Mislim, da se bo čez čas zgodilo približno to, kot se je zgodilo z odnosom do generala Maistra. General Maister dolgo ni obstajal preprosto zato, ker je vladala misel, da razen nas ni drugih zmagovalcev. Ko so se spremenile okoliščine, ki bi opravičevale to trditev, da pred nami ni bilo nič in se ie vse začelo z nami, se je nenadoma pokazalo, da je general Maister tisti del naše zgodovine, ki je tretjino slovenskega ozemlja na severu in vzhodu prihranil sedanji slovenski državi in se Je pokazal v vsej svoji veličini," je na uvodno vprašanje Viktorja 2aklja o delitvi zgodovine na dejavno in nedejavno odgovoril predsednik MIlan Kučan. "Končal bi z interpretacijo stavka, ki se pogosto sliši, da zgodovino pišejo zmagovalci. Zmagovalci interpretirajo zgodovino. Dejstva pa seveda ostanejo in ostaneio v različnih časih zlasti v funkciji političnih in zlasti ideoloških interesov. Za narodovo zgodovino je slabo, če se skuša spremeniti dejstva ali skriti in uničiti dokaze, materialne in pisne, ki pričajo o teh dejstvih. To se dogaja tudi z nami. Pred dnevi sem imel priložnost odpirati razstavo o srednjeveških listinah v slovenskih samostanih. To so listine, ki so del naše zgodovine. Takrat se mi je zastavilo vprašanje: koliko so bili vredni ljudje, ki jih niso le zapisali, ampak tudi ohranili za današnji dan in kakšna bo sodba zanamcev o našem današnjem početju, ko praktično dokumente in pričevanja o naši ne tako davni preteklosti prepuščamo ponarejanju, trgovanju in uničevanju, vse v funkciji kratkoročnega interesa spremeniti zgodovino. Tega, kar se je zgodilo, se spremeniti ne da. Tako se stvari prenašajo iz roda v rod in ni mogoče ničesar spregledati in ničesar za nazaj spremeniti, je pa možno marsikaj uničiti in s tem sodbo o ravnanju posameznih rodov v preteklosti spremeniti." ŽAKELJ: Zanimivo je, da se tedaj na neki način poveličuje oddaljenejSa zgodovina, ki nI neposredno zadela naših očetov in dedov, ampak sega tri, štiri stoletja nazaj In se skuša Interpretirati v luči današnjih političnih Interesov. KUČAN: "Zdi se mi razumi-ivo, sam pa tega ne bi počel. Če i že segal tako nazaj, bi začel s kmečkimi upori. Ti se mi zdijo ena od svetlih točk slovenske zgodovine. Veliko bolj nevarna se mi zdi fetišizacija in mitolo-gizacija zgodovine. Posamezni režimi v zgodovini so se skušali utemeljevati na tak način, z gledanjem daleč nazaj, s poudarjanjem tisočletnosti posameznega naroda, da je kakšen narod najstarejši ali eden najstarejših v Evropi. Recimo. Nesreča sedanjega srbskega naroda se je začela s to politiko, katere posledice ne čuti samo Srbija, ampak Balkan, Evropa in svet. Začela se je s fetišizacijo enega dela srbske ti zgodovine, in to tistega najbolj tragičnega, ki je najbolj razselil Srbe po Balkanu. Danes zelo težko rešujejo nacionalno vprašanje, ki je sicer legitimno, vendar je vprašljiv način njegovega reševanja. Slovenci smo šele leta 1991 dobili ta zadnji atribut nacije, nacionalno državo. Ampak nam ni služila kot trdnjava za zatiranje drugih narodov ali Neslovencev v naši sredini. Rekli smo: Mi rabimo svojo državo kot izhodišče in sredstvo za vstopanje v tekmo narodov, ki ustvarjajo novo podobo Evrope, za enakopraven vstop v evropske integracijske procese. Omenja se bitka pri Sisku. Zanimivo je, kako se o tej bitki razmišlja in kako se je v novejših obdobjih slovenske zgodovine s strani politike gledalo nanjo. Leta 1944 je na praznik domobrancev o njej govoril general Rupnik. Zanimivo je pogledati, za kaj je bila ta bitka v Rupnikovi interpretaciji izrabljena in zlorabljena. Politika, žal to ni spodobno do stanu, ki mu pripadam, zgodovino vedno postavlja v funkcijo svojih aktualnih interesov in si jo skuša prisvojiti in podrediti." Evropi se kolca po Jugoslaviji ŽAKELJ: Zgodovina ima več razsežnosti. Danes se skuša dokončno odgovoriti o zgodovini tega prostora, ki je bil v zgodovini vedno prehoden, na neki način tranziten in mejaško nedefiniran. Zadnja pomlad narodov skuša ta prostor tudi geografsko opredeliti: kaj pripada vzhodu, kaj srednji Evropi, kje se začenja zahodna Evropa, Uporabljajo se geografski pojmi kot Karavanke, Sotla. Alt nt to težnja, ki je v oprekt z zgodovinsko izkušnjo. KUČAN: "Jaz vidim dve težnji oziroma dvojno prakso. Izbiro časovne opredelitve, ki naj bi označevala neko obdobje v zgodovini naroda ali v zgodovini tega prostora, in drugo, geografsko oziroma krajevno. Z Italijo sedaj razpravljamo, kako urediti naše odnose in tu {'e tudi neka točka, na kateri naj >i proučili zgodovino odnosov naših dveh narodov. Zanimivo je, kako različno se gleda na obeh straneh, od kod naprej naj bo skupna zgodovina predmet skupnega proučevanja, da bi najhitreje prišli do dejstev, ki bremenijo naše odnose. Italijani postavljajo leto 1945 in fojbe. Mene, in to sem povedal, ko so me vprašali, in o tem sem trdno prepričan, zanima leto 1918, ko je razpadla avstroogrska monarhija in ko je prišlo do meje med Kraljevino Jugoslavijo m Italijo. Od tod naprej je treba pogledati skupno bilanco odnosov, krivice, če uporabim ta termin, ki so bile storjene, posebno v letih 1941 do 1945, ter obdobje do danes. Ali izbrati celoto ali tisto obdobje iz celote, ki je za koga ugodnejše. To potrjuje mojo tezo: čim se politika loti zgodovine, je to vedno v funkciji nekega političnega, zelo konkretnega in pragmatičnega cilja. V svetovni in tudi v evropski politiki še ni dokončno rečeno, kaj je Slovenija, ne glede na suverenost in državno neodvisnost in ne glede na članstvo v OZN, KEVS in številnih drugih mednarodnih organizacijah. V Franciji je bilo našemu ambasadorju dr. Capudru ob predaji Everilnih pisem na vprašanje, ko nas Francija vidi, odgovorjeno: kot del Jugoslavije. Evropa se je navadila gledati eksplozivno območje jugovzhodne Evrope, zlasti Balkana, kot zaprto v meje nekdanje Kraljevine Jugoslavije in kasneje Socialistične Jugoslavije. Zakaj je to udobno. Zato, ker je to državna meja. Vsi problemi mednacionalnih odnosov, ki so sedaj postali meddržavni odnosi, zahtevajo povsem drugačno obravnavo, kot če so ti problemi zaprti za državno mejo in so notranji problem te države. To je potem državljanska vojna in se sveta ne tiče. Svet ne mara tako kompliciranih problemov, kot so na Balkanu in ima raje neko jugoslovansko državo, na katero prenese odgovornost za to, kar se bo dogajalo. Potem je lahko etnično čiščenje, potem je lahko genocid, ampak to svetovne slabe vesti ne vzbudi. Na to bi morali biti zelo pozorni. Politiki niso zelo progresivni ljudje, ki bi bili pripravljeni hitro sprejeti drugačen pogled na evropski zemljevid. Če bi dali mnogim evropskim politikom svinčnik in zemljevid Evrope brez novih meja, bi po minerciji zarisali meje, ki so bile pred zadnjo delitvijo Evrope. Za nas je vprašanje, kako bo Evropa razmejila področje miru in vojne. Ali na jugu na Sotli ali na Karavankah m Soči. To so sicer geografski pojmi, ki imajo vzgodovini že svoje politične pomene. Zato ima ta politična geografija po moji sodbi za Slovenijo zelo velik pomen. Zahod mora vedeti, da brez njegovega aktivnega angažiranja lahko še naprej ostaja delitev na razvito in nerazvito Evropo in ta bi slejkoprej pripeljala tudi do politične delitve na razviti, demokratični in gospodarsko močan ter socialno stabilen zahod in na nerazvit, populisti-čen in nestabilen vzhod, kje bo ta meja tekla, ni samo v naših rokah. Mi želimo, da je meja južno od nas. To terja od Slovencev aktiven odnos in kreativno sposobnost ter spoznanje, kdaj je treba ideološke in politične interese podrediti temu, kar se običajno imenuje nacionalni interes. Tudi z njim je sicer mogoče manipulirati, vendar, ko je šlo za osamosvojitev, se je točno vedelo, kaj je." Sprava in pobiti iz Vetrinja Je bila likvidacija vrnjenih iz Vetrinja avtonomno dejanje slovenske oblasti ali jo ie izzvala takrat ie močna jugoslovanska centrala? Predsednik države odgovarja: "Mislim, da odgovora na to vprašanje zaenkrat ni. Kolikor poznam stvari, je bil to sklep centrale v Beogradu glede na to, da je Slo tudi za pobijanje ustašev in četnikov. Formalnega sklepa ni, prič pa zaenkrat tudi ne. Zakaj so Angleži vračali domobrance, je znano. Problem nastane od tod naprej: brez sojenja po postopku, ki bi ga določal zakon, brez ugotavljanja posamične krivde je prišlo do masovne justifikacije in likvidacije. To je vprašanje, ki zahteva odgovor in slovenska država, ko je nastajala, si je zastavila to nalogo. Tudi sam sem na spravni slovesnosti o tem govoril. Potrebna so nekatera institucionalna dejanja te arlave, usmerjena v iskanje odgovora na to vprašanje. Sam se s tem ukvarjam in s tem v zvezi že nastaja nek predlog. Glede sprave in ocene polpretekle zgodovine so različni koncepti m vsi radikalizir-ajo problem, ne povedo pa, kaj to pomeni. Ali to pomeni, kot smo rekli v Rogu, spravo z mrtvimi in preko njih z zgodovino, ki se je zgodila in se je za nazaj popraviti ne da. Jaz ne presojam vrednostno. Želim, da se ustvarijo pogoji za pomiritev ali spravo med livimi. V pripravi na ta pogovor sem znova prebral govor, ki sem ga imel v Rogu. Nič ne bi vzel in ne dodal. Niti besede. Mislim da je aktualen, kot je bil takrat. Danes vrsta stvari govori, da smo od sprave dlje, kot smo bili takrat. Zakaj, zaradi čisto subjektivnega presojanja vsega, kar se je v Sloveniji dogajalo in se dogaja." Evropa kolaborira s srbsko politiko ŽAKELJ: Balkan se nacionalno ni homogenlziral. To se sedaj opravlja z etničnim čiščenjem. Alt ni to v soglasju z razvitim zahodom. KUČAN: "Danes v Evropi ni nacionalno čiste države, tudi zaradi novih migracijskih tokov. Evropa se je soočila s to realnostjo. To je pogumno in aktivno obdobje evropske zgodovine. Sklepni dokument iz Helsinkov zajema najprogresiv-nejša evropska dejanja. Treba je bilo namreč poiskati odgovor na vprašanje, kako preprečiti, da ne bi nacionalne razlike ponovno destabilizirale Evrope s hotenji po formiranju nacionalnih držav. Ker je Evropa pristala na nespremenljivost meja s silo, je visoko zavarovala Človekove pravice, ne samo individualne, ampak tudi kolektivne. S sprejemom načela o nespremenljivosti meja namreč ostajajo posamezni deli narodov v državah, ki niso njihove nacionalne države. Zato se manjšine varujejo z visoko promocijo njihovih pravic in s tako visoko stopnjo njihovega pravnega varstva in politične avtonomije. Neposrednega predstavništva manjšin v parlamentu, kot smo ga dali Slovenci italijanski in madžarski avtohtoni manjšini, ne boste našli nikjer v Evropi. Ljudje, ki se brez političnih predsodkov ukvarjajo s tem, pravijo, da je šla Slovenija tu daleč nad evropske standarde. Mislim, da je to v našem interesu. To je rezultat naše zavezanosti demokraciji ne glede na to, da so sedaj te stvari v evforijah in potrebi po nacionalni čistosti Slovenije pod vprašajem. Helsinška koncepcija priznavanja obstoječih meja in priznanja manjšin je pot k stabilizaciji razmer v Evropi in popravljanje krivic, ki jih je povzročila zgodovina na tem prostoru. Nacionalno vprašanje in način njegovega reševanja je ključni razlog za destabilizacijo Balkana. In najbolj komplicirano je srbsko nacionalno vprašanje zaradi razseljenosti Srbov. V Memorandumu srbske akademije znanosti in umetnosti je formulirano, v Čosičevih romanih skozi usta različnih veli-kosrbskih junakov povedano in tudi iz Miloševičevih ust velikokrat poudarjeno, da Srbi nikjer ne morejo Živeti kot manjšina. Ali če preberete Čosića: Srbija je do tam, do koder so srbski grobovi. Želja Srbije po rešitvi nacionalnega vprašanja je legitimna, način, ki so ga izbrali, pa je neciviliziran, nedemokratičen in v ostrem nasprotju z načeli helsinških dokumentov. Pri tem mi je nerazumljivo, da Evropa, ki jo to kršenje ogroža, tolerira »" praktično kolaborira s to srbsko politiko." ŽAKELJ: Pojavlja se dilf ma. Narodi, ki niso zgod0" vinsko na miren način uvd' javili nacionalni princip m formirali lastnih držav, sem pravzaprav to zapoznelo po*', nejo. Razviti del Evrope, * kateremu ti narodi težijo, P*, skuša na nov način uveljavi, nadnacionalni princip. AH*' v tem neka brezperspektiv' nost. KUČAN: "Zame te dilem* ni. Vsak narod ima, sklicujoč * na Helsinke in pravico & samoodločbe, pravico do fo£ miranja svoje nacionalne zave zato, da se z njo integfl*' v Evropo toliko in na tak D*g* kot drugi narodi. To stali*^ sem zagovarjal pred osamosv*' Ianjem, v času razdruževanj": :o je bilo to še realno, m*" osamosvajanjem in na mirovn^ konferencah. Z drugačnim P* liščem se preprosto zdržati ". da. Seveda pa je treba pozfl*: zgodovino, ne samo slovenj**' ampak zgodovino tistih drž*' ki so to pravico Slovence? oporekale. Francosko zgodoy>' no, nemško še najmanj, saj \ bilo tam še največ razumeva**! za naše probleme. De Micbe^ je ponovno dejal, da smo majhni za svojo državo in da ' v pravem smislu nikoli ne bo* imeli. Puščam ob strani točno* ali netočnost njegove progn0^ Dejstvo je, da se znani ljudje »* vedno ukvarjajo z nami-Evropi se kaže problem °aC ^ nalnega in nadnacionalne^ ' Znana profesorja, ki sta DU. pred dnevi predavala na »em1. nariu na Brdu, vidita ^\ razlog zaostajanja Evrope P Ameriko in Japonsko v dej* vu, da Evropa ni »P080^. izbrisati meja, oziroma lok jI, nih tržišč, carinskih in zaščitil izbrisati meja, oziroma barier, kot sta dejala. Vend*J Nacionalne ekonomije «o Evropi temelj nacionalne ide", titeti. V Evropi bi težko na». politike, ki bi bili pripravlje^ internacionalizirati to .vPr -i nje, ne da bi zavarovali n*cL, nalno identiteto in suvereno*; Za Slovence se zastavlja vp> sanje, kako stopiti v to neo hodno integracijo, ki jo zahte internacionalizacija tehnologm tržišč, kapitala in kako ohran ^ nacionalno individualnost *\ je ohranjanje nacionalne iden^ tete nujno vezano na državo ne. Iz slovenske izkušnje »Vj jenja v jugoslovanski drŽavi lahko rekli: nacionalna dr*a je garant nacionalne identit? Zato bo šla tudi vsaka vi'J stopnja evropske integraCJ veliko težje skozi naciona" parlamente, skozi naciona« referendume." Nadaljevanje na 17.^ Vremenoslovri nam ne napovedujejo večjih sprememb, torej bo še naprej suno. jutri bo ob 13.38 polna luna. To po Herschlovem vremenskem ključu napoveduje v«liko dežja. Oddaja, ki je prerasla v srečanje Malo je oddaj, ki bi bile tako priljubljene, kot je ode zimzelenih melodij na Radiu Triglav, ki jo vodi Drago Ari Njen odmev je bil tolikšen, da je prerasla celo v srečanje \ oddaja Ariani. vseh NE (ofja Loka je na Gorenjskem Jrikav never)etno> koliko novega smo slišali na nedeljskem ff^banju v oddaji 3 X 3 v Škofji Loki. Če odštejemo dejstvo, da je $jfx P°stavna Barbara Vukovič, ki je prebirala številke kartic rečnih nagrajencev, marsikatero usekala po domače in (najbrž ob večkrat pozabila na lepo slovensko besedo, pa je skorajda Propustno, da se ni mogla spomniti, kje je Črnomelj, kje Mengeš... ^Cerknica. Upamo pa, da se je Barbara tokrat naučila vsaj g^esa.....da bo ob naslednjem žrebanju (morda bo vendarle več Wece za Gorenjce) vedela, kje je Škofja Loka! • (vs) MIKLAVŽEV RAČUNALNIK m Itciic Gorenjski glas in podjetje Pioma Bled sta v sodelovanju z ostalimi Pokrovitelji pripravila nagradno nanizanko MIKLAVŽEV RAČUNALNIK, ki trBja tja do letošnjega Miklavža, ko bo končno žrebanje za imenitno Ogrado: OSEBNI RAČUNALNIK PIOMA. Nanizanka je sestavljena iz Posameznih krogov, ki trajajo en teden, po vsakem krogu med pravilnimi Pogovori in med kupci v PIOMI Bled (za nakup nad 1.000 tolarjev) ffgrajence. Vsi pravilni odgovori pa ponovno sodelujejo v zaključnem za MIKLAVŽEV RAČUNALNIK in druge lepe nagrade. POKROVITELJ Vil. KROGA NANIZANKE TREND d.o.o. iz škofje Loke, Podlubnik 235. '*>(• 622-318, ie pokrovitelj VIII. kroga nanizanke Miklavžev računalnik. Ena največjih dejavnosti v TRENDU je prodaja pisarniške opreme, ki jo Proizvaja znana avstrijska firma BENE. Regis-tratorji, mape, luknjači, sponkači in še veliko drugega z znakom BENE so v svetu postali Pojem. Tudi vse več Slovencev ve, da BENE Predstavlja tisto najboljše, kar si vsak želi imeti v svoji pisarni ali doma. . NAGRADNO VPRAŠANJE V Vili. KROGU: Poleg zgoraj navedenih Kdelkov proizvaja BENE ie celo vrsto drugih pisarniških potrebi-Cln- Navedite vsaj ie en izdelek, ki ga proizvaja BENE. Nagrade: 10 ko9mpletov (luknjač, sponkač in mapa) BENE Odgovore na dopisnicah pošljite do torka, 2. novembra, na: Gorenjski OJas, Zoisova 1. 64000 Kranj (Miklavžev računalnik). V žrebanju bomo upoštevali vse prispele pravilne odgovore, ko bodo sodelovali tudi v finalnem žrebanju! V 6 krogu nagradne nanizanke smo prejeli preko 15o pravilnih (in tudi 35 nepravilnih) odgovorov na vprašanje AVTOTEHNE d.d. o zmogljivosti optičnega diska CANONFILE 250. Nanj je možno shraniti kar 13 000 strani gradiva na formatu A/4. Iz kupa dopisnic s pravilnimi odgovori in Kuponov kupcev v trgovini PIOMA Bled je Damjana 2un izžrebala: Peter *UHAR, Kajuhova 38,Bled; Marička MAVEC. Šoriijeva 31. Kranj; Dušan JARMAN, Kidričeva 23, Jesenice; Vladimir GREGORČIČ, Zoisova 5, *ranj; Boštjan GABER, Rečiška 59/a, Bled; Peter KALAN, Kajuhova 22, £ranj; Veronika TORKAR, Rečiška 59. Bled; Primož MUBI, Podbrezje *59; Franc MAŠA. Cankarjeva 28, Radovljica. AVTOTEHNA dd.d. Je za Vs« izžrebance prispevala nagrade - žepne kalkulatorje. DlOIM ZAUPANJE V KVALITETO Ljubljanjska 13/a, Bled, tcUfaz: 064/77-426 Prodaja izdelkov BENE za Gorenjsko tistih, ki radi poslušajo stare hite. Med radijskimi tehniki, ki so ostali zvesti radiu Triglav na Jesenicah že 22 let, je tudi Drago Ariani, po rodu Ljubljančan, ki pa že dve desetletji živi na Jesenicah. Drago v zadnjem času vodi tudi zelo dobro, predvsem pa odmevno oddajo starih hitov, tako odmevno, da se ljubitelji te oddaje že tretje leto zberejo na posebnem zabavnem večeru. Drago se še vedno prav dobro spominja, kako so na radiu začeli: prav amatersko je bilo, s srednjim valom le za Jesenice. Danes pa "pokrivajo" tretjino Slovenije. Kako ste prišli na zamisel o oddaji, kjer vrtite samo nekdanje popularne skladbe? "Najprej smo samo nekaj minut vrteli stare skladbe in si nikakor nismo zamišljali, da bi oddaja tekla v živo. Bilo je toliko telefonskih klicev in zanimanja, da so se uredniki zato odločili, da poskusimo v živo." In ko ste začeli, je bilo še to premalo.. "Res je, ko sem moral sesti Ered mikrofon in si mislil: kar o pa bo - mikrofona nisem bil vajen - je oddaja močno vžgala. Nikakor si nisem mislil, da bo tako odmevna, niti v sanjah ne. Zdaj ne le, da dobivam veliko telefonskih klicev, veliko mi tudi pišejo..." ...in prosijo za ta in ta posnetek... "Če bi rekel takole - pa svojih zvestih poslušalcev nikakor nočem užaliti - če pomoliš prst, zagrabijo celo roko. Teh melodij bi radi še in še, vsekakor preveč za naš program, ki je res obširen, vendar moramo skrbeti tudi za poslušalce, ki si želijo druge vrste glasbe." Kako bi ocenili: kakšni po-slušalci si želijo glasboe vaše oddaje? "To so predvsem - poslušalke. Poslušalke več telefonirajo, medtem ko se poslušalci rajši oglasijo s pisno željo. Bil pa sem izjemno presenečen, ko sem ugotovil, da je med tistimi, ki si želijo dobrih starih hitov zelo veliko precej osamljenih, razočaranih ljudi. Ljudi, ki so v hudih življenjskih stiskah, ljudi, ki so bili nekoč srečni, zadovoljni in veseli in ki jim glasba, ki jim ie spremljala mladostne dni, veliko pomeni." Zato je najbrž treba v stiku z njimi biti nekako bolj sočuten? "Res je. Vsaj za minutko se moraš poglobiti v človeka in instinktivno ugotoviti, kaj ga teži in kaj bi rad.." In iz te oddaje je nastalo tudi vsakoletno srečanje tistih, ki radi poslušajo stare hite? "Zdaj bo že peto srečanje vseh ljubiteljev zimzelenih melodij. Pripravimo pač večer, kjer se spoznamo, pridejo pa ljudje, poslušalci oddaje domala z vse Slovenije: iz Ljubljane, Kranja, Domžal, Škofje Loke.." • . DJJeitJ ARK MAJA SALON POHIŠTVA Kranj. PRED0SUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 (K5)E^ffiMEII GLAS Očitno smo uspešno pripluli v Zadnjo fazo aferaštva. Se Pravi: nikogar čisto nič več ne Sone, če je kakšen sodoben ^anager pljunil kakšen mili-lonček ali malo manj mark, če Se je kaj na divje sprivatiziralo; Wa/ je trenutno modno, kdo je 3 kom spal. Neke dame naj bi nekega preteklega dne zob*' ^le celo cvet naše politike, za v«Pr so baje nekje neki akti. žgečkljivo? Sploh ne! Če bodo Qkti objavljeni, me bo bolj od \5e$a zanimalo, kakšne so tiste Zabavne dame. V fris. V tele-£ek. Qa se DO vsaj to Vedelo, akšen okus da so baje imeli Potencialni koristniki teh stor-*v- Sram me bo, če so bile i ne grde coprnice! "i ker smo visoko civilizir-vfdrufba, ki na moralo alala ^"ko da, ni čudno, da so tudi nekem gorenjskem parla-,entu spodnesli neko kandi-i Tir0 ta^°< d<* šo se sklicevali Vključno le na domnevno nen\oralo kandidata. Kaj zato, itn str°koven, priljubljen -•pel naj ol ne\e intimno pohujšljive odnose, kar jako \ornQ vpliva na krepostno okolico! £a dol padeš! \zemimo stvar v analizo iz di°le> kuhinjske in gospo-Ulf*jske perspektive! , Jjnam ti jaz doma enega fejst kakršen je v mojih očeh „7" dotični kandidat! Posta-n> do očesu dobro dene! In ta moj dedec, za katerim babe mečejo oči, moški pa se mrdajo od fovšije, gre v en naš parlament za kandidata. Čeprav bi prišel ves povaljan, razcapan in s čikom med ustnicami, bi bil še vedno za par odtenkov seksapilnejši od drugih. Kar je pri nekaterih, ki jim trebuh raste, naglavni greh ie apriori! njihovim lastnim oroijem in pri tisti priči! Kaj pa nuca biti pokončen in moralen med takimi, ki jedo keks na keks pa jim vampek raste in bolj kot raste, hujša je lenoba, ki je tudi kakšnemu domačemu, legitimnemu in legalnemu seksu vseh frdob grdoba, če se papca eks na keks, adijo seks! Ko čistuni pograbijo kamen... Če se papca keks na keks, adijo seks! Če bi mojega dedca v parlamentu napadli zaradi nedokazanih intimnih odnosov s kakšno teto, bi doživeli tak ekspoze, da se jim niti približno ne bi ljubilo po koncu seje v vinoteki zabavljati in norca delati... In se nato razvija čist unska debata in se mojega dedca javno totalno moralno diskvalificira! Bog! Meni ne bi bilo treba nobenega advokata in toibe! Plof - naravnost v čelo! Z Dokazano! Bolj kot se bašeš, manj se ti ljubi! In če ti je izbruhnil še kakšen išias in revma pleza po hrbtenici, je katastrofa popolna. Samo oči lahko še mečeš sem in tja in za kakšnim teleščkom vzdihneš: "Madonca, a sem res ie fer-tig? Ko bi le mogel..." Ko bi mojega dedca napadli zaradi intimnih stikov z bog-vekatero teto in ne bi predložili nobenih dokazov, bi gospodom z vampki res trda predla! Če vam ie ne gre, fospoda, za boijo voljo fli-nite v kakšen fitness, da bo korak proinejši in bo vsaj na zunaj zgledalo, da bi lahko, če vas ne bi zadrievala krepostna morala, poloiili vsako teto. In če pogledamo stvar z druge plati: če bi bil slučajno moj dedec ves grintav in bi se v parlamentu zgraial nad domnevno nemoralo kakšnega postavnega kandidata, bi bilo med nama vija vaja - ven! Izmazal bi se kvečjemu tedaj, če tozadevno abstinira ie od vekomaj. A tedaj seveda moj dedec ne bi bil... Tako! Tale prispevek je za tiste čistune, ki so zgrbljeni pod lastnimi grehi oni dan tako smelo metali čistunsko kamenje, nedvomno še en nemoralni donesek. Pohujšljiv in fej in fuj! Tako se • kakopak - ne piše! Le v parlamentu se lahko govori. Po seji pa se v bliinji vinoteki naslaja in iz vsega skupaj norca dela, a ne, gospoda? Potem pa spet keks na keks pa v rjuhe in kovter čez glavo! Lepe tete pa ob taki impotenci v jok in na luster?!?.. • D.Sedej Skandinavsko poletje ali s spačkom po losovi deželi Kjer sonce ne spi Pile: Igor K. "Spaček ni le avto, to je umetnost življenja," je nekoč izjavil neki Francoz in ponovil prenekateri lastnik citroena 2 CV, avtomobila, ki ga njegovi ljubitelji po vsem svetu vozijo že 45 let, od daljnega leta 1948, ko je bil le-ta prvič predstavljen na avtomobilskem salonu v Parizu. Spaček je, razen malenkostnih sprememb, do vse izpred dveh let, ko so na Portugalskem izdelali zadnjega, ostal pravzaprav tak, kot se je rodil. V šestdesetih letih je spaček postal avto mlade generacije, v sedemdesetih gibanje, od leta 1975 naprej pa se njegovi ljubitelji vsako drugo leto dobimo na svetovnem srečanju. Ker se je vse skupaj začelo na Finskem, je bilo prav tam tudi "10. svetovno srečanje ljubiteljev 2 CV". Zato se je letos v Skandinavijo odpravilo tudi 70 spačkarjev v 32 vozilih iz Slovenije. Del te karavane je sredi julija krenil izpred Kluba Rosa na K o krici pri Kranju. Jagode, alternator, potem pa Stockholm Peljali smo se proti Stockholmu, med potjo obnovili zaloge hrane in celo kupili meso za zrezke. Naj bo človek še tako prilagodljiv, mu riŽ, špageti, makaroni in podobne "specialitete" po določnem času kaj lahko "iz riti pogledajo". Res pa je, da smo se gornjih prehrambenih artiklov navadili ravno do te mere, da nas številni prodajalci jagod ob cestah in pred marke t i niso premamili. V glavnem smo jih kar ignorirali, jagode namreč. Razred zase pa so bili kilski sladoledi, katerih smešno nizka cena je v nas uničila vse obrambne mehanizme. Cesta nas je vodila skozi gozdove, mimo jezerc in večjih mest, kot sta Karlstad in Orebro, proti glavnemu mestu Švedske. V tej idili je očitno moralo nekaj crknit'. Usoda je nanesla tako, da je mojemu spačku "shodil" alternator. Ker smo imeli s seboj rezervnega, je bilo popravilo v slogu "šala mala". Prenočili smo kakih 115 km pred Stockholmom, pod mostom, katerega stebrov se je držal kar soliden skret, Katerega bližina je bila vedno eden izmed prvih pogojev pri izbiri prenočišč. Jutro. Start ob osmih. V koledarju smo zasledili, da je sobota, torej osmi dan potovanja, obcestne table pa so nam oznanjale, da smo v predmestju Stockholmu. švedska steza za pešce in kolesarje Ladja Vasa, spomenik človeški neumnosti Spačke smo parkirali blizu centra mesta in do zgradbe, ki ji Švedi rečejo "Vasa Museet", smo jo mahnili kar peš. Gre za muzej, v katerem je v naravni velikosti razstavljena bojna ladja Vasa. Švedski kralj Gustav Adolf II jo je dal zgraditi v času tridesetletne vojne, da bi pomagal protestantom. Leta 1628 naj bi ladja zaplula proti Nemčiji in Poljski, a ni prišla dalj kot 1300 m od obale. V trenutku, ko so v čast kralju iz topov izstrelili častno salvo je zapihal veter in poslal Vaso na morsko dno. Ena največjih bojnih ladij tistega časa, oborožena z več kot 60 topovi ie bila glede na svoje dimenzije preveč obtežena. Kot, da so Lralj in graditelji leteli previsoko. Butasto, da človek ne more verjet'. Po 333 letih so relativno dobro ohranjeno potopljeno ladjo dvignili na površje in pred nekaj leti tudi odprli muzej, za katerega po mojem skromnem mnenju velja, da je eden boljših, kar sem jih kdajkoli videl. Poleg Vase v naravni velikosti si lahko obiskovalec s pomočjo računalniške simulacije pričara "resnično avanturo ladje", v velikikinodvorani vsako uro zavrtijo film o zgodovini in samem dviganju Vase iz morja, vodiči se poleg skandinavskih jezikov trudijo z vsaj še petimi evropskimi jeziki, otroci v posebni sali lahko doživijo "pravljico o Vasi"... Tehnični muzej - tudi Boštjan je lahko Kitajc Ogledali smo si tudi tehnični muzej, v katerem smo največji del časa porabili v hali, kjer si lahko praktično preizkusil kako delujejo nekateri fizikalni zakoni, pa izzumi, ki so spremenili svet, izpostavil si se optičnim prevaram... Skratka niti opazili nismo, da v Stockholmu niti enkrat še nismo odprli dežnika. (nadaljevanje prihodnjič) SOBOTA, 30. oktobra 1993 8.30 Radovedni Taček: Hlebec 8.45 Lonček, kuhaj! 8.55 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna serija 8.20 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 10.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 11.00 Zgodbe iz školjke 11.50 Prijatelj ali sovraleški film 13.00 Poročila 13.05 Tednik 13.50 Večerni gost: Ifigenija Zagor-ičnik Simonovič 15.00 Veliki Waldo Pepper, ponovitev ameriškega filma 17.00 TV Dnevnik 1 17.10 Po Afriki z otrokom in kamero, nemška dokumentarna serija 18.00 RPL 19.06 Risanka 10.14 Žrebanje 3x3 19.30 TV Dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.05 Utrip 20.30 Podelitev Borštnikovega prstana, prenos 22.05 TV Dnevnik 3, Vreme 22.40 Sova; Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka; Bojna prisega, ameriški film 9.00 CMT 9.45 A snop 10.00 Kino, kino, kino, ponovitev 10.30 Pet minut za film art fest 10.35 Vroče maščevanje 12.15 Teden na borzi 12.25 A shop 18.00 Naj natakarica, reporta"HLB">18.40 Dan po jutrišnjem, ameriška nanizanka 19.00 Devlinova zveza, ponovitev 20.00 Kič kot le kič, oddaja o modi 20.35 Devlinova zveza, ameriška nanizanka 21.35 Pet minut za film art fest 21.40 Ljubezenska prevara, ameriški barvni film 23.15 Poročila v angleščini 0.40 Erotična uspavanka 9.05 Pri Huxtabiovih, ponovitev 9.30 Ljudje iz Sant Benedicta, ponovitev serije 10.15 Evroritem 10.30 Uboga bogatašinja, ameriška mini serija 12.25 Pri frizerju, skeč 12.30 Halio Austria, halio Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Donavski otok, avstrijska glasbena komedija 15.00 Gospodarska hiša in kmetije, kmetijska šola 15.30 Pingu, lutkovna serija 15.35 Duck Tales 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Velikih deset 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Fotograf ali bo19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 viharno srečanje, nemški TV film 21.45 Zlata dekleta 9.50 Soelden: Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (m), 1. tek, prenos 12.50 Soelden: Veleslalom (m), 2. tek 13.50 Sova, ponovitev 14.45 Romance: Solze v deeški film 16.26 športna sobota: SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), posnetek; Celje: PEP v rokometu (m): Pivovarna Laško Celje -Borna Luzern, prenos 18.45 Divji svet ngleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.06 Trgovec s sencami, novozelandska nadaljevanka 20.66 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, kopro-dukcijska dokumentarna serija 21.30 Poglej in zadeni 22.30 Sobotna noč 810 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Čvekalnica 10.00 Poročila 10.06 Inšpektor Maigret 11.00 Risanke 11.15 Cro pop ročk 12.00 Poročila 12.05 Kapitan Nemo in podvodno mesto, ameriški barvni film 14.00 Poročila 14.06 Smrkci 14.25 Želite milord?, nadaljevanka 9.66 Svetovni pokal - veleslalom (m), 1. tek 12.15 1000 mojstrovin 12.25 šah svetovnemu prvaku 14.30 Allegro, glasbeni kviz 12.56 Veleslalom, 2. tek 13.30 Jaz, Berlioz, portret o francoskem skladatelju 16.00 Ali imate radi klasiko? 16.30 Ozri se po def="HLBM7.00 guba dru Otf="HLBM9.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.16 Lovci na duhove, ameriški film 21.55 čas v sliki 22.10 Šport 22.40 Avstrija I. 4. del Oddajamo na 88,9 In 96 MHz UKV stereo ter 1584 KHz na srednjem valu, od 16. do 19. ure. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, spremljali in komentirali bomo ob 16.30, nato nekaj zanimivosti s področja kulture, vabljeni pa ste k iskanju tržiškega zaklada, ob 17.45. Ko bomo zaklad našli, bomo prisluhnili ie Zeleni budilki. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE NA GORENJSKEM objavlja prosto delovno mesto VIŠJE MEDICINSKE SESTRE za nedoločen čas Pogoja: - končana višja šola za zdravstvene delavce - opravljen strokovni izpit Poskusno delo traja 3 mesece. Prošnje z dokazili o Izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Psihiatrična bolnišnica Begunje na Gorenjskem. 15.15 Prizma 16.00 Poročila 16.06 Kam je izginila osnovna šola, češki barvni film 17.00 Glasbena oddaja 17.30 Dokumentarna oddaja 18.00 Poročila 18.06 TV razstava 18.15 Santa Barbara 19.00 Na začetkuJe bila beseda 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 TV tednik 20.36 Rapsodija v rumenem, francosko/ švicarski film 22.00 Preteklost v sedanjosti 22.35 TV dnevnik 23.06 Slika na sliko 0.10 Poročila 0.05 Maraton s serijo: Usodna privlačnost, kanadski barvni film; Sally Kellerman, Stephen Lack, John Huston 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.40 Nasveti za hojo po hribih 16.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa - EPP 16.10 Razvedrilno popoldne 17.00 Novice, obvestila, športni utrinki 19.00 Odpoved program NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA UREDNIŠTVA RADIA ŽIRI: 691-123 16.60 TV koledar 16.00 Svetovni pokal v smučanju: veleslalom (m), posnetek 16.55 Hrvaško prvenstvo v plavanju, prenos 19.30 TV dnevnik 20.10 črno-belo v barvah; Sam Packinpah, iz arhiva HTV; Divja tolpa, ameriški barvni film 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop SOBOTA, 30. oktobra 8.00 Dobro jutro 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Ti, jaz in najin otrok 12.00 Mali oglasi 14.00 Gorenjska danes 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni program CENTER amer. mlad. kom. NIN J A ŽELVE III ob 10. uri, amer. kom. NUNE POJEJO ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. mlad. kom. NINJA ŽELVE III ob 16. uri, amer. rom. kom. PESJAN IN GLORIJA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. VVAVNEOV SVET ob 16. uri, amer. zgod. ljub. drama SOMMERSBYob 18. in 20. uri DUPLICA amer. znan. fant. spekt. JURSKI PARK ob 17.30 in 20. uri TRŽIČ amer. ris. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 16. KINO, 31. oktobrauri, amer. thrill. drama PROSTI PAD ob 18. In 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, thrill. NINA ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. znan. fant. film JURSKI PARK ob 18. in 20.15 uri NEDELJA, 31. oktobra 1993 8.45 Živ, vitev 9.35 Hovl, ponovitev ameriške nanizanke 11.00 Tam, kjer je pesem doma 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Divji svet ngleška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 13.30 Samaritan, ameriški film 15.00 Elitne bojne enote, ponovitev ameriške dokumentarne serije 16.00 Edvard VII, angleška nadaljevanka 18.00 TV Dnevnik 17.10 Po domače 19.00 Risanka 19.20 Slovenski loto 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Nedeljskih šestdeset 21.30 Pre avstralski divjini, avstralska dokumentarna serija 22.05 TV Dnevnik 3, Vreme, šport 22.25 Sova; Mojster in Margareta, poljska nadaljevanka; Severna obzorja, ameriška nanizanka 9.60 Soelden: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom ( k, prenos 12.50 Soelden: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom ( k, prenos 13.40 Poglej in zadeni 14.45 Hlapčič, avstralska nadaljevanka 15.50 Športna nedelja: Svetovni pokal v alpskem smučanju, velelslalom ( etek iz Soeldna 16.30 Hrpelje: Rokomet (m) za pokal EHF: Andor Jadran - Niedervvuerz-bach, prenos 18.00 Koncert ob dnevu reformacije, prenos iz Murske Sobote 19.30 TV dnevnik 20.05 Ob prazniku reformacije 21.06 'Noč mama, ameriški film 22.40 Športni pregled 8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 RIS 8.30 Odiseja, 2. del risanega filma 8.55 Male 7tf="HLB".9.15 Pet minut za film art fest 9.20 Ljubezenska prevara, ponovitev ameriškega barvnega filma 11.00 Ameriških deset 11.30 Dance session, ponovitev 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Helena 18.00 Srebrni jubilej New svving auarteta, posnetek koncerta iz Cankarjevega doma 19.05 Tropska vročica, ponovitev 20.00 Maribora music show 20.30 Tropska vročica II, ameriška nanizanka 21.30 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 22.00 Pet minut za film art fest 22.05 Noč ičev, ameriški barvni film 23.45 CTM 9.30 Zagovorniki narave 9.30 Evangeličanska maša, prenos 10.15 To je bila NDR 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev 13.36 Železni vitez iz Falvvortha, ameriški film 16.10 Co-medy capers 15.25 Voda, ogenj, zrak in zemlja 15.30 Hobotnica, kviz 16.10 Tiny Toon 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Trdno v sedlu 18.00 Čas v sliki 18.05 X-large reporta"HLB">18.30 Fotograf ali bo-Usjakov izrek 19.30 Čas v sliki 19.48 šport 20.16 Levja jama 21.16 Zabavna oddaja 21.46 Moč majhnega števila 22.30 Vizije 22.36 Gepard, italijansko-francoski film 1.10 Jo-hannes Brahms, serenada 9.15 Slika na sliko 10.05 Dan reformacije 11.06 Sezamova ulica 12.00 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobrota 14.00 Duševni klic 14.06 Sto helebard za papeentarni film 15.00 Poročila 15.06 Ime mi je Bruce, ameriški barvni film 16.36 Opera box 17.06 Poročila 17.10 Laoljubi, ameriški barvni film 18.60 Leteči medvedki 19.16 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.20 Bouvard in Pecuchet, francoska nadaljevanka 21.36 Nedeljski koncert 22.05 Slikarstvo Matije Skurjenija 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.65 Poročila v nemščini 0.00 Poročila 0.10 Sanje brez meja Oddajamo od 10.30 do 15.30 na UKV stereo 88,9 In 96 MHz ter srednjem valu 1684 KHz. Najprej bodo najmlajši lahko prisluhnili pravljici izpod peresa Zlate vblarič, ob 11.25 bo v gosteh g. Slavko Erzar iz hranilnice Lon, sledil bo tedenski mozaik, pa nedeljska duhovna misel in nekaj podrobnosti iz našega vsakdanjika. Ob 12.50 lahko prisluhnete obvestilom, pa glasbenim čestitkam, ob 14. uri bo nedeljski gost 84-letna Zofija Kalar, v rubriki glasba nas spremlja, pa se bo Drago Papler pogovarjal s člani skupine Metulj. R 11.46 Rokomet: Pokal evropskih prvakov: West VVien - Medveščak Badel 1862. prenos 15.20 TV koledar 15.30 Športna nedelja: Pregled jadralne sezone 16.10 športne re-porta"HLB".16.25 Rokomet: Pokal evropskih prvakinj ( vka : Rotor, prenos 17.40 Šahovski komentar 18.00 Svetovni pokal v smučanju: Veleslalom (tek 18.55 ATP magazin 19.30 TV dnevnik 20.16 Tisočletje, ameriška dokumentarna serija 21.15 Dobri fantje, humoristična nanizanka 22.10 Pohiti, kmalu jih bom imel trideset, ameriški barvni film 9.00 Napoved programa • radijski koledar - EPP 10.00 Kmetijska oddaja 11.00 Novice, obvestila, mali oglasi, osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kaasbe-na lestvica 3x3, športni utrinki 16.30 Odpoved programa NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA URED NISTVA RADIA ŽIRI: 691-123 8.00 Dobro jutro 10.00 Dejska -Golnik 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Med praznovala 17.20 Točke, metri, sekunde 18.20 Kino kviz KOMPAS MAGISTRAT V središču Kranjske gore v turistično trgovskem centru ODDAJAMO V NAJEM LOKAL velikosti 125,00 m2, namenjen trgovski dejavnosti. Sestavljen je iz dveh prostorov, garderobe in sanitarij. Lokal oddajamo opremljen ali neopremljen, po dogovoru. Vse informacije dobite na naslovu: KOMPAS MAGISTRAT, Ljubljana, Mestni trg 4 (ing. Brus), Tel. 061/212-860 ali 212-868 CENTER amer. ris. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 10. uri, amer. kom. NUNE POJEJO ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. ris. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 16. uri, amer. kom. NAPIHNJENCI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. rom. kom. NE MEČTE SE STRAN ob 16. uri, amer. zgod. ljub. drama SOMMERSBYob 18. in 20. uri DUPLICA amer. znan. fant. spekt. JURSKI PARK ob 17.30 in 20. uri TRŽIČ amer. mlad. kom. NINJA ŽELVE III. ob 16. uri, amer. mlad. kom. NINJA ŽELVE III ob 18. uri, amer. thrill. drama PROSTI PAD ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, thrill. NINA ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. avant. film VETER ob 19. uri RADOVLJICA amer. znant. fant. film JURSKI PARK ob 18. in 20.15 uri PONEDELJEK, 1. novembra 1993 10.15 Kuuisku, gledališka igrica 10.40 Emmy, ebu drama 11.10 Znanost, 28. oddaja 11.40 Znanje za znanje, učite se ; nami 12.05 Paisjon po Sv. Mateju 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 13.50 Dolga pot domov, angleški film 15.35 G. B. Pergolesi: Stabat Mater 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV Dnevnik 1 17.10 Radovedni Taček: Mraz 17.25 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka 17.50 Risanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.46 Dober večer, ljubo dekle, kvartet DO in harmonikar 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.66 Šport 20.10 Slavolok zmage, ameriški film 21.46 Benjamin Britten: Missa Bre-vis v D-duru, opus 63 22.00 TV Dnevnik 3, Vreme 22.17 šport 22.30 Sova: Ljubezen na prvi pogled, koprodukcijska nanizanka; Severna obzorja 14.00 G. Verdi: Requiem, SNG opera in balet Ljubljana 15.40 Forum 16.65 TV mernik 16.10 Utrip 16.25 Zrcalo tedna 16.40 Obzorja duha 17.10 Sova, ponovitev 18.60 Univerzitetni razgledi 19.30 TV dnevnik, vreme 19.55 šport 20.05 Sedma steza 20.25 Iztirjena pričakovanja, angleška drama 21.60 Prebujanje planeta: Evolucija zavesti, ponovitev angleške znanstvene oddaje 22.26 Studio City 23.26 Brane Rončel izza odra ameriški barvni film 21.40 Ali lahko udomačimo opico, dokumentarni film 22.10 Pred poroto, nadaljevanka, ponovitev 22.35 Karač, dokumentarni film 23.05 A Shop 23.Z" CMT mi;<;amilk 9.00 Čas v sliki 9.06 Zgodnja Avstrija z neba 9.30 Nenadoma >" nepričakovano 10.15 O sebi, po- Svor 11.30 Giuseppe Verdi 13.0° s v sliki 13.10 Z ljubeznijo se n* Sraš, nemška komedija 14.3» ofesor Rotsfit v stiski, lutkovna igrica 14.35 Charlie Brown 15.2« Taratata 15.30 Otok konjev, detektivska zgodba 16.10 Fnda, 2. d* 16.50 Mini čas v sliki 17.00 Penzio" Scholler, nemška komedija 18.30 Fotograf ali bo19.30 Čas v slik1 19.56 Šport 20.15 Zarota Babilon, nemško-avstrijski TV film 21.4" Thomas Ender, dokumentarna oddaja 21.30 Vsakdanja kultura 23.00 Trdo , nemško-avstrijski film 0.30 Franz Liszt 1.26 Poročila/1000 mojstrovin 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.36 Moon Jumper, novozelandska nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 Luč svetlobe 12.50 Ali ste vedeli? 13.00 Učimo se o Hrvaški 13.36 Poročila 13.40 Rdeče in črno 16.10 Moon jumpers, novozelandska nadaljevanka 16.40 Requiem za hrvaškega vojaka 17.00 Vsi sveti, prenos iz Mirogoja 18.25 Vseh duš dan, Ru Baldani 18.06 Kolo sreče 18.36 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.10 Koncert Luciana 9.00 Čas v sliki 9.06 Razbojnik Hotzenplotz, otroški film 11.0» Moj prijatelj diamantni Joe. britanski film 12.40 Lepote Češka 13.00 Nemimi otroci Iz Lebensbor-na 14.40 Dominique - pojoča nuna, ameriški film 16.16 Najprej vest 17.00 Spreminjajoče se poti 17.3° Lipova ulica 18.30 Slika Avstrije 18.35 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Muenchenčana v Hamburgu 21.00 Pogledi od strani 21.30 Čas v sliki 21.46 V pajkpvi mrejanska nadaljevanka 23.15 Ca* v sliki 23.20 Svinčena rapsodija ameriški vestem 0.46 Poročila V novembru izide Glasova priloga KOLINE, KOLINEI Po prvih dveh gospodinjskih prilogah Gorenjskega glasa * recepti, ki so jih prispevali bralci (In zlasti bralke) časopisa, to pripravljamo naslednjo, ki Izide sredi novembra. V njej bomo objavili preizkušene recepte za dobre domače koline, poseben poudarek pa bo priprava kolin v sodobnem gospodinjstvu. Sezona kolin se hitro bliža, pujsl dobivajo pravo težo, čas z* pripravo špil za klobase In salame je tu... In naše povabilo k sodelovanju: sporočite nam Vaše recepte z* dobre koline; zlasti za takšno pripravo kolin, ki jo lahko izpeljemo v sodobnem gospodinjstvu In ne le na kmečkem gospodarstvu-Tudi dobrih nasvetov ne bo manjkalo v prilogi (npr. katera luna jo najboljša za posamezne stvari pri kolinah; kakšne začimbo vtakniti v katere klobase In salame; kaj vse sodi v čeber z* razsol...). Priprava Glasove priloge bo lažja z Vašim sodelovanjem; kot nagrado za Vaše nasvete in recepte o pripravi kolin Vas bomo povabili na Glasov izlet in Vam pripravili še kakšno presenečenje. Vašo pošto pričakujemo najkasneje do « novembra! Naslov poznate: Gorenjski glas (recepti), Zoisovs 1, 64000 Kranj. Pavarottija v Centralnem parku 21.16 Ob zlatem jezeru, ameriški barvni film 22.05 Dnevnik II 23.26 Slika na sliko 0.26 Sanje brez meja 19.30 TV dnevnik 20.05 Meteorjeva razstava 20.10 Popolna tujca, ameriška humoristična nanizanka 20.46 Milena, evropska nadaljevanka 21.35 Kronometer 22.10 Tajna organizacija, ameriška nanizanka 23.05 Električni cowboy 23.36 Horoskop 12.00 Napoved programa l4:^ EPP 12.30 Morda ste pre*"*"* 13.00 Danes do 13.00 13.40 N*» zgodovinski spomin 14.00 Lok«« časopisju 14.30 Devizni tečaj 1*2 Tolar za knjigo 15.00 Dogodki dane« - jutri 15.30 Prenos dnevno-inforTn«" tivne oddaje RA Slovenija 1*2 Samotna dneva 19.00 Odpov«" programa NOVA TELEFONS*C ŠTEVILKA UREDNIŠTVA RAD'" ŽIRI: 691-123 9.00 CMT 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 11.00 Luč svetlobe, ponovitev 11.45 A Shop 12.00 Pred poroto, nadaljevanka 12.25 Helena, gledalci čestitajo 16.05 Noč ičev, ponovitev ameriškega barvnega filma 17.45 A shop 18.00 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 18.45 Ameriških deset 20.00 Risanke 20.10 Dovolilnica, 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dng nega tiska 9.00 Gorenjska v^jjj danes 9.20 Tema dneva 1°-!yj Informacije - zaposlovanje WJj Pesem tedna 14.00 Gorenja*" danes 14.30 Točke, metri, sekuno 18.00 Gorenjska danes, jutri 1*^ Radio jutri, koristne informacije KINO, 1. novembra CENTER amer. kom. NUNE POJEJO ob 16., 18. in 20. uri STOR^J amer. thrill. TELESNI STRAŽAR ob 17.30 in 20. uri ŽELEZAR PrenJ' amer. rom. melodr. PESJAN IN GLORIJA ob 18. in 20. uri TRŽIČ art"; CENTER amer. kom. VVAVNEOV SVET ob 10. uri, amer. kom. NU^ GLASBA Je tivurnsu. ytLSIMON« HBO """O SOBOTO O POLONC N« HflDtU THIOUSV XS€NIC€ /96.0 MHZ/ Kado časl - lep glas še ne 'omeni, da si dober pevec JJ| &e dolgo, ko smo se poslavljali od počitnic ln evo,spet so vrati. Tokrat so predpostavljenim šolske spremembe ^°Tp uspele. ' Kaj si bila danes vprašana v soli. Mojca? 'Učiteljica meje vprašala matematiko za končni red. Nisem pa Je rekla, naj pride v solo oče. .'Pa kaj bo z nJim, ko tudi ne zna računati! V nafti nagradni Igri SOLA pa dobivamo zelo zanimive pote. Oranžada SOLA Je brez alkohola, človeka ne znori, ga 'Prijetno osveži. »J»kole nam Je napisala Otlllja Kreft, žreb pa Je določil uro 2?* Prancilu Blažlču Iz Novega mesta, po dve majici pa dobijo: £*vdija Žblčajnlk iz Slovenj Gradca, Helena Frellh iz ^Jzrukov in Nada Mohorič lz Tržiča. Jjjagrajencem čestitamo, tiste pa, ki nase igre se ne poznajo h^m. da nas poslušajo v oddaji Glasba Je življenje, ki Je na edu vsako soboto, na radijskih postajah: Jesenice, Studio ■^elje. Murski val ln Slovenj Gradec. I°08t sobotne oddaje bo znani radljec, ki ga vsi poznamo, če JX> zunanjosti, po glasu prav gotovo - Rado Časi. i Rado Časi se s spikera tvom ukvarja že 27 let, čeprav zadnja E* deluje kot novinar v redakciji razvedrilnega programa. jjUb lepemu glasu Je Rado pel v zboru le kot gimnazijec. L,avl. da bi bil rad virtuoz na lažjem Inštrumentu (po Soparnih). Sodeloval Je s Franetom Mllčlnsklm - Ježkom, ^**th pa ga Tof povabi v Moped show. pišimo se v Jutrišnji oddaji GLASBA JE ŽIVLJENJE! Čav. MODL OD ]ch$AlOt £&ft KfcfREZtKHMC/ Url š r m m Z, F- lil Sum foto bobnar LIOATOR. predstavlja DVORANA PRIMSKOVO KRANJ v JUTRI, 30. OKTOBRA, OB 20. URI sank ročk+avtomobili Predprodala vstopnic- ALIGATOR MUSIC SHOP i__ Cankarjeva 7, Kranj Fant s kitaro ima po 25 letih spet svoj ansambel Tomaž bo pel na vrhu Triglava Škofja Loka, 23. oktobra - Kakšnih dobrih petnajst let je ie, odkar smo škofjeloški "mladinci" hodili gledat hi poslušat Tomaža Domicelja. Zakaj gledat? Ker je bil "faca", smo rekli takrat. In ker je imel dobre "komade". Ko sem bila prejšnji teden v diskoteki Perla v Pnštalu in tem spet poslušala njegove stare in nove pesmi, sem ugotovila, da se Tomaž v teh letih ni nič spremenil. Ko je zapel tisto... vem, da danes bo srečen dan... so Eetnajstletniki noreli in peli z njim... in malokdo je pomislil, da bi il Tomaž prav lahko njegov oce—razen seveda njegov sin. Ko sem te malo prej gledala na odru, med mladino, sem v resnici premišljevala, kako zmoreš. Od kod ti volja za vedno nove nastope, za tiste, ki v resnici pomenijo "v živo"? "Če pošteno povem, me je to že marsikdo vprašal. Tudi sam sem kakšnih pet let nazaj, ko sem bil v Angliji, premišljeval, kaj naj naredim, naj vztrajam pn roku, se morda spustim v Šansone.... Na koncu sem se odločil, da bom še naprej delal, kot mi je všeč, da bom takšen, dokler se bom dobro počutil... S icer pa je veliko dobrih glasbenikov, zvezdnikov, stanh tam okoli petdesetih ali še več let in še vedno nastopajo. Naj bi jaz prenehal samo zato, ker sem Slovenec? Življenjska doba glasbenika je pač tako dolga, kakor dolge so njegove pesmi..." Vendar pa je jasno, da je na tvojih nastopih, na koncertih, veliko več mladine kot tistih med štiridesetim in petdesetim letom... tvoje generacije. "To je res. Ljudje moje generacije me poslušajo na raznih izborih miss... izborih obraza... para leta in podobnih prireditvah, ne pridejo pa na koncerte, kjer bi skupaj zapeli, kjer bi plesali, se zabavali, se spotili. Pri nas pač ni takšnih klubov, prostorov za to generacijo, ki pa ji ne bi prav nič škodilo, če bi namesto pred TV ekranom, v avtomobilu,... preživela kakšen večer ob glasbi, plesu. Jaz naprimer na vsakem koncertu izgubim dva kilograma, ker sem aktiven... Še vedno mi je prav maturi te tni "rekle", čeprav je od mature že kar 27 let... vsako leto na obletnico ga oblečeni in sošolci se mi vedno znova čudijo, da ga še imam in predvsem, da mi je še prav/ V eni od svojih pesmi poješ, da je tvoi dom Lublana. Kje si v resnici doma ? "Rojen sem v Ljubljani, doma pa sem tudi v Škofji Loki, pa v Londonu., .lahko pa tudi napišeš, da sem doma v svojem avtu, v wartburgu, kjer sem kar precej časa. Sicer pa imam v Ljubljani sedaj svojo mešano britansko • slovensko založbo." Rekel si, da imaš po petindvajsetih letih spet svoj bend? "Res je. Skupaj smo že kakšnega pol leta, imenujemo Fa se Projekt Triglav. Bas igra ani Lah, bobne pa Andrej Hribar. Sedaj imamo turnejo po Sloveniji, na šestih nastopih pa bomo skupaj z RA Ljubljana m Valom 202 posneli koncertni album. Po novem letu bo malo počitka, nato pa bomo pomladi začeli s predstavitvijo plošče, CD-ja in kasete. Vrhunec naših koncertov pa upam, da bo poletni koncert na vrhu Triglava." • VStanovnik ABK MAJA SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 Jože PINTAR Sv. Duh 7 64220 Sk.Loka tel.: 064 631993 Odprto vsak dan od 10. do 23. ure v ponedeljek zaprto OTVORITEV PRENOVLJENIH PROSTOROV Z VESELIM MARTINOVANJEM v soboto, 6.11. IGRA ŽIVA GLASBA REZERVACIJE po telefonu: 064/631-99JL Zveza kulturnih organizacij Kranj, Sejmišče 4, PP 187, 64000 Kranj, tel.: 064/221-331 CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI PREMIERA IM HKRATI KRSTNA IZVEDBA SLOVENSKEGA DRAMSKEGA BESEDILA: GLEDALIŠČE ČEZ CESTO KRANJ: IZTOK ALIDIČ: JAMA (groteska) DVORANA KULTURNEGA DOMA VISOKO PRI KRANJU, torek, 2. novembra 1993, ob 20. uri. TOREK, 2. novembra 1993 TV I TV 1 11.00 Univerzitetni razgledi 11.30 Iztirjena pričakovanja, angleška drama 13.00 Poročila 14.06 Sobotna noč, ponovitev 16.06 Sedma steza 16.20 Mostovi 17.00 TV Dnevnik 1 17.10 Lonček, kuhaj!, Zelenjavna enolončnica s kislo smetano 17.20 Hov!, angleška nanizanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.46 Pari, TV igrica 19.16 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.66 Šport 20.06 Žarišče 20.36 Magija -t- moda 21.30 Osmi dan 22.16 TV Dnevnik 3. Vreme 22.36 šport 22.60 Sova: Medvedja usluga, angleška nanizanka; Severna obzorja, ameriška nanizan- TV SLOVENIJA 2 16.60 Ljudje In zemlja 17.20 Sova, ponovitev 18.46 Iz za : Prisluhnimo tišini 19.30 TV dnevnik, Vreme, šport 19.66 šport 20.10 Po vojni, angleška nadaljevanka 21.00 Pro et corrtra 22.00 Vldeošpon 22.66 Svet poroča 9.30 Palček David 10.00 Poročila 10.06 TV Šola 10.25 Življenje nekega Sera 11.30 Ebba in Didrlk, nadal-anka 12.00 Poročila 12.06 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 12.50 Risanka 13.05 Monoton 13.35 Zgodbe iz Monticeila, serijski film 14.00 Poročila 14.06 Avstrija, prikloni se 14.36 Da, predsednik, humoristična nanizanka 16.00 Risanka 16.06 Milena, ponovitev evropske nadaljevanke 16.00 Poročila 16.05 Komentarji 16.10 Nanizanka 16.36 Afternoon raport 16.46 Učimo se o Hrvaški 17.15 Hrvaška drjudje 18.00 Poročila 18.06 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.10 Tobačne vojne, dokumentarni film 21.06 V prvem pianu 22.35 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 0.00 Sanje brez meja 9.00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablov,h 9.30 Klub za seniorje 10.30 Železni vitez, ponovitev filma 12.06 Univerzum 13.00 čas v sliki 13.10 Dobrodošli v Avstriji 13.36 čudovita leta 14.00 Doktor Trapper John 14.46 Mojstri jutrišnjega dne 16.00 Am, dam, des 15.15 Medvedek Rupert 15.40 Panda klub 15.46 Mali vampir 16.15 Konfetti shovv 16.36 Kre-menčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Fotograf ali bo19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 De 21.16 Na lastno nevarnost 22.05 Vlak. ameriško-francoski film 0.10 čas v sliki 0.15 Maščevanje stezosledca, norveški pustolovski film 1.36 Poročila TV 8.30 vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani vsakdanje zgodbe 16.20 Zakladnica Avstrija 16.40 Čas v sliki da capo 16.45 Svetovne religije 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Tista stvar je 1856 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.66 veliki črni ptič 20.00 Kultura 20.16 Nekoč 21.16 Čas slovesa, Srti in bolniki, ki imajo raka 22.00 i v sliki - večerni studio 23.06 Klub 2 0.00 Rally, 1. del 0.60 Poročila R T Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 9n 96 MHz ter srednjem valu 1684 KHz. Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, nato bomo spremljali in komentirali, Janez Kikei pripravlja športni obzornik, po novostih na številki 92 bo tekla beseda o avtomobilskem zavarovanju pri zavarovalnici Triglav, ob 18.10 pa še lestvica Slovenca z Dušanom in Sašo. TV 19.30 TV dnevnik 20.10 To jo ljubezen, angleška nanizanka 20.40 Naj se ve 21.10 Sin jutranje zvezde, ameriška nadaljevanka 22.00 Potovanje v Vučjak, hrvaška nadaljevanka 23.00 Proti toku 23.25 Horoskop ^ Želite Kaj sporočiti to Goren|kam in Gorenjcem?^ m Izberite I NAJUČINKOVITEJŠI radio triglav 96,0 MHz .01,5MHz KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ 64270 Jesenice, čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012 Fax: 064-861-302 I način OBJAVO M v Gorenjskem glasu ^^^»ax 215-366 RA U d.o.o.. Cankarjev trg 6.64220 Škofja Loka Tel: 0641623-303 ROVOHA SLOVMSUfl T1Ž1&IJ HITACHI dektričao ročno orodje >kem giasu^ R Z I R I KANALA 9.00 Macneil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 10.40 A shop 11.00 Luč svetlobe, nadaljevanka 12.00 Pred poroto, ameriška nanizanka 16.16 Dovolilnica, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.45 Jazzbina, ponovitev 19.25 CMT 20.10 Poročila 20.30 Poletni ciklus slovenskega filma: Zgodba, ki je nI, slovenski barvni film 22.00 Jazzbina 22.30 Poročila 22.60 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 23.46 A shop MIKE'S SPORT FASHION 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v časopisju 14.30 Devizni tečaj 14.40 Nasveti za male podjetnike 15.00 Dogodki danes-jutri 16.16 EPP 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 EPP 17.00 Novice, obvestila, športni utrinki 17.30 Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 16.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA UREDNIŠTVA RADIA ŽIRI: 691-123 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.20 Na vrtiljaku z Romano 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri KINO, 2. novembra CENTER amer. kom. WAYNEOV SVET ob 10. uri, amer. kom. NUNE POJEJO ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. kom. VVAVNEOV SVET ob 16. uri, amer. kom. VVAVNEOV SVET ob 18. in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA PROSTI PAD ob 20. uri KOMENDA amer. znan. fant. spekt. JURSKI PARK ob 19. uri Ni TERME TOPOLŠICA BARVITI PLASC JESEXI NOVEMBER 7 dni 330 DEM 10 dni 450 DEM JESENSKE POČITNICE v času od 30.10. do 9.11. 93 je cena polnega penziona na dan SAMO 45 DEM V CENO JE VKLJUČENO: 7 AL110 POLNIH PENZIONOV V 1/2 SOBI HOTELA VESNA NEOMEJENO KOPANJE V TERMALNEM BAZENU S TERASO KRAJŠI IZLETI V OKOLICO, ZABAVNE PRIREDITVE MERITEV KRVNEGA TLAKA IN TELESNE TEŽE VSAK DAN REKREACIJA POD STROKOVNIM VODSTVOM V BAZENU IN TELOVADNICI 1x ZDRAVILIŠKA STORITEV POGOVOR PRI ZDRAVNIKU ANIMACIJA POPUSTI IN UGODNOSTI: OTROCI DO 5 LET BREZPLAČNO BIVANJE 50% POIPUSTA ZA OTROKE DO 12. LETA 30% POPUSTA ZA OTROKE DO 15. LETA DRUGI OTROK DO 12. LETA 60% POPUSTA DRUGI OTROK DO 15. LETA 40% POPUSTA UPOKOJENCI: 10% POPUSTA OBROČNO ODPLAČEVANJE! INFORMACIJE: Terme Topolšica, hotel Vesna, Topolšica 77 REZERVACIJE: tel.: (063) 892-120/141/149, fax: (063) 892-212 A Današnjo križanko vam ob svetovnem dnevu varčevanja poklanja /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj in za reševalce namenja naslednje nagrade: 1. -7.000 SIT, 2. - 5.000 SIT, 3. - 3.000 SIT in 7 praktičnih nagrad. Vpisano geslo na kuponu (rešite ga s pomočjo črk na oštevilčenih poljih) pošljite do četrtka, 4. novembra, na naslov GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, ali pa oddajte v pisarnah turističnih društev v Cerkljah, Škofji Loki, na Jesenicah ali v Radovljici, ali pa v naš nabiralnik na Zoisovi 1 v Kranju. Veliko užitka ob reševanju Vam želimo in sreče pri žrebanju! ŽREBANJE NAGRADNIH KRIŽANK Včeraj je imela naša komisija pri žrebanju kar naporno delo, saj je roo^J opraviti žrebanje kar dveh križank. Najprej se je lotila križanke, ki je avtomobilski prilogi prejšnji torek, njen pokrovitelj pa je bilo podjetje KEfW TRADING. Med 1420 prispelimi dopisnicami so imele srečo naslednje: 1. Majo-Jože Markelj, Tavčarjeva 2, Radovljica, prejme a ' Blaupunkt Casablanca; 2. Lojzka Ravnikar, Selo 88, Žiri, prejme komplet avtomobilskih prepr# 3. Milica Križaj, Tenetiše 66, Golnik, prejme komplet rezervnih žarnic «• avto; 4. Rudi Margetič, Gregorčičeva 5, Kranj; 5. Darja Gartner, Podlcfk Železniki; 6. Božena Markizeti, C. M. Tita 4/a, Jesenice, pa prejm* vrednostni bon za 1.000,00 SIT, ki ga prispeva Gorenjski glas. Rešitev za nagradno križanko, ki jo je prispevala ALPINA ŽIRI, pa ^ prejeli kar 2028, srečni dobitniki nagrad pa so: « 1. Klemen Špehar, Britof 325, Kranj, dobi bon v vrednosti 15.000.00 2. Zdenka Doležal, Samova 28, Ljubljana-Bežigrad, dobi bon v vredtf 10.000,00 SIT; 3. Marinka Serko, Svetje 105, Bled, dobi bon v vrednosti 5.000,00 SN 4. Marija Dežman, Ribno, V Dolje 9, Bled; 5. Albina Kosmač, Bokalova Jesenice; 6. Anica Natek, Lipce 42, Blejska Dobrava, pa prejmejo vredno*" bon za 1.000,00 SIT, ki ga prispeva Gorenjski glas. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo, drugim pa želimo več prihodnjič. I IZLOŽBENO OKN(Q NOVO NOVO NOVO NOVO KJE: Na Deteljici, v kleti samopostrežne prodajalne, lin J" Diskont- vzameš več, kupiš ceneje. ZflKfl J: Želimo pomagati vašemu vse plitkejšemu žepu. PRESKRBA TRZIC V trgovskem centru BPT na Predilniški 16 v Tržiču so pred kratkim odprli novo drogerijo Hy-med. Na voljo imajo bogato izbiro bižuterije, ženske in moške kozmetike, brivnikov in vse za nego otrok. Otrokom so namenjeni tudi Pampers plenice, stekleničke in vozički, v ponudbi drogerije pa so tudi vse ostalo blago za higieno, čistila in sveče ter darila za vse priložnosti. V drogeriji obljubljajo ugodne cene, trgujejo pa tudi na debelo. • M. G. V v gNB 4.800,00 din > ■....... \ , Sbodilna fronta os-f*°dilno ali revolucionarno jfjpnje takratne komunis-^ partije? ^Leta 1941 je slovenska poli-na vprašanje, ali so Sloven-M 2teli za aktiven odpor, ffovarjala z da, in ta del je d* in jaz menim, da je bila pbodilno dejanje in organima, drugi pa so rekli, da je to . «ntura m je treba počakati. 1543 ln moje razumevanje z OF nobenih težav do leta . oziroma do Dolomitov in oiomitske izjave. Od tu na-UjJ.8« lahko začenja razprava, i. .Je bilo to osvobodilno de-ne zlorabljeno tudi za ideo-^e namene." Leta 1942, ko slovensko ^rfizanstvo prelivi hudo se okrepi vpliv Jugosla-A*> ki Ima drugačno zasnovo tjPorntikcga gibanja kot l^Ja. Takrat se začenja-,VJb>ldactje. Ali so bile v tiln zavarovanja gibanja tLL Je izzval komunistični tafnt' bi ^tvaril belo j7«o in s tem te poznani ^f*l revolucije? ^ Likvidacije, vzeto na sploščil* •o fenomen vseh odporniš-Ij^ipbanj. V Sloveniji so bile v uJJ^ciji osvobodilnega dejanja, g*da pa so bile tudi zlorabl- obd i^- Posamezn>n časovnih ?bjih in posameznih pri-LCfm. Gre za razmere do JP'tulacije Italije, po njej pa bile razmere kvalitativno Jemenjena. Vojna seveda Javiči marsikaj. Problem nas-^ po moji sodbi predvsem po H in skozi to, kar se je ^"O po vojni, se gleda tudi opornoj, Rio. u *amo vojno, kjer sta glede u vsaj dve obdobji." jto1* Jo bila Dolomitska tz-> a vezana na problem delo-Z[a OF ali diktat takrat ie JJJjjg« cekaja partije Jugo- qv kislim, da je Slo za eno in **lo°* Vsekakor zasluži stvar £0 temeljito analizo in kriti-jj. odnos. Od tam naprej se j^njajo problemi, ki so da-obremenitev slovenske kovine." t£**nl leta 1944. Na eni a"' močno poslovenjena partizanska vojska, na drugi strani težnja po jugoslovanl-zactjt partizanskega gibanja. Ali je res, daje Kidrič jokal leta 1945 ln z njim mnogi partizanski generali, ki so morali zavreči slovensko vojsko in jezik ter pristati na Jugoslovanlzacijo. "Slišal sem te govorice in verjamem marsikaj, kar se o tem pripoveduje in in sliši. Predstavljam si, kako bi bilo z nami, če bi to doživeli po tem, kar je bilo. Obstaja dolgo pismo vodje politične misije glavnega štaba Iva Lola - Ribarja Kardelju, kjer poroča o svojih vtisih in predlogih. Glavna zamera slovenskemu vodstvu je, da daje velik poudarek Osvobodilni fronti in ne poudarja vlogo partije, šlo je za ljudskost, za širino. Torej, znotraj istega gibanja različno gledanje na potrebo po množičnosti odpora in na odpor kot osvobodilno dejanje. Likvidacija slovenske partizanske vojske po vojni je bila v kontekstu ustvarjanje armade kot nadna-cionalnega dejavnika. Mislim, da je šlo za enak vzorec kot pri rdeči armadi, za obvladovanje sicer federalne, v resnici f>a centralizirane države. To je ogika, ki se je manifestirala zlasti v kriznih obdobjih, s spremembo srbske ustave in [>rihodom Miloševiča pa razbi-a Jugoslavijo." Leta 1946 se ne uresniči temeljna točka programa Osvobodilne fronte, da po vojni prevzamejo oblast koalicijski partnerji. Dominacijo prevzame partija In prevlada revolucionarni Interes. Ali gre za prevaro partije ali za drugačno razmerje med medvojnimi koalicijskimi partnerji? "Z vidika stališč in načel ob začetku vstaje je to bistvena sprememba. Gotovo pa je na to veliko prispevalo spremenjeno razmerje sil med zavezniki medvojne velike koalicije. To ni opravičilo, ampak so to preprosta dejstva, ki so takrat stopala kot relevantna v politično življenje." Ali se zgodovina ponavlja? AH ste, gospod predsednik, ieljnt oblasti? "Če bi z vidika drugega vprašanja gledal na to, bi rekel, da 2a početje Hrvaške ni opravičila U ^« vprašanji, kakšen je njegov odnos do beguncev in kako *J Slovenija ta problem dolgoročno rešuje bi kako ocenjuje C\nJe početje Hrvaške s slovenskimi počitniškimi domovi v Je predsednik Milan Kučan odgovoril: . V Sloveniji je bilo 70.000 registriranih beguncev, ki so imeli y.status, sedaj, ko je šlo za novo ugotavljanje, tudi na zahtevo J*°^ega komisariata OZN za begunce, smo jih našteli precej j?*1,/' Zato je več razlogov. Nekateri se bojijo, da je to prvi J?r°fc k njihovemu izgonu. Veliko jih je,če so mogli, iz p°Venije odšlo, nekaj pa se jih je pri svojcih, znancih z'pr.osto navadilo iiveti, ne da bi imeli formalni status. V fli.e?' z bosanskimi razmerami se bojim dveh stvari. Ne vem, FJ1* bilo javno objavljeno ali ne, na Visokem komisariatu za đriUnce v ženevi /e M izdelan predlog, da bi begunce v $l°voh, v katerih sedaj i ivi jo preprosto naturalizirali, genija je na to ostro reagirala. Mi tega ob dvomilijonskem 4rf° daje sedaj med Bosno in Slovenijo Hrvaška d^^ki tampon. Će se bo to nadaljevalo, potem se bo znova av«^°- t*sto' se ie ^am na slovenskih, italijanskih in tj/fr,js^*h mejah. Ne verjamem, da bo ienevska rešitev PriČ j ' ^ato moramo na problem beguncev računati tudi v Podnje." se zmeraj najdejo ljudje, ki so željni oblasti in se torej zgodovina ponavlja. Jaz je nisem nikoli bil in je tudi sedaj nisem. Torej se zgodovina ponavlja." Kako gledate na slovenske kapitaliste, na odtekanje kapitala na vzhod ln zahod? Kaj to pomeni za naše potomce? "Če bodo kapitalisti sodobnega kova in uspešni podjetniki, če bodo njihova podjetja in gospodarjenje z lastnino zagotavljala kruh mnogim Slovencem, si jaz želim takšnih kapitalistov. Za prvobitni, surovi kapitalizem pa danes v političnih obračunov stvari iz zgodovine jemlje kot argument za sedanjost. Jemljejo se stvari, ki naj bi bile samo slabe. Ne mislim, da se vse slabo želi pripisati samo meni. Razumem pa, da mora biti neka točka, na kateri se ta naboj prazni. Tudi takrat, ko ni prijetno. Večkrat razmišljam o tem in menim, da je boljše, da se sprošča na tak način kot na veliko bolj drastičen, kakršnih je bilo v zgodovini že moč videti. Zgodovina je pripomoček, kadar zmanjka argumentov iz sedanjosti in sposobnosti koncipirati prihodnost. Takrat se politika zateka v preteklost." svetu ni več prostora. O tem, ah kapital odteka, se bojim, da ga ni, da ne odteka, pa tudi ne priteka." Ne zanima me kaj prida, kaj seje dogajalo pred 50, 70 leti. Skrbi me predvsem prihodnost mojih otrok. "Tudi mene. Preteklost me zanima toliko, kolikor je potrebno, da bi si znal razložiti sedanjost in približno izmeriti, kakšne so možnosti za slovensko državo in slovenski narod v Erihodnosti. V sobotni prilogi >ela je novinar Boris Jež napisal o tem zelo dober komentar in v njem rekel: Dinozavri, nikar ne obremenjujte našega sedanjega življenja in naših otrok." Ali so Dachauski procesi tudi pravnoformalno zaključeni? "Pravnoformalno so seveda zaključeni, niso pa končane vse posledice teh pravnih odločb. In seveda ostaja tragično odprto moralno vprašanje. Tega se preprosto zapreti ne da. še vedno ostaja več resnic o tem problemu, kar se uradne ravni tiče, je stvar končana." Bi vam Jasna opredelitev za Združeno listo na volitvah škodovala? Ali ne bi jasna deklariranost za listo spremenila njenega položaja v vladni koaliciji? "Če je pozicija katerekoli stranke, tudi Združene liste, odvisna od enega samega človeka, je slaba in neperspektivna. Moja odločitev, da kot nestrankarski kandidat kandidiram na predsedniških volitvah, ni bila povezana z mojim odnosom do stranke, ampak s trdnim prepričanjem, da v teh razmerah lahko kolikor toliko, če je sploh mogoče, solidno dela človek, ki ni operativno vezan na strankarske odločitve. Jaz sem se s stranko dogovoril, da me, dokler bom na tem mestu, njeni sklepi ne zavezujejo." Zakaj želijo vse slabo Iz zgodovine naprtiti samo vam? Ali mislite, da se nekateri vračajo v zgodovino samo zaradi kratkoročnih politikantskih ln političnih interesov? "Predvsem mislim, da v zgodovini niso samo slabe stvari, Čeprav se sedaj zaradi aktualnih Mucki naprodaj Ste še ljubitelj mačk? Kaj sedaj nočne vaša ljubljenka? Ste si kdaj v življenju želeli psa, je bil vprašan predsednik. "Je maček. Je tudi mačka, ki je prišla k nam rodit le drugo serijo štirih muck. Prihodnji teden jih bomo oddali Če je kdo ieljan kakšne mačke, je dobrodošel. Psa pa si nisem nikoli želel. Imam jih pa rad." Nekateri politiki so vrnili odlikovanja. Meni se zdi prav, da so vrniti tisto, česar niso zaslužili "Jaz mislim, da so bila odlikovanja zaslužena. Vsak pa lahko ravna s svojim odlikovanjem tako kot sam oceni. V tem ne vidim nobene pretresljive stvari. Res pa je, da sem postal sam najbolj odlikovan človek, saj jih imam šest." Ko je bil Janša v zaporu, so ga zaradi srčne bolezni vsak dan vozili z rešilcem v bolnišnico. Ko je prišel ven, je ozdravel Kakšna zdravila jemlje? "Jaz nisem kardiolog. Bi bilo treba vprašati zdravnika. Prvič slišim, da so ga zaradi srčne bolezni vozili iz zapora." Papež je rekel, da mora biti Cerkev ločena od države. Pri nas pa veliko ljudi želi združitev. "Mislim, da mora biti država laična, ne laicistična. Slovenska perspektiva je takšna, kot imajo to urejeno v razvitih evropskih državah. Sicer pa, kolikor jaz vem, je papež nezmotljiv." Ko ste bili vi izvoljeni za predsednika, dr. Drnovšek za predsednika vlade, Lojze Peterle pa za zunanjega ministra, naj bt se odnosi sosedov do nas ohladili To naj bi rekla Genscher ln Mock. Je to res alt ni? "Bilo je govora o tem. Tega se spomnim, ampak za domačo rabo, brez realne zveze z dejstvi v tujini in umikom prihoda kapitala zaradi tega, ker naj bi imeli v Sloveniji oblast bivši komunisti. Pred tem je niso imeli, pa kapitala ni bilo, sedaj jo imajo, pa kapitala tudi ni. Mislim, da gre za bolj resne stvari, ki zahtevajo tehten premislek, do kod je v imenu strankarskih interesov možno škoditi interesom svoje države." Kako ocenjujete Galijev predlog o novi konferenci o Jugoslaviji? "Čeprav gre za uglednega človeka, pa moja dva razgovora z njim utemeljujeta, da ne pozna dovolj niti Balkana niti razlogov za razpad Jugoslavije. Neke vrste Marshallov plan za gospodarsko pomoč vsem republikam Jugoslavije, potem ko bi prišlo do neke integracije, je daleč od realnih dejstev in realnih interesov. Za obnavljanje Jugoslavije niso dovolj le zunanji, ampak predvsem notranji interesi. Ten pa ni." Ugledna novinarka je protestirala zoper vaš nastop na televiziji, vendar Imena te novinarke niste omenili Kaj je to gospo vodilo k tako ostri, burni in takojšnji reakciji? "Meni ni šlo za nobenega posameznika. Želel sem opozoriti na pojav, ki je tale: Pri nas se zgodi stvar, sledi poročanje iz nekih neidentificiranih tajnih virov, ki se selekcionira, potem pride to v tuje časopisje in dejstvo, da je bilo objavljeno v tujem časopisju, se doma jemlje kot argument, ki naj doma podkrepi resnico. Jaz nisem imel namena v tej zadevi nikogar imenovati. Se mi pa zdi normalno, da ljudje in pač tudi novinarji reagirajo, če so s kakšnim stališčem ali ravnanjem nezadovoljni. Boli problematično se mi zdi, da bi bilo to enim dovoljeno, drugim ne." Dolgo ste kraljevali na vrhu ankete Dela. Tu je sedaj i Križaj, dohiteva vas Miša Molk. Kaj sodite o tem, kar producira Delo za draženje slovenske javnosti? "Jaz ne mislim, da je to čista manipulacija. To so javnom-nenjske ankete, ki so, kdor jih zna brati, opremljene z vso rezervo. Meni je všeč, da je Delo uvrstilo na to lestvico tudi nepolitike. Zelo zadovoljen sem, da so se prebili tako visoko, posebno Bojan Križaj, moj dober prijatelj, ki je prvi. V tem vidim tudi neko dobro znamenje, da Slovenci ne jemljemo politike tako hudičevo zares in da je politika edini način in smisel življenja." O MIŠI pa nič... "Nenavadno je, da ona mene dohiteva. Bi bilo bolj normalno, da bi jaz njo dohitel." Slovenska politika in politiki Ali je res totalitarna, ali je služenje narodu ali kaj več, ali ravna odgovorno ali ne, je bil vprašan predsednik. Med drugim je povedal: "Vsaka politika mora misliti korak naprej. Vedeti mora, kaj bo potem, če bo uresničeno to, kar predlaga. Recimo, govorim hipotetično, da se sprejme stališče, da je bilo naše življenje v Jugoslaviji nelegitimno, nelegalno. Kakšne bodo posledice? Recimo. Mi smo uresničevali in uresničili projekt osamosvojitve. Spominjam se razprav o plebiscitu in zakonu o njem. Jaz sem nekajkrat vodil te sestanke pozno v noč, do jutra. Eden od vračevalcev odlikovanj mi je enkrat ob pol štirih zjutraj rekel: ti si nor, če to zdriiš, jaz grem domov spat. Moja logika je bila ta. Zakon o plebiscitu mora biti takšen, da bo s svojim izidom zagotavljal verodostojnost pred svetom. Bili so predlogi, da bi praktično 25-odstotna udeležba z večino v tej udeležbi odločala o tem, ali naj se Slovenija odcepi ali ne. To ne bi dajalo nikakršne legitimnosti. Doseženih 90 in še nekaj odstotkov pa je bil glavni argument. Slovenci smo z njim utemeljevali pravico do samoodločbe z veliko udeležbo in enotnostjo. Po drugi strani pa bi bile drugačne rešitve popolno nezaupanje v slovenskega človeka in njegovo razsojanje, ali je njegovo mesto še v Jugoslaviji, ki razpada. Če bi bil to samo interes dela slovenske politike in ne večine slovenskega naroda, potem bi bila takšna odločitev napačna. Iskali smo odgovore na mnoga vprašanja, kako po osamosvojitvi, mnogih vprašanj nismo niti zastavili, ker jih nismo pričakovali, mnogo predpostavk je bilo preigranih, tudi ta najbolj dramatična in najmanj zaželena, ki se je zgodila. Politika, če je prava in odgovorna, in tako se pravzaprav prepoznava vsaka resna politika, mora imeti odgovor, kaj bo potem, ko bo to, kar predlaga uresničeno." "Eden od naših politikov je ponosno rekel: politiko razumem kot služenje narodu. To je zelo lep, vendar zelo nedefiniran stavek. Politika je seveda dejavnost, ki zahteva skoraj celega človeka, vendar ne v celoti Način identificiranja življenja s politiko je v dobršnem delu slovenske politike še dodatno deformiran. Ne razume samo življenja kot politiko, ampak razume politiko kot vojno. V vojni so pa sovražniki in sovražnike je dovoljeno premagovati s slehernimi orožji Eden od zelo vplivnih slovenskih politikov je po volitvah naredil analizo volilnih izidov in jo poslal prijateljem. Analizira, kako jeslovensko volilno telo razdelilo kapital, kot pravi, zaslug za slovensko osamosvajanja posameznikom in strankam, in ugotavlja, da ga ni pravično, to pa zato, ker ni informirano, kakšne so naše zasluge. To je Se ena značilnost naše politike, ki jo razume kot priznavanje za zasluge. Potem poziva k stmitvi sil, da se slovenskemu volilnemu telesu pove prava resnica o teh zaslugah. Ker razume politiko kot vojno, so pri razlagi teh resnic dovoljena vsa sredstva, tudi neresnice. Značilna je tudi majhna kultiviranost slovenske politike, ne le v smislu kulture politike, ampak sploh v smislu kultiviranosti in civiliziranosti ljudi " "V Sloveniji vlada vzdušje, kot da so še vedno volitve. Dejstvo, da so volitve končane, da 8 predsedniških kandidatov ni več kandidatov in da tudi deveti ni več kandidat, ampak predsednik, ni postalo prevladujoče. Vloga predsedniškega kandidata se je spremenila v predsednika, ki je institucija, del države, in da je odnos do njega tudi odnos do države. Odmišljam sebe. Govorim o formalni, institucionalni strani tega problema. Ustvarja se vtis, kot da gre za permanentne volitve. V prejšnjem režimu smo govorili o permanentni revoluciji, sedaj pa o permanentnih volilnih pripravah." "Imel sem priložnost govoriti z veliko ljudmi, zelo uglednimi in po moji sodbi tudi pametnimi, ki gledajo na Evropo zelo pragmatično. Tako so pač vzgojeni. Oni štejejo volilni rezultat kot legitimacijo. Če je z našega notranjega zornega kota možno dvomiti o volitvah in trditi, da so bile kupljene, potem je to podcenjevanje volilnega telesa in sem prepričan, da bo znalo to volilno telo tudi reagirati." KOMENTAR Večna luč naj jim sveti Mrtvi so živi Kar je zapisano v naslovu, ni besedna igra; je liva resnica. O tem pričajo tudi prazniki, ki so pred nami: Vsi sveti, Verne duše, Dan mrtvih. Ko sem se spravljal k temu pisanju, sem ugotovil, da se nisem nikoli spraševal o globljem pomenu teh dni, o tem, kaj se v njih pravzaprav "praznuje". Vem le, da smo tedaj le od nekdaj hodili na pokopališče priligat sveče, manjšina vrh tega na dopoldansko komemoracijo pred spomenikom padlim v NOB, večina pa k popoldanski pobolnosti in razkazovalno-ogledovalni pri-lolnosti na pokopališču. V globljem premisleku o teh rečeh pa slej ko prej zadenemo na njih temelj, na večno vprašanje o razmerju livljenja in smrti. Sodobna znanost skuša to vprašanje - skrivnost livljenja - pojasniti s fizikalnimi, kemičnimi in biološkimi dogajanji v človekovih molganih, z dovodom svele krvi (tj. hrane in kisika) vanje. A skrivnost ostaja: kdaj in kako se iz tega kemizma porodi duh. "Iz vse- fa tega bi sledilo, da je duh lovekov vezan na neko kemično in fizikalno dogajanje v možganih. Če ta dogajanja, denimo, zaradi izčrpanosti, potekajo plitveje in upočasnjeno, človek postane zaspan; če molgani ne dobijo zadosti krvi, človek omedli; če pa prekinemo dovod svele krvi v možgane, v hipu izgubi zavest in po treh minutah takega stanja se, kot rečeno, ne zbudi več, duh se v tako okvarjene možgane ne vrne Človek se ni mogel nikoli sprijazniti z mislijo, da je z odhodom duha človekovega iz telesa vse končano..." (dr. Karel Bernik, Zir- Miha Naglic ovski občasnik, ŠL 19/20, str. 73-74) Znanost je torej izsledila organsko vez telesa in duha, ni pa razlolila, odkod in kako pride duh v telo in kam odide iz njega. Da je v trenutku (ali treh minutah) po smrti vse končano, verjamejo le ateisti, pa še ti se le za livljenja potrudijo, da bi se ohranili v spominu svojih sodobnikov, po svojih delih in s postavljanjem spomenikov. Večina ljudi pa je tako ali tako vedno verovala, da duše umrlih livijo naprej, v večnost. Starodavna, poganske- fa izvora je vera, da se na večer 'seh svetih (1. novembra), pred dnevom Vernih duš (2. novembra), duše umrlih vračajo iz vic na ta svet. "Pravijo, da sedijo ta dan duše rajnih na grobovih in gledajo, kdo jih obišče. Ko na večer zapojo zvonovi, kličejo verne duše, da pridejo to noč domov, kjer so v življenju prebivale Drugi večer, na vernih duš dan, jih zvonovi zopet vračajo... Ves ta čas se ljudje ne smejo smejati, ampak morajo za rajne moliti. Oba večera molijo vse tri dele rožnega venca. Ponekod tudi kadijo z brinjem, češ da ta dim vernim dušam dobro de. Na večer pred verni- mi dušami postavijo na mizo blagoslovljeno vodo in hleb kruha, v goricah tudi kozarec vina, ter prižgejo svetilko, z oljem napolnjeno. Z blagoslovljeno vodo se verne duše ohladijo, z oljem si na m alej o pekoče rane, lučka lim osvetli zatemnele oči, s kruhom iz domačega žita pa se okrepčajo. Pravijo, da so jih že čuti, ko so prišle; stokale so, thtele ln trkale ali pa so se oglasile kakor pojoč plamen v peči..." (Niko Kuret, Praznično leto Slovencev) S kakršnegakoli zornega kota le gledamo na vse to, se izkale, da mrtvi livijo; če ne drugače, potem tako, da se obujajo v našem spominu. V spominskih slovesnostih ob Dnevu mrtvih, denimo. Ob njih se sprašujemo, ali ne bi bilo mogoče raznolikih lalnih prireditev v teh dneh zdruliti ali vsaj uglasiti. Ponekod (v Žireh, npr.) so korak v tej smeri storili le proti koncu "svinčenih " let: krajevno komemoracijo, ki je bila izvorno posvečena le "pravim" Irtvam NOB, so posvetili vsem, ki so jim vojne nasilno, predčasno pretrgale nit livljenja. V taki formulaciji so seveda zajeti tudi tisti, ki so padli v prvi svetovni vojni (ali še prej) in seveda zamolčane Irtve duge svetovne vojne. O tem ali so slednje res predvsem "Irtve komunističnega nasilja", kar je zadnje čase modna oznaka, bise dalo razpravljati. A ne na tem mestu. Da so bile zamolčane, pa je čisto dejstvo. In da so danes še kako live, prav tako. Sicer pa, kot rečeno: spomin ne velja le vsem svetim, temveč vsem rajnim. Naj bodo njih duše kjerkoli le. O O M ■ V I POJASNILO K pismu, objavljenem na 14. strani 83. številke Gorenjskega glasa v torek, 26. oktobra 1993, podpisanim s "Pre-ddvorčant", pojasnjujem, da se je s takšnim podpisom pisma predstavilo 6 (šest) lastnoročno podpisanih avtorjev. Pisma, objavljena v rubrikah "Pisma bralcev", "Prejeli smo" ln "Odmevi", niso stališča uredništva, temveč mnenja, stališča ln trditve avtorjev teh prispevkov, ki za podatke v njih prevzemajo polno odgovornost. Leopoldina Bogataj odgovorna urednica Nizkotnost anonimnezev V Gorenjskem glasu ste dne 26. oktobra 1993 objavili članek z naslovom Pokončna drla ministra Bizjaka. Ob njem ugotavljam, da nizkotnost v Sloveniji očitno nima meja. Ocene mojega dela in dela organov za notranje zadeve v članku odralajo popolno nepoznavanje konkretoih zadev, pa naj gre za stavko kmetov, stavko policistov ali pa pismo "poštenih policistov". V omenjenih primerih so bili z moje strani izvršeni vsi potrebni napori za razrešitev problemov, svoja ukrepanja pa sem tudi le večkrat pojasnil. Anonimneli so seveda zavestno spregledali moja pojasnila. Javnosti je znano, koga je drlava dolžna varovati, vladna uredba o varovanju določenih oseb in objektov je bila objavljena v uradnem listu in o njej so v tisku le večkrat pisali. Vozilo in varnostnik sta namenjena ministru in ne Ivu Bizjaku kar tako. Povsem osebno pa lahko povem, da je zame to prej obremenitev kot privilegij. Obtolba, da me imajo policisti "v šahu", je privlečena za lase in neutemeljena. Nekoliko rasistična besedna zveza "normalne vedenjske motnje", ki so jo uporabili pisci, je prav v skladu z drugo nizkotnostjo. Razširjanje lali' o otrocih ne bo predmet časopisne polemike, za takšna podtikanja je mesto drugje. Sicer pa je zame povsem nekaj novega, da se z notranjimi razmerami v organih za notranje zadeve in z organizacijo dela notranjega ministra ukvarja anonimna skupina "Pre-ddvorčanov". • Ivo Bizjak Pokončna drža ministra Bizjaka K pisanju me je spodbudil članek, objavljen v rubriki "pisma, odmevi", dne 26. oktobra 1993. O pasivnosti, oz. aktivnosti ministra za notranje zadeve, g. Bizjaka ob štrajku kmetov, ob orolarski aferi, ob štrajku policistov imamo lahko različna mnenja. Vendar, očitati ministru Bizjaku da ni interveniral s policijo ob kmečkem štrajku, se mi milo rečeno zdi nedemokratično in me spominja na določen čas in okoliščine iz preteklosti, štrajk je bil le izraz socialne in ekonomske stiske kmetov, ki so v tej obliki videli še edini molni način za rešitev svojega socialnega pololaja. Za pisca(e) bi bil verjetno minister aktiven, če bi na kmete spustil policiste s pendreki in psi. Vendar v tem ni bistveni vzrok mojega pisanja. Moti me predvsem javno blatenje g. Bizjaka. Namreč naštevanje kriminalnih dejanj v javnem glasilu, ki naj bi jih zagrešil njegov sin, je nekulturno in ponilujoče. Vsi starši vemo, kako telka je vzgoja otrok in da nas vsak tak neuspeh pri otroku močno prizadene. Da pa se to javno razglaša, je bolečina še veliko hujša. Javno objavljanje kriminalnih dejanj nekoga, dokler temu krivda ni dokazana in zato ni bil obsojen, je nehumano. Po zakonu je vsak nedollen toliko časa, dokler sodba ni pravnomočna. Ni mi znano, da bi celo ob objavi sodb v časopisu bilo kdaj navedeno, da je ta in ta, sin tega in tega zagrešil kriminalno dejanje in bil za to obsojen. To ni bilo objavljeno niti v primeru skupine Preddvor čanov (g. Škoda, g. 77-čar), ki so za svoja kriminalna dejanja dobili dolgoletne zaporne kazni. Na potek preiskave g. Bizjak, kot notranji minister verjetno ne more vplivati, ker preiskavo vodi preiskovalni sodnik, ki pa ne sodi v resor notranjega ministrstva. Pisec (ci) članka bi bil veliko bolj verodostojen, če bi se pod članek podpisal. Tako pa ne vemo niti, ali so pisci trije ali je le eden in če je sploh Preddvor-čan. Moram reči, da imam v Preddvoru kar nekaj znancev in prijateljev, ki so mi vsi po vrsti zatrjevali, da s člankom "Pre-ddvorčanov" nimajo nič. Zato se mi vse navedbe pisca(ev) zdijo dvomljive. Vseeno bi pa pisca(e) članka "Pokončna drla ministra Bizjaka" prosil za odgovor, če jim je poznano, ali se je maše udelelil tudi šofer slulbenega vozila in kolikokrat. • Franc Golorej "Pokončna drža ministra Bizjaka!" V torkovi številki Gorenjskega glasa 26. oktobra 1993 ste v rubriki Pisma bralcev, pod naslovom Pokončna drla ministra Bizjaka objavili pismo, pod katerim je podpis Preddvorča-ni. Tudi sam sem Preddvorčan, vendar s temi umazanimi klevetami nimam nič. Zato menim, da bi se moral avtor ali skupina avtorjev podpisati s svojimi imeni, ne pa v umazano politično igro porivati vse vaščane. Odločen protest pa naslavljam na Vas osebno kot odgovorno urednico časopisa Gorenjski glas, da tak članek s tako pomanjkljivim podpisom sploh objavite. Pišem popolnoma v svojem osebnem imenu. Nisem član nobene stranke in me osebno livljenje g. Bizjaka in njegove dr u t ine prav nič ne zanima. Menim, da je časopis sredstvo obveščanja preverjenih infor- Dneva mrtvih in vseh svetih sta pred nami, ko se toliko bolj zavemo občestva livih in mrtvih, svojcev, prijateljev, pomembnih lena in mol kulturne in politične zgodovine - znanih in nam dragih ter neznanih in tujih. Nestrpnost livih ni kos njihovi dokončnosti. Naša sedanjost je plod njihove preteklosti. Večna luč naj jim sveti! Ne vprašuj, komu zvoni, zvoni tebi. Smo v čudnem času. Toliko pričakovana demokracija nam je navrgla tolikere obveznosti in nejasnosti - tudi do mrtvih. Kot da so še vedno raz/deljeni. Celo vedno bolj. Manifestirajoči politično pripadnost, ideološko ekskluzivnost in prevrednotenje zgodovine same. Dejstev, ki so jih povzročili zaliva. In res je, eno je enakost pred smrtjo, Bogom, drugo so dejanja, ki so se zapisala v kolektivno zavest. Slehernik ni le domena svojcev, druline, ampak tudi širšega občestva: društev, verskih skupnosti, strank, naroda, drlave... boljega Prav je torej, če se tudi posamezne skupnosti posebej spominjajo preminulih pripadnikov, so del njih samih in njihove zavesti. In posledic, pravilnih ali zgrešenih odločitev v svojem zasebnem in drul-benem ravnanju. In če smo pri soodvisnosti smo tudi pri soodgovornosti, in bolj kot gre za odločujoče posameznike ali Janez Poštrak skupnosti, do večjih mahinacij med livimi prihaja. Najlepši, najpomembnejši spomenik, pomnik, so posameznikova dela. Druge, drugačne jim postavljajo svojci (skupnosti). Toda, tudi v katerikoli skupnosti, posameznik ali posamezniki tej skupnosti niso vedno "vzor", niso vedno v času oblikovan skupek pameti, srca in vedenja. In splošnih norm. Dekaloga. In ne le pravic ali trenutnega javnega mnenja. Vsesplošno odkrivanje spominskih obelelij t.i. Irtvam komunizma puščajo v javnosti nova in neodgovorjena vprašanja. Kajti niso samo zapis zoper pozabo posameznikov, ni le oddollitev zamolčanim v preteklih desetletjih, zgolj kulturna dollnost, pietemo dejanje. Prav vsiljeni so nam kot vzorniki demokracije, kot sredstvo političnih razračunavanj, kot nekakšna sprevrlena Irtvena daritev. Prejudiciranje mrtvih. Izrabljanje mrtvih. Poenostavi- tev njihove smrti. Predvsl* določenim in znanim P°^fA nim krogom v prid, za perfid^ ideološki obračun. Pa recil** da je bilo podobno s postavi)* jem partizanskih spomenikov* spomenikov revoluciji, čeptP seveda, niti priblilno ne F. enačiti partizanstva z revolt jo, kakor se je to dogajalo * pred kratkim. Vojna je L Slovencem vsiljena, bratornol* vo z ideoloških pozicij P seveda ne. Še posebej v l& okupacije ne. ideološke zlotf: ne morejo spremeniti temeM dejstev o osvobodilnem bojui* sestavnega dela boja za derno* racijo je pri večini odporniŠ^, gibanj) ter tistimi, ki so obU" okupatorjeve uniforme in $e pretvezo boja za vero, dom " narod. Nekateri teh se le primerjaj?! svetniki (Maksimiljanom bejem, ki je v nemškem tab* išču Irtvoval sebe v zameno t livljenje nekega drulinsM očeta) in le potekajo predli za beatifikacijo... Vsakdo ima pravico & spomina, v srcih in v karn& Manipuliranje celo z mrtvifi pa naj gre za zamolčevanje *. politično kupčkanje, so m dejstva nas livih, objestne po^, glavosti. Pa naj bodo narnC* takšni ali drugačni; vemo, peljejo "dobri". macij, ne pa, da vrstice časopisa napolnjujete z vaškim obrekovanjem. V primeru, da so trditve resnične, ni to stvar "Preddvor-čanov", ampak stvar organov za notranje zadeve. Prosim, da moje pismo v celoti objavite! (Brez smiselnih popravkov.) Drago Križnar, Preddvor 33 posvetovanja udelelilo, lal za več kot polovico manj ljudi, kot pa jih je naštel vaš novinar in da je bilo med temi tudi določeno število gostov, ki kotizacije seveda niso plačali. Nadalje ugotavljamo, da vaš novinar ni bil "površen" le pri štetju ude-lelencev (telave ima tudi z mnolenjem), temveč tudi pri Odgovor neimenovanim Preddvorčanom! Omenjeni neimenovani pisci so v Gorenjskem glasu dne 26. oktobra 1993, na strani 14, pri svojem "napadu" na g. ministra Bizjaka natrosili tudi nekaj lali v zvezi z ministrovim sinom in šolo. Le-ta ni na šoli ne razpečeval mamil niti kradel ali organiziral kraje. Res je verjetno samo to, da so podpisani Preddvorčani v svojih dneh kar precej manjkali pri pouku, ker bi sicer vedeli da se pod argumentirano pisanje podpišemo z imenom in priimkom Za šolo Preddvor Ravnatelj Luka Karničar Jazbinškov biznis V zvezi Z vsebino članka, ki ste ga objavili v Gorenjskem glasu št. 82 z dne 15. oktobra 1993 v rubriki "GG" in ki ste ga naslovili z alarmantnim naslovom - Jazbinškov biznis, vam sporočamo sledeče: Posvetovanje o lastninskem preoblikovanju gospodarskih javnih slulb je organiziral Svetovalni center, gospodarsko svetovanje komunalnim in stanovanjskim podjetjem Slovenije, d.o.o., Ljubljana, katerega ustanovitelji so komunalna oz.. komunalno - stanovanjska podjetja iz različnih krajev Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor je prevzelo le pokroviteljstvo oziroma uvodno besedo, ki jo je imel minister Miha Jazbinšek. Trditve vašega novinarja o kovanju dobička ministra Jazbinš-ka oz. stekanju velikih vsot tolarjev v mošnjiček Jazbinško-vega ministrstva so v celoti milo rečeno napačne, zelo slaba pa je tudi ocena vašega novinarja o "zanesljivem" številu udelelen-cev posvetovanja ter na tej osnovi ugotovljenem sanjskem znesku prihodkov od kotizacij. Dejstvo je, da je posvetovanje organiziral Svetovalni center, da so udelelenci posvetovanja kotizacijo plačali na liro račun Svetovalnega centra, in da se je t spremljanju posvetovanja. ' kotizacijo namreč niso J"' vključene le "fotokopije"; te^' več tudi obselno gradivo v zvtK z metodologijo, ki so ga prejt" vsi udelelenci po posvetovanj kar je bilo na samem posvet? vanju posebej pojasnjeno. Predsednik upravnega odbora1 Viktor Ramšak, 1. r. Gorenjska banka d.d., Kranj DENAR ZA AKTIVNE Plačilno kreditna kartica ACTIVA PLAČEVANJE JE PREPROSTO Na vseh prodajnih mestih, označenih z nalepko ACTIVA, je dovolj, da prodajalcu predložite plačilno kartico ACTIVA in s podpisom overite račun. Ostale formalnosti glede plačila opravita prodajno mesto in Gorenjska banka d.d., Kranj. PRODAJNIH MEST JE VSAK DAN VEČ Trenutno je v Sloveniji preko 5000 prodajnih mest, označenih s nalepko ACTIVA od tega 800 na Gorenjskem. PLAČILO RAČUNOV JE ODLOŽENO Plačilo računov je trikrat mesečno: 8., 18. in 28. v mesecu. O porabi sredstev Vas Gorenjska banka d.d., Kranj redno obvešča z izpiski tekočega računa. OMOGOČENO VAM JE KORIŠČENJE LIMITA ACTIVA Vam omogoča dodatno povečanje dovoljenega negativnega stanja (limita) na tekočem računu. Za dobo veljavnosti ACTIVE si lahko zagotovite najvišjo možno prekoračitev sredstev. KAKO POSTATI IMETNIK ACTIVE Zahtevajte pristopno izjavo in jo izpolnjeno oddajte v Vaši poslovni enoti. "Kdor zna z denarjem, ne nosi debele denarnice,.. /O ljubljanska banka SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA '2VRŠNI SVET objavlja javni razpis ZA IZBIRO IZVAJALCA ZA OPRAVLJANJE PREVOZOV OSNOVNOŠOLSKIH IN PREDŠOLSKIH OTROK V OBČINI , ŠKOFJA LOKA izvršni svet SO Škofja Loka objavlja razpis za zbiranje ponudb *a pridobitev ^ugodnejšega ponudnika za opravljanje prevozov osnovnošolskih in predšolskih otrok v šolskem *tu 1993/94 na podružnično šolo Davča. t •^pisana relacija: JAVORJEV ROB - GRAPAR - PŠ DAVČA - KRIŽIŠČE PEPE, SOŠTARJEV GRIČ - PŠ DAVČA 3. Prevoze na razpisani relaciji lahko opravlja prevoznik s svojim |'i najetim vozilom. Svoje storitve mora nuditi kvalitetno in v skladu s cestnopro- "letno zakonodajo, 4. Ponudba mora vsebovati: * ime in priimek ter naslov ponudnika * ceno za prevoženi km 1 kalkulacija cene " reference * ugodnosti 6. ponudniki, ki bodo sodelovali, naj svoje vloge, v katerih bodo Podani odgovori na 29oraj navedene zahteve, pošljejo v zaprtih kuvertah. Ponudba 'nora biti obvezno opremljena z označbo "NE ODPIRAJ, PONUDBA ZA PREVOZ OTROK" na ovojnici. 6. Rok za oddajo ponudb je 8 dni po objavi v Gorenjskem glasu Qa naslov: "Občina |kofja Loka, Sekretariat za družbeni razvoj, Poljanska c. 2, Škofja Loka. Ponudbe je treba oddati osebno ali poslati priporočeno po pošti. 7. Odpiranje ponudb bo 8. novembra ob 10. uri v sejni sobi Sekretariata za družbeni [azvoj v Škofji Loki, na Mestnem trgu 15 opravila Komisija za 'zbor prevoznikov osnovnošolskih otrok pri Izvršnem svetu. 8. 'zvršni svet SO Škofja Loka bo na osnovi predloga komisije za •zbor prevoznikov osnovnošolskih otrok določil najugodnejšega ponudnika. Pogodba bo sklenjena za šolsko leto 1993/94 z možnostjo obnavljanja za naslednja šolska leta. 9. Ponudniki bodo o izboru pismeno obveščeni v 8 dneh od sprejetja odločitve. Vse informacije lahko dobite po telefonu št. 623-263, Int. 215. Predsednik IS Vincencij Demšar Gorenjska Danka d. d.r Kranj DOBER POSLOVNEŽ PRAVO MESTO NAJDE! Potrebujete poslovne prostore za vašo dejavnost? Kranjčani in okoličani že desetletja obiskujejo objekte v okolici blagovnice Globus. Zakaj ne bi tudi vi izkoristili njihovih navad in tam najeli poslovni prostor za vašo dejavnost? V najem vam ponujamo: nove poslovne prostore v centru mesta na izjemni in frekventni lokaciji ob blagovnici Globus na Koroški cesti 2. Predmet ponudbe: 1. južni paviljon s samostojnim vhodom, v izmeri 60 m2, 2. severni paviljon s samostojnim vhodom, v izmeri 60 m2, Prostori so v fazi prenove in jih bo možno uporabljati že v Januarju 1994. Izhodiščna cena m2 najemnega poslovnega prostora je SO DEM in ne vključuje tekočih stroškov. Najemno pogodbo bomo sklenili v odvisnosti od ponujene najemnine in dejavnosti. Interesenti naj pisne ponudbe z navedbo ponujene najemnine in opisom dejavnosti posredujejo v zaprtih kuvertah na naslov: Gorenjska banka d..**^^^ ..-......... ___....... _ Sponzor današnje križanke je Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. Pripravili so vam zanimivo, ne pretežko križanko in kopico atraktivnih nagrad. Kot vidite, poleg varnosti znajo poskrbeti tudi za zabavno plat življenja. Tako! Svinčnik v roke - z malo znanja in malo sreče: nagrade so lahko vaše. Nagrade: 1. dan s patruljo letalske policije 2. dan s patruljnim čolnom mejne policije 3. dan s patruljo konjenice policije 4. dan v Šoli za usposabljanje vodnikov in urjenje službenih psov policije 5. dan s patruljo prometne policije 6. obisk kriminalistično tehničnega laboratorija MNZ 7. obisk operativno-komunikacijskega centra UNZ. Tri nagrade v vrednosti po 1.000 SIT prispeva Gorenjski glas. Vpisano geslo na kuponu (rešite ga s pomočjo črk na oštevilčenih poljih) pošljite do četrtka, 4. novembra, na naslov: GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, ali pa oddajte v pisarnah turističnih društev v Cerkljah, Škofji Loki, Jesenicah ali v Radovljici ali pa v naš nabiralnik na Zoisovi 1 v Kranju. Veliko užitka ob reševanju Vam želimo in sreče pri žrebanju! TUJA NESRECA-TUJA SKRB Od vseh nesreč najlaže prenašamo tujo. Naslednji ste na vrsti vi - ali pa tudi ne. Ukrepajte pravočasno -zavarujte sebe in svoj dom... SESTAVIL F KALAN STARA MAMA OBHODNA STRAŽA MREŽASTA TKANINA RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI SLONOV NOS JADRANSKI OTOK PRILETNA GOSPA PRILASTEK PIERRE PR0UDH0N PODZEMNI HODNIK ZORANA ZEMLJA 19 JEZERO V TURČIJI 11 NIZEK MOŠKI GLAS NADLEŽNE ŽUŽELKE VRSTA, STOPNJA NADSTR0P JE NAD CERKVENIM VHODOM NASELJE PRI KRANJU HRAM . ŽIVU. SOPOTNICA G0ŠTA TKANINA LINDA EVANS DALMAT. ŽENSKO IME SKUPINA ČEBEL BENEŠKO PALIŠČE DIRIGENT TOSCANINI NAPRAVA ZA UGOT. PREHITRE VOŽNJE BESEDA BREZ POUDARKA PREIZKUS ZNANJA DESNI PR. VOLGE SNOV PER0CI POKUC TOMO ZUPAN EISEN-HOVVER IZRASTEK NA GLAVI THE0D0R STORM LADO LESK0VAR ZENICA PRISTAŠ KLERIKALIZMA S NAPRAVA ZA MERJENJE ALKOHOLA V KRVI 14 SKRAJNI DEL MOŠKO IME VERGIL0VA PESNITEV 12 CP NIZEK ŽENSKI GLAS 16 SUMERSKI BOG NEBA MALAVI PEVKA SEPE DEL STROJA N0RV SL0VNIĆAR IVAR ANDREAS MESTO PONIKANJA POKR V HRVATSKI 18 1000 KG LIRSKA PESEM BRONHIJ PAKETI TOM BERENGER GERHARH ERLICH IRIDIJ LESEN DREVESNI PLOD PAVLE 0K0RN KITAJSKA VERSKA KNJIGA JAP NABIR. BISEROV IVAN HOČEVAR 13 KRAJ POD FRUŠKO GORO NOV0ZEL. DOMAČINI ČEŠKA PRI TRDILNICA ANTUN BARAC HOKEJIST (GORAZD) MESTO V MEHIKI KNJIGA ZEMLJEVIDOV ZVEZDA V DEVICI SVETIŠČE ANGL PEVEC (SIMON) KOSITER PERJE PRI REPI ČEŠKI LUTKAR JI P! NEKO BOS BEGUNEC DUHOVNI VODJA (SANSKRT) KORDILJERE VREDNOST PAPIR BREZPRAV LJUDSTVO DIVJA MAČKA iT* '— ar 14 TELOVADNI PREDMET REKA V AVSTRUI IVAN BIZJAK KLEJASTA SNOV ČASOPISNI OGLAS RIMSKI CESAR LIDIJA OSTERC SPODNJI DEL POSODE NEKD PRE BIVALEC AMERIKE PAVLE ČELIK MADŽ. GORSTVO SNEŽNI ČLOVEK GLADINA ŠP. ŽENS. IME 17 ALKALOID V ČAJU 10 VODNA ŽIVAL PESNIŠKI IZRAZ ZA RACE 15 IGRALKA MIRANDA GRŠKI OTOK POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Katalog Skladovih podjetij jjjubljana, 26. oktobra - Sklad z razvoj je izdal katalog podjetij, ki P^*£Jegovi lasti, skupaj z agencijo za privatizacijo so natisnili Jj°coik o tujih vlaganjih in lastninskem preoblikovanju. Pri ™e°ciji sta izšli že dve številki časopisa Agens. ^Katalog skladovih podjetij so naslovili "Poslovno priložnosti", $Je namenjen tako domačih kot tujim kupcem in vlagateljem v Zidova podjetja. Lansko jesen je prevzel 98 večjih in srednjih |3etij, zlasti na področju industrije. Vendar pa je seznam v , talogu daljši, obsega 159 podjetij, saj so samostojno predstavl-1m Merska podjetja. Katalog je izšel v slovenskem in v . 8'eškem jeziku, podjetja pa so predstavljena s svojim jJ-Plj^odnim programom, strojno opremo in nepremičninami, 5* podatki pa je tudi število zaposlenih in njihova sestava. y, ^jim kupcem in sovlagateljem je namenjen priročnik "Tuja j 'Kanja in lastninsko prestrukturiranje", ki sta ga Sklad za razvoj H Agencija za privatizacijo izdala skupaj s Centrom za „^narodno sodelovanje. Prispevke so napisali znani slovenski V|°K°ynjaki za posamezna vprašanja, ki se nanašajo na tuja L*&anja, denimo celotna zakonodaja, ki tuje vlagatelje seznanja, je v Sloveniji moč kupiti podjetje. {Agencija za privatizacijo pa je septembra začela izdajati svoj J^jPis Agens, oktobra je izšla druga številka. Zdaj izhaja v «l» MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 1ITL A BANKA (Tržič, Jesenice) 79.98 74,55 1049 10.68 741 7.75 AVAL Bled, Kranjska gora 73,95 74.20 10,48 1045 7,85 7.70 COPIA, Kranj 74,00 74,50 1041 1048 749 740 CREDITANSTALT N.banka tj. 73,90 74,40 10,40 10.00 740 7.70 EROS(Stari Mayr), Kranj 74,10 74,30 10,49 1847 749 7,75 F-AIR Tržič (Deteljica) 7345 7440 10.43 1045 745 7.75 GEOSS Medvode 73,90 74.49 10,49 1040 749 7.75 HRANILNICA LON, d.d.kranj 73.99 7449 1049 1045 7,49 745 HIDA-tržnica Ljubljana 744» 7440 10,47 1844 749 7,72 HIPOTEKARNA BANKA Jesenice 73,90 7445 10,45 1045 740 7,70 INVEST ŠKHja Loka 73,95 7440 1049 1848 74S 7,78 LB-GORENJSKA BANKA Kranj 73,10 74.90 10.18 10.85 740 7.79 LEMA, Kranj 73,70 7440 1049 1847 748 7,75 MERKUR-Partner Kranj 734» 74.15 10,49 1044 741 7.85 MERKUR-Žetezniška postaja Kranj 734« 74.15 10,40 1844 741 745 MIKEL Stražišče 73,95 7440 10.45 1048 745 7,70 OTOKBted 734» 7441 10.41 1843 743 743 POŠTNA BANKA d.d. (na poštah) 72411 7443 10,00 1040 740 749 SHP-Stov. hran. in pos. Kranj 73.90 7449 1944 1842 749 7,78 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 73410 74,15 10,49 1044 7,81 7,85 SLOGA Kranj 744» 7440 1049 1849 749 748 SLOVENUATURIST Boh Bistrica 72.95 10,19 • 740 ' • ' SLOVENUATURIST Jesenice 734» 7449 1949 1949 745 7.78 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 74,10 74,35 10,47 1845 745 7,70 TJAŠA Kranj 744» 7445 19,48 1845 749 7.79 UKB Šk. Loka 73,40 74,40 1047 1048 748 7.73 WlLFAN Kranj 74,15 7440 19,49 1849 74» 7.75 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 74,00 7440 10,44 1844 740 7,70 POVPREČNI TEČAJ 73,79 7447 1941 1847 743 7,72 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 10,40 tolarjev. Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% __provizije._ x .. .... . tel.: 064/211387 Vaš naiboljši partner * p.e. radovuica, pri menjavi deviz Hm.'^IoiŠ0' »tk Matrica Vila Bistrica d.o.o. Pot na Bistriško planino 29 64290 Tržič Tel/fax. 064/50-232 Razpisujemo prosto delovno mesto KUHARJA Kandidat mora: - imeti dokončano gostinsko šolo-smer kuhar - obvladati pripravljanje jedi evropske kuhinje - opraviti poskusno delo 1 mesec Kandidati naj pisne vloge z dokazili o usposobljenosti pošljejo na gornji naslov v 10 dneh po objavi. ___i_maš storitev še posebej razširjena, predstavljajo pa se tudi nekateri rehabilitacijski centri. Pokroviteljstvo nad sejmom je prevzelo ministrstvo za zdravstvo. Na sejmu sodeluje 201 raz-stavljalec iz enajstih držav, od tega jih je 152 prisotnih neposredno, 49 jih je iz tujine. Seiem so pripravili na 3.500 kvadratnih metrov površine. STA TISTICNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE, SEPTEMBER 1993 IX 93 IX 93 IX 93 l-IX 93 fl/92 VIII93 IX 92 1-1X92 INDUSTRIJA IN RUDARSTVO 103.5 116.4 101.4 95.3 Sredstva za delo 102.4 136.5 104.2 95.7 Reprodukcijski material 100.1 114.5 99.9 93.3 Blago za široko porabo 106.4 113.9 102.2 98.B ABft MAJA SALON POHIŠTVA Kranj. PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 zanimive mini počitnice 4 - dnevni program od 2.11.-5.11.1993 V hotelu VRELEC samo 12.000 SJT V ZDRAVILIŠKEM DOMU samo 12.500 §3T Program vključuje « ZDRAVILIŠČE LAŠKO * polni penzion * jutranjo telovadbo 2x dnevno kopanje Za popestritev počitnic smo vam pripravili tudi koncert, večerjo "malo drugače", potep po Laškem z ogledom pivovarne, zabavo s folklorno skupino, ples... POPUSTI: otroci do 2 let-GRATIS BIVANJE otroci od 2 do 14 let - 50% POPUSTA (polovična porcija hrane in skupaj v sobi s starši) drugi otrok v družini - GRATIS Ker za svoje zdravje želite ali potrebujete več! ZDRAVJE - REHATEH 24. sejem ponudbe proizvodov, dejavnosti in idej za zdravo življenje in 2. razstava rehabilitacijskih izdelkov in storitev Obiskovalcem sejma nudijo Slovenske železnice 40% popust, skupinam dijakov in študentov pa 50% popust! V Ljubljani, od 27. do 31. oktobra 1993 LJUBUANSKI SEJEM KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Dedni zapleti V radovljiški občinski komisiji za denacionalizacijo ne ugotavljajo zaman, da so postopki za vrnitev premoženja agrarnih skupnosti najtežji. Ob tem, da so tovrstni primeri v glavnem zelo obsežni, so tudi zapleteni in med seboj močno različni. Ze gorenjske agrarne skupnosti se zelo razlikujejo od primorskih, velike razlike pa so tudi na Gorenjskem. Največja je v tem, da so nekatere lastnino poimensko (po deležih) vpisale v zemljiško knjigo, druge pa ne. Kmetom iz Poljč, ki so bili nekdaj kot (so)lastniki 212 hektarjev skupnih, srenjskih kmetijskih zemljišč in gozdov organizirani v agrarno skupnost, je lansko jesen kot prvim na Gorenjskem in v Sloveniji uspelo, da so že na podlagi zakona o denacionalizaciji (v parlamentarni razpravi je zdaj tudi poseben zakon o agrarnih skupnostih) dobili nazaj, kar jim je bilo podržavljeno. Zgledu iz Poljč je letos sledila še agrarna skupnost Vrba... Ker zakon o denacionalizaciji predvideva za vrnjeno premoženje nov zapuščinski postopek po zakonu o dedovanju, je v primeru agrarnih skupnosti osrednje vprašanje, kako na solastnini zagotoviti skupno gospodarjenje, kakršno je bilo značilno za tovrstne skupnosti, in kako preprečiti, da se vrnjena lastnina ne bi drobila in lastnina. V nekdanjih agrarnih skupnostih se namreč solastniško premoženje ni moglo deliti in odprodajati, ampak se je na kmetijah le prenašalo iz roda v rod, medtem ko zakon o denacionalizaciji tudi za tovrstno vrnjeno premoženje predpisuje zapuščinski postopek, v katerem lahko svoje pravice uveljavljajo vsi zakoniti dediči. Kaj to pomeni, najbolje dokazuje primer agrarne skupnosti Poljče. Ker so vsi nekdanji solastniki pomrli, je sodišče na osnovi dednega nasledstva določilo nove solastnike: teh pa ni več osemnajst, kot jih je bilo nekdaj, ampak 58, od katerih jih 46 ne živi v Poljčah in med katerimi nimajo vsi kmetijskega interesa (npr. za pašo živine). Čeprav je bilo ob tem primeru na seji radovljiškega izvršnega sveta slišati precej ostre kritike na račun sodišča, je vendarle treba priznati, da je sodišče ravnalo po predpisih. Ali so predpisi dobri za nove razmere, v katerih naj bi svoje mesto spet dobila solastnina in agrarne skupnosti, pa ni stvar sodišča, ampak parlamenta, ki je najvišji zakonodajni organ, če država želi oživiti prisilno ukinjene agrarne skupnosti in njihovo dejavnost, potem ni dovolj, da nekdanjim lastnikom oz. njihovim dedičem le vme podržavljeno premoženje, ampak mora tudi zagotoviti takšno dedovanje, da bodo naslednice agrarnih skupnosti (skupnosti solastnikov) lahko opravljale naloge, kot so jih nekdaj, in da bodo ozki lastniški interesi podrejeni skupnim ciljem in skupnemu gospodarjenju, • C. Zaplotmk Na ogled turističnih kmetij Kranj • Kranjska in tržiška enota gorenjske kmetijske svetovalne službe vabita vse, ki se zanimajo za turizem na kmetijah, na ogled turističnih kmetij v Savinjski dolini (Šmihel nad Mozirjem, Ljubno, Logarska dolina, Robanov kot). Izlet bo v petek, S. novembra. Avtobus z udeleženci bo odpeljal ob pol sedmih zjutraj s postaje v Tržiču, pol ure kasneje pa izpred zadružnega doma na Primskovem. Cena izleta (vodil ga bo Milan KriSelj) je 2.000 tolarjev, prijave pa do 2. novembra sprejemata kmetijsko gospodinjski svetovalki Metoda Karničar in Milena Črv. Izletniki se bodo v Logarski dolini seznanili tudi z načrtom o celostnem razvoju podeželja in obnovi vasi, ki ga uresničujejo na tem območju; z Marijo Bezovšek pa se bodo na eni od turističnih kmetij v Robanovem kotu pogovarjali o turistični dejavnosti na kmetijah. * CZ. GLAS Najtežji slovenski pridelki 6. novembra v Cerkljah! ZELNATA GLAVA Z 11,57 KG! V soboto, 6. novembra, bo Turistično društvo Cerklje pripravilo prireditev "NAJ PRIDELEK SLOVENIJE". Pre-dprodoja vstopnic in vse informacije: TD Cerklje, telefon 064/422-506 (seveda bo poleg nagrad za najtežje pridelke tudi žrebanje vstopnic za lepe nagrade!). GORENJSKI GLAS pa razpisuje nagradno ugibanko, s katero bralke in bralce vabimo, da napoveste, koliko bodo tehtali (nekateri) najtežji pridelki letos. V lanskoletni tovrstni ugibanki Je bila narava krepko ra-dodarnejša od napovedi. Pa ne za vse: bralci ste npr. lani napovedali, da bo tehtnica najtežjemu slovenskemu krompirju pokazala 1,45 kg (v Cerkljah so dejansko stehtali za 1 gram lažjega). Tudi letos bomo Glasovo ugibanko vključili v prireditev, zato nam na ta kupon napišite Vašo napoved: NAJTEŽJI PRIDELKI LETA 1993 BODO TEHTALI: krompir..............kg repa..................kg krmna pesa......kg zelnata glava.....kg (opomba: na prireditvi v Cerkljah bo sodelovalo 10 vrst rekordnih pridelkov, v ugibanko smo zajeli le štiri kjer Je vsako leto konkurenca rekorderjev najhujša). Vaše ugibanje bomo nagradili: za 5 udeležencev nagradne ugibanke smo pripravili nagrade v vrednosti po 2.000.00 SIT: 10 x brezplačna vstopnica za prireditev: in še 5 tolažilnih nagrad. Kupone z Vašimi napovedmi rekordnih pridelkov pričakujemo do petka, 5. novembra 1993. v UREDNIŠTVO GORENJSKEGA GLASA, Zoisova 1, Kranj. Skupnost solastnikov Poljče opozarja: t Vrnjeno premoženje je ogroženo Ker so vsi nekdanji solastniki premoženja agrarne skupnosti že pokojni, je sodišče določilo nove, vendar pa teh ni več osemnajst, kot nekdaj, ampak na osnovi dednega nasledstva kar 58. Poliče, 26. oktobra - Skupnost solastnikov Poliče, ki je naslednica nekdanje agrarne skupnosti, je na radovljiški izvršni svet naslovila javno vprašanje, zakaj v odločbi občinske uprave za gospodarstvo in družbene dejavnosti ni določeno, kdo je glede na pomen, namen in tradicijo te skupnosti sploh lahko solastnik nekdanje agrarne skupnosti Poljče. Agrarna skupnost Poljče je nastala podobno kot druge tovrstne skupnosti na Gorenjskem in drugod v Sloveniji. Kmetje so zemljo kupili od grofov zato, da bi jo lahko uporabljali za skupne potrebe, podržavljeno. Ko je izšel zakon o denacionalizaciji, je Slavko Sodja v imenu po vojni razlaščenih in Eoimensko zapisanih solastni-ov srenjske zemlje vložil zahtevek za vrnitev premožen- predvsem za pašo živine. Reg- ja. Uprava za gospodarstvo in ister iz 1927. leta kaže, da je 21 družbene dejavnosti občine kmetov razpolagalo s skupno 212 hektarji kmetijske zemlje in gozdov na območju hriba Sv. Petra nad Begunjami in na Poljski planini pod Begunjšči-co ter s premoženjem, ki je bilo na tej zemlji. Osemnajst kmetov je imelo cel delež, tnje pa le tretjino. Skupnost je bila 1948. leta proti volji članstva ukinjena, njeno premoženje pa Skupnost solastnikov Poljče prosi občinsko vlado, da problematiko obravnava in da denacio-nallzacijsko odločbo dopolni tako. da bo jasno, kdo Je lahko solastnik, in da bo dana tudi osnova za pravno odločitev ln za učinkovito gospodarjenje s premoŽenjem nekdanje agrarne skupnosti. Radovljica je lani jeseni izdala denacionalizacijsko odločbo, po kateri so morali Gozdno gospodarstvo Bled, KŽK-TOK Radovljica in Občina Radovljica članom nekdanje agrarne skupnosti vrniti 212 hektarjev kmetijske zemlje in gozdov; za skrbnika premoženja pa je do pravnomočno končanih dednih postopkov določila Slavka Sodjo. Razdrobljenost bo povzročala številne probleme Kot kaže, bodo prav dedni postopki najbolj zapleteni. Sedanji lastniki hiš in kmetij, ki so bile pred podržavljenjem članice agrarne skupnosti Poljče in solastnice njenega premoženja, so v začetku letošnjega leta ustanovili Skupnost solastnikov Poljče. Ta se je pred kratkim obrnila na radovljiški izvršni svet z javnim vprašanjem: zakaj v odločbi uprave za gospodarstvo in družbene dejavnosti ni določeno, kdo je glede na namen in pomen ter tradicijo te skupnosti sploh lahko solastnik nekdanje agrarne skupnosti Poljče. Skupnost to sprašuje zato, ker je radovljiška enota Temeljnega sodišča v Kranju na osnovi dednega nasledstva določila 58 solastnikov vrnjenega premoženja, medtem ko jih je bilo nekdaj le osemnajst. Med novimi solastniki jih kar 46 nima stalnega prebivališča v Poljčah. V pismu ugotavljajo, da je bila agrarna skupnost ustanovljena zato, da bi uspešno gospodarila s premoženjem, ki je bilo v lasti tedanje celotne vasi oz. njenih kmetov. To premoženje se ni nikoli delilo in se s selitvijo članov prenašalo iz vasi, ampak se ie s kmetijo dedovalo iz roda v Ko je radovljiški izvršni svet na ponedeljkovi seji obravnaval poročilo o denacionalizaciji v občini, je Andrej Ogrin dejal, da vrnjeno premoŽenje agrarnih skupnosti ne more biti "predmet dedovanja" in da bi tudi v predlagani Zakon o agrarnih skupnostih morati zapisati, da to premoženje lahko dobijo le kmetije. Anton Šllbarje dejal, da prt agrarnih skupnostih nastaja problem na sodišču, kjer dednega postopka ne znajo rešiti nikov. To je še toliko bolj očitno ob tem, da je skupnost nedobičkarska organizacija iij da razparceliranje zemliiščni mogoče. Večina sedanjih so* lastnikov, članov skupnosti, s* je že izjasnila, da v skupnosti » tolikšnim številom solastnikov, rod. sklep sodišča, ki je več kot jih je določilo sodišče, ne kot potrojil število solastnikov, ie novoustanovljeni skupnosti :ot naslednici agrarne skupnosti odvzel "temeljni namen in pomen delovanja", prav tako pa tudi namen denacionalizacije, pravijo v Poljčah. Velika razdrobljenost lastniških deležev ter njihova v nekaterih primerih že zanemarljiva velikost bosta povzročali številne probleme pri upravljanju in vodenju solast- \ ko ss N lan, I«: lik dva bo delovala. Ugotavlja, da J« J premoženje, ki ga je občin* , vrnila v upravljanje nekdanjinj , solastnikom agrarne skupnosti ^ oz. njihovim sedanjim upravi- y čencem, ogroženo. Sedanja ** skupnost bo zaradi takšnega spleta dogodkov prenehala 2 delovanjem, premoženje pa bo v novonastalih razmerah zagotovo prepuščeno nadaljnjemu propadanju. • C. Zaplotnik Aktivi kmečkih žena Šivalni, gospodinjski in plavalni tečaj Kranj, 26. oktobra - V pozni jeseni in v zimskem času je tudi na kmetih več časa za razne dejavnosti. Aktivi kmečkih žena Sloga, Naklo in Tržič se že pripravljajo na plavalni, gospodinjski in šivalni tečaj ter na tridnevni izlet v Dolenjske Toplice. Začetni šivalni tečaj se bo začel 10. novembra ob pol štirih popoldne v zadružnem domu na Primskovem, nadaljevalni pa 8. novembra ob 15.30 v zadružnem domu v Naklem. Cena začetnega tečaja je ob udeležbi petnajstih tečajnic 140 mark, cena nadaljevalnega pa 150 mark. Plačilo je mogoče v dveh obrokih. Akivi tudi letos pripravljajo enodnevne (štiriurne) gospodinjske tečaje po vaseh. To bodo tečaji o peki kruha, kuhanju z ekonom loncem ter o pripravi štrukljev in "zlinkrofov", testenin in rižot po italijansko, tort, rolad in kremnih rezin, omak in mesa, žitaric in stročnic... Tečaji bodo le, če se bo prijavilo 12 do 15 žena in deklet; o ceni pa se bodo sproti dogovarjali. Aktivi zbirajo tudi prijave za plavalni tečaj, ki bo verjetno že v novem bazenu v Kranju in se bo predvidoma začel januarja prihodnje leto. Za tri dni v Dolenjske Toplice Kranj • Aktivi kmečkih žena Sloga, Naklo in Tržič prirejajo od 19. do 21. novembra tridnevni izlet v Dolenjske Toplice. Cena izleta je 9.200 tolarjev, plačati pa ga je mogoče v dveh obrokih: ob prijavi in ob odhodu na izlet. Prijave sprejemajo do 5. novembra v kmetijski svetovalni službi (tel. 242-734). • CZ. Protest kmečke zveze Vse manj denarja za kmetijstvo Ljubljana, 25. oktobra - Slovenska kmečka zveza pri Slovenijo ljudski stranki protestira proti predlaganemu proračunskemu V» orandumu za prihodnje leto, ker ugotavlja, da se delež sredstev *J kmetijstvo vse bolj zmanjšuje. Lani in predlani je kmetijstvo dob'* 2,2 odstotka vseh proračunskih sredstev, letos naj bi 1,9 odstot** prihodnje leto 1,4, leta 1995 in 1996 pa samo še 1,3 odstotka. Z denarja ne bo mogoče uresničevati strategije razvoja slovenski kmetijstva, ki jo je državni zbor sprejel letos in po kateri kmetijstvo J! samo pridelava hrane, ampak tudi varovanje okolja, negovav kulturne krajine, razvoj drugih dejavnosti na podeželju... Ob ko strategija opredeljuje naloge kmetijske svetovalne in ja . gozdarske službe ter vseh kmetijcev, določa tudi obveznosti drz*" in njenega proračuna. Kmečka zveza je protestno izjavo poslala predsedniku vlade Janezu Drnovšku, kmetijskemu ministru dr. Jožetu Ostef 496239496098^5^47475^6 UREJA: Vilma Stanovnik ^ŠARKARICE ODEJE MARMORJA NISO BILE KOS VISOKIM IN HITRIM GOSTJAM VOLTE NI MANJKALO, LE MOČI Mja Loka je imela svoj košarkarski praznik, saj so domačinke v tretjem kolu pokala Lili *°Qchetti gostile ugledno italijansko ekipo Aheno iz Cesene. Liliane k r 3» Loka, 27. oktobra - Poleg jeseniški hokejistov je edina V. njska ekipa, ki letos nastopa, v katerem od evropskih pokalov J*8 košarkaric Odeje Marmorja. Po senzacionalni zmagi v /Jpin kolu pa so imele Ločanke nesrečo pri žrebu nasprotnic za J)e kolo, saj se za uvrstitev naprej borijo z italijanskimi ^Prvakinjami iz Cesene, ki jim je po visoki zmagi v Škofji Loki ^jtiČuo zagotovljen nastop v nadaljevanju pokala Liliane Jto smo v torek videli itali-X*e košarkarice, ki so prišle i, koQo Loko na prvi obračun, J^alokdo še lahko upal na l£8o domačink, čeprav so ^*nke znane kot ekipa, ki se J?0" ne preda vnaprej. Skoraj J* metra (1,97) visoka repre-l^^ntka Pollinijeva, ameriška j^opolta reprezentantka Do-L^Ujeva, pa ruska reprezan-JJ^a Kuznjecova, Bulle-ra— pa so v Škofjo Loko eda prigie pG zmago. . »elcma v dvorani na Podnu, Ijjjtoteri se je zbralo več kot >od navijačev, ^ Je začela z k|:8jvom domačink, ki pa ni JJ?'° dolgo, saj so Italijanke p7'e vajeti v svoje roke. V ^'Prečni deset centimetrov j«Je od Skofjeločank so s hitro dinamično igro povedle, iuJ|?2inke pa so jih z veliko U^vovalnosti "lovile" vse do I prvega polčasa, ki se je TJpal z izidom 31:39. j/ drugem polčasu se je Lpd s strani gostij še pove-domače igralke pa tempu J/? več mogle slediti in razlika ► te večala iz minute v minuto. *0l>Čni rezultat pa je bil 56:85. OD V NOVO SMUČARSKO SEZONO ^GOTOVO VREME IN NASTOPI jSi, 29. oktobra - Z jutrišnjim moškim in nedeljskim ženskim (^slalomom v Soeldnu na Tirolskem, se bo skoraj mesec prej \u.Ponavadi začel letošnji svetovni pokal v alpskem smučanju. h5'Qa tekmovalcev in tekmovalk je te dni sredi zaključnih "■Prav, vsem nagaja vreme, nekaterim pa tudi poškodbe. b D4 0 poškodbi Jureta Koširja pladnjem treningu so na l^°nšče prve tekme že odpori Mitja Kune, Gregor k "C A nsir-rk i rVf i L lavr rVf aro! Največ košev za domače igralke je dala Mateja Kržiš-nik, 22, med strelke pa so se vpisale še Malackova (11), Stublla (10), Luskovčeva (6\ Pejičeva (5) in Bizjakova (2). Pn gostjah je bila najuspešnejša strelka Pollinijeva z 21 koši. "Že pred tekmo smo vedele, da je ta italijanska ekipa zelo močna, da so v njej reprezentantke in pričakovale smo poraz. Kljub temu smo se trudile po svojih močeh, da bi bila razlika čim nižja. V prvem polčasu smo igrale dobro, slabše pa je bilo v nadaljevanju, ko so igralke Cesene "prijele cono", kar nas je zbegalo in ni šlo več... Ker nas je v ekipi le pet takih, ki lahko res igramo, smo bile utrujene, Italijanke pa so imele vse boljšo razliko. Zato mislim, da nam za večji uspeh manjka kakšna višja .„< \ ',ci Andrej Miklavc, Matej ' k *Q> Miran Ravtar in trener il4v*l Grašič, prav tako pa so de, zaključnih treningih tudi jicleta. "Na uvodni tekmi i^o nastopili s sedmimi tek-w valkami, s tem da je še aJljiv nastop Nataše Bokal, LSe bo odločila tik pred d^10' ^aJu P° njenih Deseta' do sedaj še ni dosti ii^,rala veleslaloma, saj je veliko slabega vremena. da bo te zadnje dni, če k~? dobri pogoji, lahko več u-Lral a in °°lahko Startala- w* Ribarič, Katja Koren in iJJJka Dovžan. Kljub temu da t^?0 zadovoljni z zadnjimi ^ lngi, saj so bili ob novem v»^u slabi pogoji, vendar pa so V*u' manj vse ekipe na istem. ,*0 od prve tekme predvsem V,a^uJemo, da bi se Špela uvrstila med prvih pet- Špela Pretnar se bo že na prvi tekmi skušala uvrstiti med pet-najsterico. Foto: G.Šinik kodbah. Tako ima težave s kolenskimi vezmi Alberto Tomba, na treningu se je poškodoval Šved VVallner, pa tudi nekaj ženskih ekip ne bo nastopilo v popolni postavi. Gotovo pa se bo že marsikaj uredilo do novih tekmovanj, ki bodo za moške 27. in 28 novembra v Park Citvju, za ženske pa 20. in 21. novembra v Vevsonnazu. • V.Stanovnik li*« ostale, mlajše tekmo-(I pa imajo možnost, da se ft^ „ r° vožnjo uvrstijo v drugi Pt^' .je pred odhodom na Km1 P1™ letošnje tekme ItL dal vodja ženskih repre-T^c Jaro Kalan. \ČfT Pa tudi iz ostalih repre-^°c prihajajo vesti o poš- ^VflH)E«w«aiiniiimr] "ORiJT BO ŠTIPENDIRAL ALENKO oj^ovljica, 29. oktobra • Na današnji tiskovni konferenci v 9raJs^i dvor v Radovljici bo vodstvo Plavanega kluba ItjJ^avilo nov program in delo, obenem pa bo govora tudi o Jto Odiranju naše najboljše plavalke Alenke Kejžar. Njen novi P^pr je namreč nekdanji znani plavalni reprezentant Borut fciff. ■ Alenki in mladim radovljiškim plavalcem pa bodo a8ali tudi drugi sponzorji. Več v torkovi Stotinki! • VS. Tudi Zora Malacko ni mogla ustaviti visokih in hitrih Italijank. igralka, saj smo pod košem bistveno slabše, kot pa smo strelke. Tako tudi od povratne tekme naslednjo sredo v Italiji rezultatsko ne moremo ničesar pričakovati, saj je to pač ekipa, ki lahko doseže celo prvo mesto v Evropi in same so rekle, da na to tudi ciljajo. Borile pa se bomo," je po srečanju povedala v sredo najboljša strelka in igralka pri Odeji Marmorju Mateja Kržišnik. Tudi trener Igor Dolenc nad igro svojih varovank, kljub porazu, ni bil razočaran: "Mislim, da smo zelo dobro odigrah prvi polčas, da so dekleta odlično zadevala, da pa je v drugem polčasu prišla do izraza odlična fizična pripravljenost gostujočih igralk, odločal je tudi širši izbor igralk, sai so imeli v italijanski ekipi deset enakovrednih igralk ter seveda kvaliteta, ki je bila nedvomno na strani gostij.Kljub vsemu pa mislim, da je dobro, da je v Škofjo Loko prišla evropska ekipa, ki je tukaj še ni bilo in je vprašanje, ali bo še kdaj. Tako so gledalci lahko videli, da je tudi ženska košarka izredno trda in močna." • V.Stanovnik, foto: J.Pelko TRIGLAV DOMA Z JEZICO Kranj, 29. oktobra - Ta konec tedna tako košarkarji kot košarkarice nadaljujejo z državnim prvenstvom. V X. kolu L SKL za moške v Kranj prihaja ekipa Jezice iz Ljubljane, ki je trenutno na sedmem mestu v zeleni skupini. Triglavani, ki igrajo vse bolje in so na drugem mestu lestvice z enakim številom točk kot vodilni Helios, so zato prav gotovo favoriti na tekmi, ki se bo začela ob 20. uri v Športni dvorani na Planini. V II. ligi - zahod tokrat obe gorenjski ekipi igrata doma. Odeja - Marmor bo jutri ob 18. uri gostila Zagorje, k Didakti v Radovljico pa prihajajo Novogoričani. Tekma v radovljiški osnovni šoli se bo začela ob 18.30 uri. V 6. kolu I. SKL za ženske Odeja - Marmor gostuje pri vodilni Rogaški, Kranjčanke pa odhajajo k trenutno zadnjeuvrščeni ekipi v Celje. • V.S. VABILA, PRIREDITVE Rokometni spored - Rokometašice Kranja bodo v modri skupini I. lige jutri ob 17.30 v dvorani na Planini gostile ekipo Marcus Burje. V II. ligi za moške bo ekipa Preddvor TAB ing. fostovala v Trebnjem, Besnica pa bo jutri ob 15.30 gostila lodeljevo. Ekipa Center Zaplotmk bo igrala z GPG Grosuplje, tekma pa bo v hali Poden v soboto ob 20. uri. Pokrovitelj srečanja je bife Freising. V II. ligi za ženske bodo igralke Lokastarja jutri ob 18. uri gostile Savo Kranj, Planina Kranj bo v nedeljo ob 11. uri gostila ekipo Mlinotest B, ekipa Kranj B pa Olimpijo B. Pari v III. ligi za moške pa so: Žabnica - Besnica B (nedelja ob 10. uri, Herbalife Storžič - Sava Kranj (sobota ob 18.uri), Gorjanc Preddvor - Prule (danes ob 19.15) in Šešir B - Pegaz Jezersko. Osmo kolo igrajo tudi kadeti in starejše deklice. . • VS. Rekreacija v Trfiču - V prostorih "Sokolnice" bo Splošno telesno društvo Tržič tudi v letošnjem letu organiziralo redno rekreativno vadbo. Tako bo vadba za starejše ženske vsak ponedeljek in četrtek med 17. in 18. oziroma med 17. in 18.30 uro, rekreacija za ženske bo vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 22. ure, ob torkih med 16. in 18. uro bo potekala vadba za predšolske otroke, od 18. do 20. ure pa bo odbojka za moške -člane. Ob sredah med 17. in 18.30 uro pa bo rekreacija za starejše člane. • J. Kikel Vabilo gospodarju drsališča - Splošno športno društvo Tržič vabi k sodelovanju gospodarja za drsališče za Virjem za čas obratovanja drsališča. Pisne ponudbe pričakujejo do konca oktobra na naslov ŠZ Tržič, Balos 4, kjer lahko dobite tudi druge informacije. • J. Kikel Drsanje tudi v ponedeljek - Zaradi velikega zanimanja so se na Gorenjskem sejmu v Kranju odločili, da bo rekreacijsko drsanje izjemoma tudi v ponedeljek, 1. novembra, med 15.30 in 17. uro in med 18. in 19.30. uro. Nogometni spored - Večina tekem v slovenskih nogometnih ligah bo že jutri, 30. oktobra. Živila Naklo bodo ob 14. uri igrala v Kranju z Izolo. Bodo Naklanci dosegli že deveto prvenstveno zmago. Pomembno tekmo v Kranju bodo sodili Horvat, Strmljan in Kralj. V II. slovenski ligi odhaja jutri kranjski Jelen Triglav na gostovanje k Dravinji. Bo Kranjčanom tokrat le uspelo zaustaviti serijo porazov? Sedaj so v nevarnih vodah. V kadetski ligi igra jutri ob 12. uri Gorenjski glas Creina doma s Koprom, Jelen Triglav pa gostuje pri Hitu v Novi Gorici. V mladinski ligi bodo tekme Jutri ob 14. uri. Creina Gorenjski glas igra doma s Koprom, Jelen Triglav pa s Hitom Nova Gorica. Tudi v III. članski ligi bodo tekme jutri ob 14. uri. Jelovica bo igrala doma z Ilirijo, Visoko pa s Korotanom Italiana v nedeljo ob 14. uri. V območni mladinski ligi zahod bo Zarica igrala v nedeljo ob 12. uri z AM Cosmosom, Železniki pa bodo jutri ob 11. uri igrali s Solinarjem. • . J.K. Sestanek kegljačev - Danes, v petek ob 17. uri, bo na kegljišču v Kranju sestanek vseh zainteresiranih za sodelovanje v obč. kegljaški ligi. PO NAJUSPEŠNEJŠI SEZONI LOŠKIH ROKOMETAŠEV ŠEŠIR ZASTOPA GORENJSKI ROKOMET kako zadovoljni z uspehi v zadnjem letu. Še lani so bili namreč drugoligaši, izgubljena srečanja s težkimi nasprotniki v prvih kolih, pa jim niso vzela potrebnega optimizma. Čeprav so največji napori kluba v zadnjem času usmerjeni v člansko ekipo, pa ne gre pozabiti, da Šešir v Sloveniji nastopa v petih selekcijah in da so pomembne uspehe v minuli sezoni dosegli tudi najmlajši, ki so se uvrstili v finale državnega prvenstva in osvojili 4. mesto v državni, prav tako dobro so igrali starejši dečki, ki so se uvrstili v polfinale državnega prvenstva in bih tretji v prvenstvu ŠŠD. Kadeti so nastopali v kadetski hgi in so se uvrstili v polfinale državnega prvenstva, mladinci v III. ligi pa so bili šesti. Kot je na torkovem srečanju dejal predsednik kluba Miro Pinterič, živimo v času, ki športu ni naklonjen, zato ie uvrstitev članske ekipe v elitno slovensko ligo toliko večji uspeh. Pogodba med glavnim sponzorjem Šeširjem tn klubom je podpisana, naloga rokometašev pa je, da koderkoli igrajo s poštenim bojem promovirajo ime pokroviteljev. V klubu, v katerem trenutno trenira 140 igralcev, zanje pa skrbi sedem trenerjev, imajo kljub glavnemu sponzorju in nekaj sosponzorjem, kot v večini športnih kolektivov največ težav z denarjem, pri čemer opozarjajo, da je zlasti velik strošek plačilo športe dvorane za vadbo. "Ti stroški so za vse klube astronomsko visoki, tako da jih športni kolektivi komaj zmorejo. Zato pričakujemo, da se bo v reševanje teh problemov vključila tudi Občina Škofja Loka," je poudaril član predsedstva RK Šešir Branko Celar. Sicer pa se v Škofji Loki zavedajo, da so s tekmovanjem v 1. državni ligi stopili na mesto nosilcev moškega rokometa na Gorenjskem in da ima zato klub še večje odgovornosti. Tudi zato je po imenovanju novih članov vodstvo kluba ostalo skorajda nespremenjeno. Predsednik bo še naprej Miro Pinterič (rokome-taši, ki so se polnoštevilno udeležili srečanja, so ga podprli tudi z gromkim aplavzom), v predsedstvu kluba pa bodo še: Miro Dujič, Branko Celar, Peter Pipp, Dušan Čater (F) in Dušan Čater (P), Dare Rupar, Jože Galofin Franc Razdrih. Nadzorni odbor bo vodil Zdravko Krvina, člana sta Tončka Celar in Rajko Pretnar, v disciplinski komisiji pa so: Bojan Kunstelj, Anča Kalan in Jože, Svojšak. V petem kolu državnega prvenstva bodo rokometaši šeširja jutri gostovali pri Fructalu v Ajdovšini, v domači dvorani na Podnu v škofji Loki pa bodo igrali spet 6. novembra, ko bodo gostili ekipo Omnikum Rudarja iz Trbovelj. • VStanovnik HOKEJ VISOKE ZMAGE FAVORITOV Jesenice, Kranj, 29. oktobra - Enajsto kolo državnega hokejskega prvenstva je minilo po pričakovanjih. V Celju je domače moštvo nadigralo Triglav, Acroni Jesenice so bile premočan nasprotnik Slavij i, Blejci pa so visoko zmago prinesli iz Maribora. Prosta je bila Olimpija Hertz. V dvorani Podmežaklia se je v torek zvečer zbralo komaj 600 gledalcev, ki pa so videli nekaj lepih akcij domačih napadalcev. Zaigrali so vsi štirje napadi, največ golov za domačine pa je dal Rahmatulin, tri. Končni rezultat tekme je bil 14:2 (5:1, 4:0, 5:1). Triglavani, ki so gostovali v Celju, se v mestnem parku niso znašli tako dobro kot na prejšnjem srečanju na domačem ledu. Celjani, ki so ponovno igrali odlično, pa so tekmo s Triglavom vzeli kot resen trening pred današnjim srečanjem z državnimi prvaki. Rezultat je bil 13:1 (4:0, 4:0, 5:1), edini strelec za Triglav pa je bil Leonov. Blejci so srečanje v Mariboru začeli odlično, v drugi tretjini so popustih, v zadnjem delu srečanja pa so ponovno napolnili mrežo Mariborčanov, pred katero tokrat ni bilo poškodovanega Cavana-gha. Rezultat je bil 3:15 (1:6, 1:3, 1:6). Po enajstih kolih na lestvici vodi Celje z 18 točkami, druga je Olimpija Hertz s 16 točkami, tretje Acroni Jesnice in četrti Bled pa imajo po 13 točk. Triglav je na petem mestu s štirimi točkami. Že danes je na poredu 12. kolo. Acroni Jesenice gostujejo v Celju, Triglav pa v Mariboru. Edina tekma na Gorenjskem bo na Bledu, kjer se bosta ob 19. uri na prav gotovo zanimivem srečanju pomerili ekipi Bleda in Olimpije Hertz. V.Stanovnik K]@QOMET ._____ ~~«llllNi ŽIVILA ZMAGALA TUDI V POKALU V sredo so Živila Naklo v osmini pokala Slovenije v Ljubljani premagala Mavrico s 4 :1. Ljubljana, 27. oktobra • V prvem polčasu ni bilo zadetkov in je kazalo, da favorizirani Naklanci ne bodo zlahka zmagali. V drugem polčasu se jim je odprlo. Najprej je zadel Andrej Jerina, nato Gregor Grašič, tretji gol je zabil Salo Vorobjov, četrtega pa Robi Oblak. Ljubljančani so dali častni gol v zadnji minuti srečanja. Živila so tako med osmimi najboljšimi v pokalu. Tudi tu so ambicije Naklancev velike. S kom bodo igrah v četrtfinalu? Žreb jim lahko določi Muro, Orio Rudarja iz Trbovelj, Olimpijo, ki bo v torek igrala s tretjeligašem Beltransom in ne bi smela imeti težav, Potrošnika, Krko Novoterm, Maribor Branik in Steklarja. Žreb v četrtfinalu je lahko že odločilen. . • J.Košnjek REZULTATI GORENJSKE NOGOMETNE LIGE A liga: Bled: Tržič 3:1, Britof: Sava 6:0, Jesenice: Bitnje 3:0, Zarica : Železniki 1 : 0, Creina : Polet 1 :1 in Alpina : Lesce 0 : 2. B liga: Velesovo: Podgorje 0: 3, Trboje : Jesenice B 2:0, Šenčur : Kondor 3 : 2 in Podbrezje : Top Trade 2:1. • R. Gros NĆOMIZM ten is«awKmnn GORENJSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA V gorenjski namiznoteniški hgi so ekipe odigrale 3. kolo. Z zmago nad Jesenicami v gosteh so vodstvo prevzele Križe 3 pred EGP Škofja Loka I. Ti dve ekipi sta tudi trikrat zmagali. V tem kolu je bilo zanimivo na Godešiču, kjer je Kondor nastopil v popolni postavi in premagal Gumarja. Rezultati 3. kola: Križe 1 : Križe 2 8:2, Kondor : Gumar - fostišče Benedik 6 : 4, Predoslje : EGP Šk. Loka 2 5:5, Jesenice : Iriže 3 1:9, Šenčur : Javor Commerce 2 : 8 in EGP Šk. Loka 1 : Odisej 6 :4. Pari 4. kola: Križe 2 : Odisej, Javor Commerce : EGP Škofja Loka 1, Križe 3 : Šenčur, EGP Šk. Loka 2 : Jesenice, Gumar : Predoslje in Križe 1 : Kondor. • J. Starman )RENJSKI GLAS • 24. STRAN KRONIKA, MALI OGLASI Petek, 29. oktobra 1993 REČE 0 nezgodi odpeljal Brnik • V torek, 26. oktobra, .set minut pred sedmo zjutraj 1 30-letni Agim Nimani iz ranja z jugom peljal po regio-alki proti letališču Brnik. Na Jelu ceste med Šenčurjem in Brnikom je prehiteval tovornjak, ko je nasproti pripeljal 40-letni Vitjan Kovačič iz Kamnika z oplom corso. Kovačič je zapeljal s ceste, da bi se ognil čelnemu trčenju. Njegov avto je obstal med drevesi, voznika pa so huje ranjenega odpeljali v bolnišnico. Povzročitelj je po nezgodi odpeljal naprej, pri Lahovčah obrnil proti Kranju. Tudi ko je vozil mimo razbitin, se ni ustavil, da bi pomagal ranjenemu Kovačiču. Pred Kranjem so ga ustavili policisti. Otrok pred avto Tržič - V ponedeljek, 25. oktobra, okrog 15.15 je štiriletni Sašo V. z Raven pri bloku št. 12 izmed parkiranih vozil nenadoma pritekel na cesto. Takrat je od Poljubelja proti Tržiču pripeljal z osebnim avtom 22-letni Boštjan Ribič iz Tržiča, ki je takoj zaviral in se umikal v levo, endar se je otrok kljub temu zaletel v desni blatnik in padel po cesti. Deček je hudo ranjen .(zlom leve ključnice), voznik, ki za nezgodo ni bil kriv, pa je po pogovoru s starši odpeljal domov, ne da bi nezgodo prijavil. Na prehodu zbil tri šolarje Žabnica - Kar se je zgodilo v torek okrog poldneva na cesti v Žabnici, se je na srečo končalo le s praskami treh šolarjev, lahko pa bi bilo precej huje. 20-letni Aleš Ržen iz Hrastij je s škodo pick-up vozil od Škofje Loke proti Kranju. Ko ie pripeljal do osnovne šole v Zabnici, kjer je hitrost omejena na 40 kilometrov na uro, številni znaki pa opozarjajo na šolo, je dohitel neznani osebni avto in avtobus, ki sta se ustavila pred prehodom za pešce pred Šolo, da bi dala prednost otrokom. Ržen je prehitel obe vozili v trenutku, ko so cesto prečkali trije šolarji. Bili so že na levem voznem pasu, ko jih je zadel. Vse tri je vrglo na pokrov motorja in nato na tla. Na srečo nobeden od otrok ni bil huje ranjen. Voznik Ržen je po nezgodi odšel v šolo, učiteljicam povedal, kaj se je zgodilo in jim dal svoje podatke. Nihče pa o nezgodi ni obvestil policije, uro kasneje jo je prijavil šele oče enega od zbitih šolarjev. Policisti bodo voznika ori j a vil i sodniku za prekrške. * . Modri varuhi šolarjev Kranj, 28. oktobra • Prometni inšpektor UNZ Kranj Ivan Demšar je povedal, da so v prvem mesecu tega šolskega leta predvsem policisti bedeli nad varnostjo otrok. Prvi dan pouka le bilo na terenu v bližini šol 68 policistov, do 10. septembra jih je bilo vsak dan 48, do konca meseca pa 31. Otroci so bili udeleženi v dveh prometnih nezgodah, zakrivili pa so jih šest, po dve kot Bsšci, kolesarji in mopedisti. ve nezgodi sta bili v času, ko so bili otroci na poti v šolo oziroma iz šole domov, v vseh drugih primerih so bili v varstvu staršev. Lažje ranjenih je bilo pet otrok, trije so iz nezgod odnesli le praske. V poostrenem nadzoru prometa na najbolj občutljivih točkah v bližini šol so gorenjski policisti predlagali v postopek sodnikom za prekrške 78 kršitel- {ev cestnoprometnih predpisov, :er so ogrožali varnost otrok. 95 so jih denarno kaznovali, 302 pa dali v roke plačilne naloge. Številne voznike so zaradi manjših kršitev zgolj opozorili. Razen tega so policisti v začetku šolskega leta pregledali prometno signalizacijo v okolici šol, predavali prvošolčkom in staršem o varni poti v šolo, opozarjali prevoznike otrok, kako naj označijo vozila, v Kranjski Gori pa so prav na pobudo policistov ponovno uvedli šolski avtobus. Ivan Demšar pravi, da so (bili) Eolicisti večalimanj sami, ki so deli nad varnostjo šolarjev. Ponekod so se prve dni pouka sicer vključili tudi člani ZŠAM (Kranj), prostovoljnih gasilskih društev (Jesenice) in komunalni redarji (Radovljica), medtem ko so občinski sveti, ki naj bi bili koordinatorji in spodbujevalci, odigrali vse preveč bledo vlogo. • .H. J. Višje sodišče zvišalo kazen Janezu Rozmanu Leto več zapora za morilca sosede Kranj, 27. oktobra -11. junija letos je senat temeljnega sodišča v Kranju obsodil 53-letnega Janeza Rozmana iz Lahovč na enotno kazen osem let in pol zapora. Na sodbo se je pritožil tako zagovornik obtoženega kot javni tožilec. Višje sodišče v Ljubljani je sprejelo argumente tožilstva in Rozmanu zvišalo enotno kazen na devet let in šes mesecev zapora. Janez Rozman je kriv treh kaznivih dejanj. Najtežje je umor sosede Marinke Vrhovnik, ki jo je Rozman v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti 30. marca letos ustrelil s pištolo v glavo in je 2. aprila v Kliničnem centru zaradi ran umrla. Drugo kaznivo dejanje, za katero ie sodišče Rozmana spoznalo krivega, je povzročitev splošne nevarnosti. 9. januarja lani je Rozman na dovišču Vrhovnikovih s koltom ustrelil v smeri Silva Slaparja in Marinke Vrhovnik. Tretje kaznivo dejanje, to je gozdna tatvina, sodi med lažja in na izrek enotne kazni ni bistveno vplivalo. Sodba Višjega sodišča v Ljublja ni je dokončna. . • H. J. Zapleti s policijskimi zapisniki o prometnih nezgodah Kdaj bodo povrnjene škode S 1. novembrom bodo policijske enote v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov in Zakonom o evidenfa s področja javne varnosti spremenile način poslovanja pri odstopanju zapisnikov o prometnih nezgodah. Teh zapisnikov policisti ne bodo več pošiljali zavarovalnicam, kar sicer v smislu varovanja podatkov udeležencev nezgod in pravnomočnosti sodnih postopkov pomeni korak naprej, v praktičnem smislu pa gre za velik korak nazaj. Zavarovalnice, ki so doslej avtomatično dobivale zapisnike o prometnih nezgodah, so lahko poplačale materialno škodo prizadetim prej, kot so bili pravnomočno spoznani krivci nezgod. Poslej zavarovalnice zapisnikov ne bodo več dobivale, policisti bodo dolžni spise o prometnih nezgodah le pravočasno posredovati javnim tožilstvom in sodnikom za prekrške; v petih dneh spise o nezgodah, ki se obravnavajo kot kazniva dejanja ter v desetih dneh spise o nezgodah, ki se obravnavajo kot prekršek. Seveda ni težko ugibati, kaj to pomeni. Sodni mlini meljejo počasi, utegne se zgoditi, da bodo oškodovanci dobili povrnjeno škodo šele po dveh ali celo več letih. Dosti laže ne bo po 1. novembru priti do podatkov o nezgodah, o katerih policisti napravijo le uradni zaznamek. Na upravičeno zahtevo, na kateri ne bo smelo manjkati kolekov, bodo policisti odgovorili samo z izpisom podatkov udeležencev nezgode, ne pa tudi z opisom same nezgode (krivcev). Če bo za podatke zaprosila tuja zavarovalnica, bo na njeno vlogo prek konzularnega oddelka ministrstva za zunanje zadeve odgovarjala uprava policije ministrstva za notranje zadeve. Po 1. novembru se torej ne kaže zaletavati, še posebno ne s tujci, če pa se bo že zgodilo, naj se čimbolj nežno, tako da bodo udeleženci lahko sami (brez policije) na kraju nezgode izpolnili obrazec evropskega poročila o prometni nezgodi in ga poslali zavarovalnici. Le tako lahko upajo, da bodo denar za škodo, ki jim gre, dobili v primernem času. Na posledice novih navodil policiji so zavarovalnice prek Slovenskega zavarovalnega biroja že opozorile notranjega ministra Iva Bizjaka. Na odgovor še čakajo. • . H. J. Sojenje lovskemu čuvaju z Brda Je upravičeno streljal na psa? Kranj, 28. oktobra - V sredo se je na temeljnem sodišču v Kranju nadaljevala glavna obravnava proti 37-letnemu Dušanu Šemrovu, vodji enote za gozdarstvo in lovstvo v Servisu za protokolarne storitve Brdo. Šemrova ie tožilec Dušan Csipo obtožil kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, za katero je zagrožena denarna kazen ali zapor do treh let. Po zaslišanju obtoženca in prič je tožilec obtožbo razširil še z očitkom kaznivega dejanja grdega ravnanja z zlorabo pooblastil uradne osebe. Prvič je bila obravnava preložena zaradi zahteve po izločitvi predsednika tričlanskega senata, sodnika Antona Šubica, ker bi kot lovec utegnil soditi pristransko, v škodo Kovačevih s Suhe. Predlog je bil zavrnjen. Anton Šubic je tudi v sredo sojenje prekinil in preložil predvidoma v naslednji mesec, ko se bo obravnava zaradi razširitve obtožbe bržčas začela znova. Dušan Šemrov naj bi bil po obtožbi tožilca in zagovornika Kovačevih kriv, ker je 14. oktobra lani v ograjenem gojitvenem lovišču na Brdu z lovsko fmško ustrelil nemško ovčarko, ast Franje Kovač s Suhe, in to vpričo njenih dveh mladoletnih hčera, 11 -letne Saše in 13-letne Bojane, ter 27-letne sestre Marjete Pečjak, ki so znotraj ograje protokolarnih objektov Brdo nabirale gobe. Predsednik sodnega senata Anton Šubic je v sredo najprej zaslišal obtoženca. Dušan Šemrov, na Brdu zaposlen sedemnajst let, je povedal, da je 14. oktobra lani popoldne po lovišču vodil lovskega gosta Franca N. iz Kranja. Okrog petih, ko mu je ravno razlagal, da ima velike težave s psi, ki plašijo divjad, in z gobarji, ki plezajo prek ograje, sta prišla do travnika v smeri Suhe. Po travniku je proti njima pritekel nemški ovčar, kazalo je, kot da "jaga". Z ramen sta vzela puški, tedaj pa sta za psom opazila tri otroke. Pes je stekel nazaj k njim. "Sam sem šel k otrokom, povedali so, da so preplezali ograjo in da nabira!o gobe. Dejali so, da pes ni njihov. Ko sem zagrozil, da ga bom ustrelil, so se ustrašili, priznali, da je njihov in prosili, naj ga ne ustrelim. Otrokom sem ukazal, naj psa pustijo, da ga bom ustrelil, sami pa odidejo iz lovišča, kjer so prišli. V resnici psa nisem nameraval ustreliti, le zadržati, da bi prišli ponj starši. S starši sem se hotel pogovoriti o nevarnostih - lahko bi zadel katerega od otrok, če bi prehitro streljal na psa - in škodi, ki bi jo pes lahko povzročil v lovišču. V njem je 500 jelenov. Čreda, če bi jo lovil pes, bi lahko ušla prek 2,5 metrov visoke ograje, škode bi bilo lahko za 50 do 100 tisoč mark." Ko je šemrov, tako je sam dejal, psa hotel prijeti, je ods-kočil in stekel za otroki, nato pa zavil proti lovišču. V strahu za divjad je z razdalje 40, 50 metrov ustrelil v psa, ki je padel, pokončal ga je z drugim strelom. Dušan Šemrov je Še povedal, da je nekaj dni pred tem dogodkom v lovišču naletel na dva gobarja s psom. Tedaj je prek zveze iz avta poklical varnostnika, ki je nezaželene goste odpeljal ven, to pot je bil avto tri, štiri kilometre stran. "Lovišče Brdo ima status gojit-venga lovišča. Nastopil sem kot lovski čuvaj, uradna oseba s pooblastili. Ne čutim se krivega, škoda, ki bi jo pes lahko povzročil, bi bila lahko večja kot je škoda zaradi ustreljenega psa," je v zagovoru dejal Dušan Semrov. Povedal je še, da so ga v firmi zaradi tega dogodka, ki je v medijih in javnosti dvignil precej prahu, disciplinsko obravnavali. Dobil je ustni opomin zaradi nehumanega načina - streljanja vpričo otrok. Franja Kovač, lastnica ustreljene psice in mati prizadetih hčera, je poudarjala predvsem Eosledice Šemrovovega dejanja. Ičerki sta bili prestraše-ni,šokirani, jokali sta, se ponoči zbujali, popustili v šoli, zlasti mlajša Saša, še zdaj se zdrzneta, če slišita strel. "Naslednji dan sem šla na Brdo, želela sem zvedeti za ime čuvaja, niso mi ga hoteli povedati, se z njim pogovoriti. Čuvaja menda ni bilo. Naročila em, naj se oglasi pri nas doma. *e bi se, do sodnega postopka gotovo ne bi prišlo, prav tako ne, če ne bi bili zraven otroci." Šemrovov zagovor ie spodne-sla predvsem teta kovačevih deklic Marjeta Pečjak, ki je z njima na Brdu nabirala gobe, bila priča grožnjam in ustrelitvi psa, svoje pa je povedala tudi 13-letna Bojana Kovač, medtem ko sodišče 11-letne Saše Kovač na predlog tožilca ni zaslišalo. H. Jelovčan Č RANJENO OTROŠTVO Z obljubami je zvabljai dečke in deklice, ter jih spolno zlorabljal. Otrok mora znati vsakomur reči NE! ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO! ALPETOU* Hotel Transturist - Škofja Loka vabi v soboto, 30.10, na ples in promocijo kasete skupine" Obvezne smeri". j Ne zamudite dobrega plesa , z bogatim programom in brezplačnim vviskijem.Sprejemamo tudi že rezervacije za MARTINOVANJE. TELEFON 064/62 1 -2 UGODNO PREKMURSKI PRAŠIČI, prašičje polovice 310.00 SlT/W in mlado junčje meso iz reje pomurskih kmetij. MESARSTVOKODILAtel.069/21-604 MALI OGLASI ® 217-960 »310-223 Starejši ŠIVALNI ugodno prodam, 0 212-263 STROJ SiijJ BARVNI TV 36 cm, star 3 brezhiben, prodam za 220 P^Jj IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE LADO SAMARO 1300, pet vrat, letnik 1989, rog. do 10/94, prvi lastnik, garažirana, prodam. Tel.: 78-167_ Starejši PRALNI STROJ Gorenje, generalno obnovljen, poce-ni prodam. Tel.: 218-209 t FORD ESCORT, letnik 1991 in LADO SAMARO 1300, letnik 1988, ter GOLF diesel, letnik 1986, cena 9.000 DEM, ugodno prodam. Tel.: 312-255 Barvni TV ekran 37, brez rabljen, prodam. 0215-545 Prodam VITLO tajfun 4,5 tone 723 Prodam dobro ohranjeno termo**: mulacijsko PEČ. »621-013 _ Prodam PEČ za etažno centralnoj Kcal, malo rabljeno. »620-''" popoldan Prodam dvobrazdni PLUG neJ^J lahek. Zupan Franc, Praprotna P0^ 29, Cerklje TROSILEC hlevsk čiml valji in SAM velger, prodam. 0061/375 1SJKSA5 061/375-168 «5 APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. ©632-595 20735 AGROIZBIRA Prosen, čirče, nudi ugodno vse vrste akumulatorjev. Primer: 12 V 97 - 100 Ah cena 8.I50.00 SIT, olje za traktor Super 3 I0 I cena 1.990,00 SIT, vse vrste traktorskih gum Barum, rezervne dele za traktor. Pokličite nasi 0324-802 22775 Rabljeni GORILO, zelo ugodno -pripravite se na zimo! 0215-545 Novo kuppersbusch PEČ na trda ?oriva za etažno centralno kurajvo 4000 Kcal, prodam po polovični ceni. 076-828 24628 Prodam dve termoakumulacijski PEČI 1,5 in 3,5 KW. 0216-153 24655 Prodam dve PEČI kuppersbusch, računalnik Schneider 1512 s printerjem. 0312-287_24657 Prodam 2,5 KW termoakumulacijsko PEČ. 057-664, popoldan 2483« Prodam AMIGO 500 z dodatki, malo rabljeno. 050-526 24642 Poceni prodam rabljen PRALNI STROJ, HLADILNIK in ŠTEDILNIK na elektriko. 0242-314 24645 Prodam FOTOAPARAT ZENIT. 0682-221. Leskovica 10 24ssi Dobro ohranjen pralni STROJ gorenje, ugodno prodam. 0632-002 Prodam TRAKTOR IMT 567, letnik 1984, cena 5000 DEM. 0216-666 24656_ Prodam POKER AVTOMAT - JOLLY POKER. Zariška 22, Drulovka 24666 Prodam osebni RAČUNALNIK PC AT 286, 16 MHz. 0802-582 24704 Prodam trajnožarečo PEČ, rabljeno eno sezono. 0874-323_24714 Prodam dva stoječa VRTALNA STROJA in klavirsko HARMONIKO. 0061/614-228_24715 Prodam mlekarska korita in sestavljive tople grede kom 1m2. 0325-576 Novo konzolno DVIGALO in masovni povžasti reduktor, prodam. 0874- 032 24725 Prodam štiri KALORIFERJE za centralno ogrevanje delavnic in elek. motor 3 KW. 0242-397_24734 Električni grelec za centr. kurjavo 12 KW prodam. 052-218_24771 Prodam zamrzovalno omaro in etažno centralno PEČ. 0802-509 Prodam RAČUNALNIK COMMO-DORE 128 D z disketnikom in printerjem ter motor CTX 80. 0310-642 24785 TRAKTOR štore 402 lepo ohranjen, ugodno prodam. Zalog 62, Cerklje 24*10_ Traktorski nakladalec - Čelni za nakladanje gnoja ali gramoza, ugodno prodam. 0062/795-422 2483« tir otori!!! "p 8 K Str iTiej 1— Mik '71 »v P« crn Pol Prodam novo trajnožarečo rabljen MLIN za žito z motov (Srotar). Sp. Bela 11, Preddvorjj/ Prodam novo mizarsko skoj^ glavo šir. 41 cm z vralko in cirKjJ jem. 049-409___j> TERMOAKUMULACIJSKO PE<5 % KW, ugodno prodam. 045-098^/ TECHNlCj Prodam ZVOČNIKE B47-321, Zg. Duplje 97 Ugodno prodam nerabljeno terTj kumulacijsko PEČ 2,5 KW, toVft prikolico'in manjši cirkular. 238 SESALEC ISKRA. 600 V, prodam. 041-906 J> Prodam fotokopirni stroj CANON^,, 300 in hrastova garažna vrata. » 582 KUPPERSBUSCH prodam. Špehar Ivan, Kranj 40 cm »ijj Britof Prodam TRAKTOR štore 42J$ 2500 ur, star 12 let. Jeras, L*n°y 14, Cerklje, 0421-783 Električno klaviaturo JAMAHAJ■ 590 z adapterjem, prodam, •'i 832 J> ----$ RADIATOR Jugoterm, višina širina 800, prodam. 0 633-677J^ PORAVNALKO - debelinko 15> cena 2500 DEM, prodam. • J ™___5 TERMOAKOMULACIJSKO P&J KW, zelo poceni prodam. 0 71»' 24994 GLASBILA oenl sintesajzerji firm ROJ&lP , CASIO, HOHNER in H po najnižjih cenah že od naprej. Zahtevajte informaC"^ ipekte. SINKOPA. D.O.O.. *3fi Glasbeni KWAI STAR po SIT prospekte niča 87, 0064/802-216 Diatonično HARMONIKO BE-E^Jr melodija PLANINKA, rdeča, afj na, ugodno prodam. 07O-Q15J<![^edoslje 132, 0241-128 24660 [Nam mahagoni VRATA dvoje s K??°oji za 200 DEM. Kladivnik, JSgjjjca 11, Tržič_24660 ^JSniki cementno sivi, novi, novo-I. 90 kosov, ugodno prodam. {66 -052 am TRAVERZE. Rozman, Luže ViSOko 24761 livarn 250 kosov OPEKE OGRAJ-]jf garažna vrata, 2 okna. 046- 24766 suhe smrekove PLOHE 5 65-672_24767 rf^am rabljen KAMIN in stavbno CJ^O. 0622-140 24658 Vr^«dni pesek sostro 3 m3, apno 35 m'Cement 7 vrefi' Prodam- 0311- barve. 3000 kosov. 047-809 Srečke BOHINJSKE LOTERIJE naprodaj: Gorenjski glas-rnalooglaana služba, TO Jesenice, Škofja Loka, Radovljica, Cerklje! O B RAŽ EV AN JE j^njiram angleščino. 041-876 K^Jtruiram angleščino, nemščino in tematiko za OS in SŠ. 0241-348 j^J2venščina, angleščina - preva-k£> lektoriranje; Jezikovna delavni-^nka, 0733-235. Begunje 24824 " SATEX" SATELITSKE ANTENE ŽE °D 499 DEM DO 24. OKTOBRA 13 MESECEV GARANCIJE frgPlM_ Vo'^Pujemo STARINSKO POHIŠT-p. >h vse ostale starine, poleg tega L. nudimo tudi restavratorske us- <^0 53-401_15285 uS?kupujemo in prodajamo STAR-IW0 POHIŠTVO in ostale starinske v^ete. ANTIKA KIRKA Tavčarje-»v^Kranj. 0221-037. 48-545 21444 l^kupujemo smrekovo hlodovino in v^arice. 064-103_221« j^kupujemo HLODOVINO smreke, hjra?; °°ra. bukve, javora, jesena, sm a, kostanja ter celulozni les C6*« in jelke. 0620-749 ali 621-vsak delavnik od 7. do 15. ure WJ^'m hlodovino breze, javorja, kiipe- smreke in topola. 0061/ 0?93, 0609/610-271 24667 CiiTlŠ$!E (,eltno)- O 736-629 za R 4 GTL, 24681 Ku a Pjfn starejšega dobro ohranjene-g^OLFA. Rupa 23 A. Kranj, 0211- D-°.0. POUŠICA PRI P0DNARTU 6 TEL 064/70-225 ^dkopujemo hlodovino 8Ql?eke, jelke, bukw, jesena, O^JaAOrja ln gozdne češnje, ^"pujemo tudi les na panju ^ v večjih količinah! Krajevna skupnost Lesce nudi začasno vzdđevalna in komunalna dela na območju Krajevne skupnosti, po pogodbenem razmerju. Interesenti naj oddajo pisne vloge do 8.11.93 na naslov: Krajevna skupnost Lesce, Alpska c. 58. Kupim mecesnovae deske 2,5 cm 1 m3. Bernik Janez, Jegorova 29, Šk.Loka, 0620-898 24821 Kupim suhe smrekove PRIZME 8 cm In suhe hrastove PLOHE. 0421-664 24890 150 literski HLADILNI BAZEN za mleko, kupim. 0 70-312, Joža Pokljukar, Žeje 12, Duplje. 24893 LOKALI Oddamo poslovne prostore za trgovsko dejavnost ali mirno obrt v Hotemažah 2, Preddvor. Informacije osebno v trgovini TINKARA v Hotemažah 2, Preddvor. 24620 V najem vzamemo delavnico za mirno obrt 60 m2 v pritličju, na relaciji Kranj-Šk. Loka. 067-063 24634 V centru Šenčurja oddam poslovne prostore (trgovina, obrtna dejavnost, pisarne), vseljive decembra. 0403-301, po 17. uri 24873 V najem oddamo tri pisarne v Križah. 057-282 24908 Vzamem v najem lokal za trgovsko dejavnost v Kranju. 0324-181, dopoldan 24941 ODDAMO 100 m2 pisarniških prostorov v Kranju, 100 m2 za obrtno dejavnost pri Kranju, poslovno stanovanjsko hišo v Kranju. NAJAMEMO manjše pisarne in lokale v Kranju. APRON NEPREMIČNINE. 0 214-674 in 218-693 24978 KOLESA Poceni prodam BT 50, letnik 1987. Zariška 22, Drulovka 24665 Prodam BT 50 S, letnik 1988, sivometalne barve, lepo ohranjen. 0325-543_24665 Prodam fantovsko KOLO ROG do 14 let za 2500 SIT. 041-675 24722 Prodam TOMOS COLIBRI ter vetro-bran za APN. 0733-494 246oa Prodam dobro ohranjen AVTOMATI K maska, lita platišča, 350 DEM. 0324-340 24819 OBVESTILA SAVNA KLUB. Kokrški breg 3 A (za Globusom), 0211 -927, obvešča vse člane in obiskovalce, da je lokal odprt vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo od 17. ure dalje. Vabljeni na savnanje, masaže, solarij in osvežilni bife! 22451 DREVESNICA / Zakotni k Jože, Dorfarje 32,Žabnica, tel. 633-313 Stranke obveščamo, da smo začeli s prodajo sadnih sadik jablan, /r hrušk, sliv, Češenj, rharelic, breskev, visenj in ribeza. V zalogi so tudi stare sorte jablan in hruSk. OB PREDLOŽITVI TEGA OGLASA - POPUST! Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko, dne 6.11.1993. Prijave na 0 49-442 24115 Nakupovalni dan PORTOGRUARO, PALMA NOVA in Gorica 30.10., 4.11., 20.11., Madžarska 28.10. in 11.11. Prijave na 0064/691-624 24407 SILVESTROVANJE z ogledi v južni Italiji od 28.12.93 do 2.1.94, cena 400 DEM. Prijave na 0064/691-624244os Dom na Slajki je redno oskrbovan sobota, nedelja. 0862-241 24762 »ne 11. do 13.11., 18.-20.11, 25.do27.11. Organiziramo NAKUPOVALNI IZLET v Brno in Blansko. Informacije in prijave na 0325-737 24932 OBLAČILA POROČNO OBLEKO št. 38 prodan^, 051-018_24840* NOSEČNICE v Orhideji dobite oblačila (nasproti cerkve v Kranju). 0327-144, zvečer 24852 JE REKLAMA, KI VAS SPREMLJA POVSOD Belo dolgo POROČNO OBLEKO, številka 38/40, prodam. 0 061/272- 555 24991 OTR. OPREMA Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem. 0326-267 24732 Poceni prodam kombiniran italijanski voziček Peg. 0421-576 24885 Prodam posteljo z regalom in otroško posteljico. 0214-702 24888 Prodam skoraj nov kombiniran otroški VOZIČEK firzzo vijolične barve. 0311-344 24900 italijanski VOZIČEK peg, kombinirani, popolnoma ohranjen, prodam. 0326-857 24949 OSTALO DRVA meterska, razžagana, smrekov žagan les, opaž, leseni izdelki z dostavo! 0325-488 20079 Ugodno prodam več rabljenih oken in vrat In starinsko pohištvo. Vodnik, Brode 14, Škofja Loka 24689 Prodam 80 litrski AKVARI z vso opremo. 053-033 24699 R.SLAPERNIK: Vas na Gorenjskem, olje, 75x61, sign. 1939, prodam za 4000 DEM. 0061/343-345 24700 Prodam okovane GAJBICE'po 300 SIT. Ličar, Posavec 48, Podnart 24709 Vezane letnike OGNJIŠČA 67-84 zelo poceni prodam. Mali Francka, Podljubelj 287, Tržič 24746 Ugodno prodam suh ROGOS primeren za ikebane. 045-532 24792 Rabljene aluminijaste ŽLEBOVE in CEVI, prodam. 0 82-759 24802 Ugodno prodam po sejemski ceni NOVO VRTNO HIŠO E5, vel. 3.5x3,5, montažne gradnje Smreka Gor. grad še v paketih. Seliškar, Pod Šijo 9, Tržič. 050-028_msii Nova VHODNA VRATA, prodam 30 % ceneje. 0 311-344_24991 3 m3 smrekovih DESK, debeline 2,5 cm, ter večjo količino debelejših KRAJNIKOV, prodam. 0 45-672 24892_ Prodam malo rabljeno Irtoželezno kopalno KAD, dol. 160 cm. Strin, Kalinškova 41, Kranj, 0242-440 24900_ Poceni prodam GAŠPER na trda goriva - nov. Bistrica 13 pri Podbrez- jah 24916 Prevzamem v nego in oskrbo eno ali dve starejši osebi na manjši ali srednje veliki kmetiji v okolici Radovljice, Bleda ali Jesenic. Ostalo po dogovoru. Šifra: OSKRBA 24935 Bukova DRVA, prodam. 24965 421-076 PRIDELKI Prodam krmilni KROMPIR. Voglje, Letališka 18. 049-265 24485 ASTRA TELEKOM SATELITSKE ANTENE ZA 590 DEM 640 DEM, FREE COM ZA 790 DEM, 860 DEM, 960 DEM, 1070 DEM, 1180 DEM, 1370 DEM, 1410 DEM, 1630 DEM, 1800 DEM. DEKODERJI 430 DEM, SPREJEMNIKI Z VGRAJENIM DEK0DERJEM, MOŽEN NAKUP MIKROPROCESORJEV ZA PACE SS 6060, KOMPLETI, ZA 50 GLEDANIH P POPOLNOMA AVTOMATSKE GIBLJIVE ROKE NA SPREJEMNIKIH FREE COM. POOBLAŠČENI SERVIS ZA SATELITSKO TEHNIKO FREE COM V SLOVENIJI, GARANCIJA 1 LETO NA VSE SISTEME, NASTAVITEV NOVIH PROGRAMOV NA VAŠEM RECIVER SERVIS NA DOM, POMOČ, INFORMACIJE SVETOVANJE PRI ODLOČITVI MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE! ASTRA TELEKOM d.o.o. 064/801-203 Prodam RDEČ KORENČEK in RDEČO PESO. Gubanec, Vasca 4, Vodice 24622 Prodam drobni KROMPIR. 041-578 24641 Prodam drobni KROMPIR za krmo. 0421-079 24645 Prodam jedilni KROMPIR, cena 22 SIT, za krmo 9 SIT. Ciperte Jože, Lahovče 33, Cerklje 24691 Prodam krmilno PESO in nekaj PŠENICE. 0422-610 24703 Prodam REPO in MESO mlade krave. Kos, 065-166 24705 Prodam JABOLKA in ŽGANJE. 078-823 24713 Prodam drobni KROMPIR in rdečo PESO. Alič, Pevno 9, Šk.Loka, 0620-380 24741 Prodam polovico MESA mlade govedi, ter krmilni krompir. Zg. Bitnje 18, Žabnica 24748 MED kostanja, akacije, haja, lipe, prodam. 0 692-230 24752 KRIZANTEME (Pajke in Marjetke), prodam po ugodni ceni. Konc, Mošnje 37. 0 738-943 24755 Prodam KROMPIR za krmo. 0401- 254 24773 Po ugodni ceni prodam sadike celoletnih, vrtnih jagod. 045-532 24790___ Prodam rdečo PESO. Velesovo 10 24807 Prodam drobni KROMPIR. Eržen, Zg.Bitnje 41, 0312-056 24625 Prodam domačo stopano KAŠO. Jenko Viktor, Vasca 8, Cerklje 24834 Prodam SENO. Sp. Besnica 134, 0403-318 24837 Večjo količino gnoja in teleta 100 kg, prodam. 064-114 24866 Prodam ZELJE v glavah in rdečo PESO. Skokova 8, Stražišče 24887 SENO goveje balirano prodam In dostavim na dom. 0067/22-532, ob delavnikih 24904 JABOLKA za osimnico in gojene ŠAMPINJONE ugodno prodam. 0802-706 24910 HLEVSKI GNOJ prodam. 048-591 24912 Prodam jedilni in krmni krompir. Bukovica 26, Selca 24917 Prodam jedilni in drobni krompir. 049-473 24918 Prodam ZELJE v glavah. Rozman, Škofjeloška 30, Stražišče 24937 Prodam ZELJE v glavah in jedilni KROMPIR. Sp. Brnik 10, 0422-637 24954_ ZELJE v glavah prodam, čirče 36, 0324-634 24967 Krmno REPO, PESO in KROMPIR, prodam. 0 422-136 24974 Krmilni KROMPIR, prodam. 0 421- 076 24964 ZELJE in črno REDKEV, prodam. 0 312-392, Zg. Bitnje 19. 24968 PREKLIC PREKLICUJEM neresnične besede, ki sem jih izrekla o svojem možu Mehmedu Kostiču in Heleni Flor-jančič iz Tržiča, Kovorska c. 49. Se opravičujem! Emina Kostič, Kovorska C. 49, TrŽiČ 24727 POSESTI Prodam PARCELO z vso dokumentacijo. 045-870 24629 Na Mlaki pri Kranju oddamo 35 m2 posl.prostorov za mirno obrt in prodamo termoakumulacljsko PEČ 6 KW. 0211-026, vsak delavnik od 9. do 17. ure in sobota od 9. do 12. Ure 24636 Prodam zazidljivo parcelo 360 m2 v Šenčurju pri Kranju. 0327-605 24776 Prodam VIKEND na Gorenjskem, podkletena brunarica 998 m2 zemlje z vodo in elektriko. Cena po dogovoru. 0710-579, po 20. uri 24817 HIŠO v IV. fazi 747 m2 površine, primerno za obrtnika, prodam. 076- 067 24827 Prodam starejšo HIŠO z 90 arov zemlje pri Cerknem. 076-623 24869 V bližini Kranja prodam starejšo hišo z nadomestno gradnjo. 0631-259 24874_ _ V bližini centra Kranja oddam v najem cca 50 m2 prostora. 0218-567, od 20. ure dalje 24876 KUPIMO MANJŠE HIŠE NA GORENJSKEM. PRODAMO; novo hišo v Kranju, pri Šk. Loki, v Kranju, nedokončano v Šenčurju, manjši pri Trebiji, Hotavljah, Drulovki in druge. ZAMENJAMO stanovanja za starejše hiše, z doplačilom. PROVIZIJA SAMO 1.8 %. APRON NEPREMIČNINE. 0 214-674 in 218-693 24979 Kmetijsko zemljo - TRAVNIK -NJIVO, v skupni izmeri 2.6 HA, prodamo na sončni legi, v Stiski vasi pod Krvavcem. 0 211-85224895 PRIREDITVE Narodno zabavni TRIO igra na porokah in prireditvah. 058-353 24843 Plesna šola Kranj vpisuje otroke, mladino in odrasle. Delavski dom, 041-581 24950 Vsako soboto PLESNI VEČER v restavraciji PARK v Kranju ! POZNANSTVA Ženske, če ste osamljene v postelji in želite toploto tam nekje, pišite. Šifra: MRZLA ZIMA 24670 RAZNO PRODAM Kvalitetno IZDELANE SMETNJAKE in DVOKOLESNE SAMOKOLNICE, za silažo in žaganje, ugodno prodam. Kveder Bojan, Predoslje 132, Kranj. 0 241-128_21125 PRTLJAŽNIK za tovor in smuči za Z 101 in VERIGE, prodam. 0 326-594 23963_ Prodam GNOJ, stolp, strešno opeko Novoteks in Moped. 057-977 24648 SIPOREKS 5 cm, 10 cm in TUŠ BANJO, prodam. 0 312-322 24678 Prodam tribrazdni plug OLT 12" (kot nov), domače žganje in vino, cena simbolična. 0065/67-419 24759 Prodam suha bukova DRVA Perčič, Povije 9, 046-495 24786 BIKCA SIMENTALCA, starega 10 dni, kupim in prodam 7 m suhih DRV. 0 633-653 24797 Prodam suhe BUTARE. 045-330 24862 Prodam dva jahalna SEDLA, jahalne ŠKORNJE, narodno Gorenjsko nošo in dve motorni žagi. 076-623 24668 Štedilnik na trda goriva, motor moped, raztegljiv kavč ter dva fotelja. 0328-263 24«81 Prodam mini componento Fischer, tenis LOPAR in moško dirkalno KOLO na 10 prestav. 057-405 24927 Prodam celulozni LES in hlevski GNOJ. Pungert 9, Šk.Loka 24931 Prodam 4 m3 suhih, razžaganih bukovih DRV, ter 40 m2 valovite aluminijaste KRITINE. 041-67124933 STAN. OPREMA SPALNICO Lip Bled, prodam. 0 311-872_24571 Nove še zapakirane, nizke elemente za DNEVNO SOBO, ugodno prodam. 0 215-859_24674 Prodam POSTELJO z oblazinjenimi stranicami (200x90). 0714-608 24724 Ugodno prodam dvojno POSTELJO, novo širine 160 cm z jogiji. 0721- 146 24633 Prodam PREPROGO vel. 3,5x2,5, ročno tkano, 40000 vozlov. 041-105 24961 ŠPORT Prodam moške DRSALKE št. 44. 0215-975 24642 RIBIŠKO PALICO Canada, z motorčkom, cena 1000 SIT, prodam. 0 632-161 24604 STORITVE J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, 0 329-886 10250 EMAJLIRANJE kopalnih in tuš kadi s kakovostnim italijanskim materialom, jamstvo 2 leti, možnost plačila na 2 čeka. 0064/66-052 21644 Vestno in kvalitetno čistimo poslovne in stanovanjske prostore, okna, opremo, tla itd. Informacije tel., fax: 331-709, dopoldan 22243 POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. 0 325-815 22283 ŽAGANJE DRV hitro In poceni na območju občine Tržič. 057-214, zvečer 22715 Rolete, žaluzije, lamelne zavese izdelujemo, montiramo In popravljamo. 0213-218 22761 Nudimo zidarsko fasaderska dela. Hitro, kvalitetno in poceni. 0326- 287_23132 Nudim prevoze do 17 oseb. 065- 461 23282 Popravila rolet in žaluzij. 0061/376- 783_23509 RTV- SERVIS BALTIČ, Sr. Bitnje 65. Popravila vseh vrst TV, RA, video aparatov! Vaše želje sprejemamo non-stop na 0325-589 24029 Razumete slovensko? Potem je ta oglas za vas! 5 AVTORJEV 5 ROMANOV 5 ŽANROV 5 SVETOV 5 FINALISTOV NATEČAJA ZA SLOVENSKI ROMAN LETA V ZBIRKI 5 VELIČASTNO! FRANJO FRANČIČ: SOVRAŠTVO FER1 LAINŠČEK: ASTRALNI NIZ PETER MALIK: LOVIŠČA MIHA MAZZ1NI: ZBIRALEC IMEN ANDREJ MOROVIČ: TE KAVE C Najboljše iz najnovejše slovenske literarne produkcije za: 2.500 SIT Knjige naprodaj v vseh knjigarnah, prodajalnah Mercatorja in bencinskih črpalkah. Knjige lahko naročite po telefonu in dvignete v vseh poslovalnicah OPTIMIZMA. Racate po povzetju (+ poštnina) ali na ŽR. 52200-601-16273 Tel.:067/22 158 22 951 Tol.:061/1256 145, 1259 289 OPTIMIZEM HOLDING d.d. Volaričeva 5, Postojna OPTIMIZEM HOLDING d.d. Tomščiva 1, 61000 Ljubljana 3^1 ."\r> vl ad i m i ® slejko S VELIČASTNIH lahko kupite tudi v GORENJSKEM GLASU na malooglasnem oddelku, Bleiweisova 16 ali naročite po tel. 218-463 ali 217-960 GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Petek, 29. oktobra I9jj5jl ZIDN PESTRA IZBIPA OTROŠKIH OBLAČIL PO UGODNIH CENAH VLEČNE KLJUKE - SNEMUIVE izdelam, montiram ali predelam. 0633-506, popoldan 2*052 Izdelujem vse vrste kovinskih vrat, vrtnih ograj, okvirjev in podobno. 0310-364, popoldan 24340 SATELITSKE ANTENE, vrtljivi sistemi, dekoderji kartice, ugodne cene, obročno plačevanje. SATTRADE d.o.o., Poženik 10. 0 422-585 24504 VRHUNSKE SATELITSKE ANTENE montaža klasičnih anten, dograditev A Kanala. 0310-223 24517 VODOVODNO NAPELJAVO NA HIŠI, kot tudi manjša popravila vam naredimo strokovno in hitro! 0218- 427 24526 Kovinske zaščitne mreže za kletna okna, vrata, izdelujem po naročilu. 082-104 24800 Obnavljam stare kmečke PEČI. 085-139 24852 SMETNJAKE pocinkane izdelujem in ugodno prodam. Dostava brezplačna. 0324-457 24687 Presnemavamo filme super 8 na VHS KASETE 083-011 in 50-852 24697_ Popravilo elek. orodja BLACK and Decker, Iskra. Kodrič, Zg. Besnica 36, 0403-153 24721 Opravljam vsa ZIDARSKA DELA, poceni. 0 323-276 24753 PEDIKURO na vašem domu kvalitetno opravim. 0633-452, popoidan 24639_ Polaganje, brušenje in lakiranje PARKETA. 0871-185, od 8. do 10. ure 24844 KOMBI prevozi tovora do 1500 kg in manjše selitve. 0215-211 24853 Montaža A KANALA, M MTV ter ostalih TV anten. 0215-146, 57-420 24654_ SERVIS in generalna obnova pralnih ter ostalih gospodinjskih aparatov. 0632-002 24860 STANOVANJA Ženski, lahko z otrokom, nudimo STANOVANJE za pomoč v gospodinjstvu. Šifra: STRAŽIŠČE 24592 Zamenjam 1-sobno STANOVANJE v Škofji Loki za 3-sobno v Šk.Loki. 0621-451, po 20. uri 24eis GARSONJERA 31 m2 naprodaj v Radovljici, pritličje, balkon, ĆK, ločena ter opremljena kuhinja s prepisom 1200 DEM, brez 1050 DEM/m2. 0712-614 24625 V centru oddam 1-sobno STANOVANJE za dobo 3-4 let. 0212-073 24650 V najem vzamem 1-sobno ali 2-sobno stanovanje v Kranju ali okolici. Možno predplačilo 0633-823 24651 Lastniško 4-sobno stanovanje zamenjam za lastniško 1-sobno s centralnim ogrevanjem (pritličje ali 1. nads.). 0324-902, opoldan ali zvečer po 19. Uri 24654 Prodam 2-sobno STANOVANJE v Tržiču. 0061/327-189, 064/329-153 Družina z otrokom išče STANOVANJE. Možno predplačilo. 0325- 113_ 24701 V škofji Loki prodam STANOVANJE 52 m2. 0631-249 ali 632-771 24707 Oddam STANOVANJE na Bledu. 0801-497 24720 V Radovljici ali okolici najamemo stanovanje (eno ali dvosobno). Možnost predplačila. 0710-716 24736 V Škofji Loki v Podlubniku prodam 2-sobno STANOVANJE 62 m2. 0622-136 24738 Prodam 3-sobno STANOVANJE v Kranju 74 m2, brez centralne za 60.000 DEM. 0213-516 24812 1-sobno STANOVANJE v Šk. Loki zamenjam za 3-sobno starejše. 0621 -451, zvečer 24830 Prodam 2-sobno STANOVANJE s kabinetom 82,5 m2 v Kranju. 0328- 337 24923 Oddam 2-sobno STANOVANJE. 0311-907 24926 Oddam 2-sobno opremljeno STANOVANJE s kabinetom na Planini 3. 0326-230 24928 V Radovljici prodamo izredno lepo dvo sobno stanovanje, 56 m2, s centralno kurjavo, v nizkem bloku. 0 327-464 24977 TAKOJ NAJAMEMO MANJŠA STANOVANJA V KRANJU. PRODAMO; stanovanja v KRANJU; garsonjero, eno in eno In pol sobno (Planina 3), dvo in tri sobno (Planina 2, Vodovodni stolp), mansardno tri sobno (Huje), V ŠKOFJI LOKI; garsonjero (Kamnitnik), enosobno (Frankovo naselje), dvosobno (Podlubnik) in v centru mesta dvo in tri sobno. V ŽIREH prodamo izredno ugodno novo opremljeno dvosobno stanovanje in v GORJAH starejše dvo sobno stanovanje. APRON NEPREMIČNINE. 0 214-674 in 218-693 24980 Dvosobno STANOVANJE, 60 m2, na Planini v Kranju, prodam. 0 323-249 24969 VARSTVO Varujem otroke v dopoldanskem času. 0329-241 24661 VOZILA DELI Po delih, prodam YUGO 45, Z 101, LADA, ŠKODA 120 IN 135. 0 715- 601 23940 Za LADO KARAVAN novejši tip prodam rezervne dele. 0696-042 24458 Prodam TRAKTOR* IMT 533 PO DELIH IN MOTOR ZA 126 p. 070- 009 24672 GUME zimske za Fiat 750 in PRTLJAŽNIK, prodam. 0 312-322 24677_ CITROEN AVTOODPAD - rabljeni rez. deli In odkup avtomobilov za avtoodpad. 0064/692-194 24726 Ugodno prodam tovorno prikolico za os. avtomobil 1m x 1,80. 076-141 24879 Prodam nov ležaj, volan ključavnico, dve zimski gumi 145x13 s platišči, vse za Z 101. Doli nar Peter, Pot na Močila 17, Križe, 057-760 24956 VOZILA Vse vrste akumulatorjev Vesna in Topla z dveletno garancijo od 3.400,00 SIT naprej, nudi AGROIZ-BIRA Prosen, Čirče. Plačilo s čekom 30 dni. 0324-802 22773 Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET za Madžarsko, dne 6.11.1993. Prijave na 0 49-442 24114 Prodam ŠKODO FAVORIT LS, letnik 1991, reg. do 4/94. Jugovic, Preddvor 14 1 24495 Za 500 DEM prodam Z 750, letnik 1979, reg. do 4/94. 066-974 ali 67-331, popoldan 24497 Odkup, prodaja, kreditiranje in prepis vozil. AVTOSPORT, d.o.o., 0331-503, 323-171. Int. 12. vsak dan od 9. do 18. ure 24530 Prodam Z 101, letnik 1979, registrirana do 6/94, dobro ohranjena. 053- 423 24561 TAM šleper, 10 ton, reg. do 4/94, prodam. 0 82-635. po 16. uri. 24566 AX 11 TRS. letnik 1990, pet vrat. pet prestav, srebrne metalne barve. 0311- 001 24610 R 5 CAMPUS, letnik 1989, reg. 94, prodam ali zamenjam. Možen kredit. 0215-545 24614 JUGO 45, letnik 1989, ugodno prodam ali menjam. Prvi lastnik. 0215-545 24615 Prodam GOLF JXD, letnik 1986, reg. do maja 94. Ahčin Pavle, Alpska 2, LeSCe 24621 Prodam JUGO 45 L, letnik 1986. 044- 275, DO 18. Url 24623 Prodam AX 11 TRE, letnik 1988. 045- 520 24626 SERVIS ŠKODA in prodaja rezervnih delov. Avtomehanik Česen Damjan, Stranska pot 1, Šenčur, 041-079 24627_ Prodam R 5 CAMPUS 5 vrat, registriran do 2/94, rdeče barve. 0312- 494 24630 Prodam dobro ohranjen FIAT 132, cena po dogovoru, reg. 2/94. Ogled petek med 14. in 17. uro, sobota od 9. do 12. ure. Zoisova 7, Kranj, 0218-543 24635 Prodam OPEL KADET SOLZO, kovinsko črne barve, GT oprema, odlično ohranjen. Cena po dogovoru. AVTOMEHANIKA SINKO, Sna-kovška c. 24, Križe, 057-511 24638 Nujno prodam Z 128 karamboliran, letnik 19871 0061/824-090 24640 Ugodno prodam R 4, letnik 1986, reg. celo leto. 085-265, Kovač, Tomšičeva 70 D, Jesenice 24543 Prodam JUGO 55 AX. letnik 1988, cena 3850 DEM. 043-222 24647 Prodam R 11 GTL, letnik 7/87. registriran do 7/94. 0329-064 24656 Prodam JUGO 45, letnik 1983, nanovo registriran 046-364 24668 VW 1300. letnik 1971, prodam. 0 311 -484 24675 YUGO 45, letnik 1988, prodam. 0 49-406 24678 OPEL KADETT 1.3, prodam. Visoko 5. 24660 LADA SAMARA, 3 vrata, 5 prestav, letnik 1988, reg. do 9/94, ohranjena, prevoženih 26.000 km, aaražirana, prvi lastnik, cena 6000 DEM, prodam. 0 631-872 24682 Prodam R 4 GTL, I. 87, rdeče barve, lego ohranjen. 049-338 ali 312-255 Prodam JUGO 45, letnik 1989 z vso možno dodatno opremo. 0325-543 ali 312-255 24686 Prodam GOLF diesel, letnik 1985, S paket, reg. do 7/94. Lavtar, Šutna 37, Žabnica 24590 JUGO KORAL 60, letnik 1990, prodam. 0326-142 24692 Prodam R 5, star 11 mesecev. 0326-756 24693 Prodam Z 101 DELUX, zelo ohranjen za 1200 DEM. Tekstilna 9, Kranj 24694 Prodam R 4 GTL, letnik 1.12.89. 0422-098 24696 Prodam Z 850, letnik 1984, reg. do 26.12.93. šučur, Groharjevo 5, Šk. Loka 24706 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1990, cena 4600 DEM. 078-606 24712 Prodam OPEL KADETT, letnik 1976, cena 2300 DEM. 065-342 24718 d.o.o. PODJETJE ZA TRGOVINO. PREVOZE IN PROIZVODNJO PRODAJA -rabljenih in novih strojev -strojno orodje in naprave -borza rabljenih strojev stroji zo tlačno litje aluminija in plasti! • strežnice, rezkalni, vrtalni in brusilni stroji • stroji za tlačno litje aluminija in plastik •slance •varilni aparati in mize •merilno orodje i« primeži vseh vrst« rezkaqi« nozi svedri • okroglo in ploščato jeklo PIZZERIJAMG. ŠPELA TRŽIČ, Trg svobode 18 NAJBOLJŠE PIZZEvam ob predložitvi tega oglasa nudi 10% popust -16 vrst pizz, kalamari - špageti, ocvrti sir VABLJENI Z 101 za 400 DEM In R 4 za 300 DEM. 043-474 24718 Ugodno prodam HROŠČA, letnik 1972. reg. do marca 94. 0721-082 24723 Ugodno prodam HODNO CRX, letnik 1989, rdeče barve, z dodatno opremo ter 126 P, letnik 1985. 0218-639 24733 Prodam 126 P, letnik 1982, ugodno. Marjan Ločniškar, R. Papeža 3, Kranj Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1990. Tenetiše 44, prva hiša desno 24737 R 5 1.6 diesel, letnik 1988/10, z dodatno opremo, ugodno prodam. 0217-734 24739 Ugodno prodam KOMBI 850, letnik 1980. 070-525 24742 Ugodno prodam lepo ohranjen avto JETTA. 046-090 24743 SIMCO HORIZONT, letnik 1978, reg. do 9/94, prodam. 0 43-416 24744 AUTO SAN KRANJ, podjetje za prodajo in odkup rabljenih vozil! Takojšnje plačilo v DEM, prepisi vozil, brezplačen vpis v evidenco! 0217-528 24747 Prodam JUGO 45, letnik 1986, reg. do 9/94. 0621-485 24749 R 4, karamboliran, prodam. 358 217- 24750 R 5 Campus, letnik 1990, temnoze-lene metal barve, reg. do 5/94, prevoženih 39.600 km, prodam. 0 48-742 24754 OPEL KADETT Karavan in OPEL KADETT Solza, poceni prodam. 0 061/611-421_24756 Prodam R 9 TL, letnik 1982. 0323-851, popoldan 24760 Prodam JUGO 45 A. letnik 1987. 057-806, Kovor 37 24765 Zastavo 128, letnik 1986, reg. maj 1994, odlično ohranjeno prodam. 0311-357 24768 JUGO 45 v nevoznem stanju, prodam. 077-676 24772 Ugodno prodam GOLF, letnik 1979, dodatna oprema, reg. do 4/94. 0725-165 24775 NISSAN SUNNY SLX, letnik 1993, prodam. V račun vzamem cenejše vozilo. 0736-686 24778 Prodam FORD SIERO 1,6 CL, november 1987. 0802-529 24779 Prodam ALFA SUD temno rdeč, letnik 1977, reg. do 27.12.93. 0327-537 24784 Prodam garažiran JUGO 45 A, letnik 1986. 048-067_24787 Prodam SAMARO 1500 S 11/90, črna, 5v, 5 prestav, prevleke, HI-FI z zvočniki. 0241-242 24788 Prodam AX FIRST, letnik 1992. 0725-883 24789 Prodam ohranjen JUGO 55, letnik 1989, cena 4400 DEM. 045-532 24791 JUGO 45, letnik 1986, reg. do 7/94, ugodno prodam. Žirovnica 57 24794 YUGO 45, letnik 1990, prodam. 0 327-385 24795 YUGO KORAL 55. letnik 1989. prodam. 0 49-281 24796 YUGO 55, letnik 1989, prodam. 0 324-428, od 13. do 15. ure. 24801 YUGO 60, ugodno prodam. 0 49-272, Nsfvasi 14, Voglje. 24sos Prodam R 4 12/89, rdeče barve, dobro ohranjen. 0631-606 24soo Prodam osebni avto po izbiri R 5 CAMPUS, I. 1992. 5 vrat bele barve ali VVARTBURG KARAVAN, letnik 1988, reg. do 10/94. 0401-26024813 Prodam GOLF JXD, letnik 1985, v račun vzamem JUGO. Maric Nedelj-ko, Planina 70. 0331-852 Kil« Prodam 126 P BIS, letnik 1990. Zalog 78, Cerklje 24616 Prodam JUGO KORAL 45. letnik 1989, reg. 4/94, dobro ohranjen. 067-168 24820 (£udi) Auto - Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 126, tel; 0043-463-21415 VOZILA*NAD.DELI*SERVlS GOVORIMO SLOVENSKO Prodam Z 128, letnik 1981. 081- 305_24822 Prodam UNO 55 S, črne barve, letnik 1983, prva reg. 3/84. Gomilar, Podhom 33, Zg. Gorje 24823 Prodam GOLF diesel. S paket, I. 84. Ogled na naslov Kališka 8, Drulovka Kranj 24629 Prodam Z 101, letnik 1989 oktober, celo ohranjen, čumurdžič Marko, Partizanska 23, Tržič 24831 Prodam ugodno JUGO 45, letnik 1989, ohranjen Jenko Viktor, Vasca 8, Cerklje. 0421-360 24835 Prodam OPEL KADET C, letnik 1975. cena po dogovoru. 085-324 24846___ Prodam GOLF diesel, letnik 1983, JUGO letnik 1988. 085-416 24647 Prodam Z 750, letnik 4/82, registriran. 0738-054 24848 Prodam 126 P, letnik 1987 ali menjam za večjega. 0325-165 24855 Prodam R 4 TL, letnik 1983. 0718- 305 24856 Nudim prevzem leasinga za FORD FIESTO 1,3 I disco, met., letnik 93. 0218-323 ali 66-676 24857 VOLVO 340 diesel, letnik 1987, prodam. 064-338 24661 Prodam R 5. letnik 1991. 041-548 24863 Prodam Z 750, letnik 1985. 0221- 222 24665 JUGO SKALA 55, 4/90, prvi lastnik, dobrno ohranjen, 35000 km, prodam. Živkovič, Novi svet 8, šk. Loka, 0620-354 24871 R 4, letnik 1981, 65000 km, prodam. 084-735 24872 Prodam Z 101 confort, letnik 1981, reg. celo leto. Kališka 23, Drulovka, stan. 1 24875 JUGO KORAL 55, letnik 1989, 42000 km, prodam. 0310-107 24880 Prodam R 4, letnik 1978 za 300 DEM. 085-410 24883 Prodam LADO SAMARO, letnik 1987, 87000 km, reg. do maja 94, za 4500 DEM. O682-642 24889 LADO NIVO, letnik 1989, prodam 0 76-623 24894 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 4/87. 0328-269, popoldan 2«w* GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Cena 3800 DEM. 0326-690 24897 JUGO 1.1 GX, letnik 1987, lažje karamboliran, prodam. 0802-009 24899 Prodam KOMBI Z 850 AK, prva reg. 1988, pravkar registriran, odlično ohranjen. 059-109 24902 ALFO 33 1,5, reg. do 8/10 94, prodam. Sušnik, Zg.Besnica 14, 0403-106 24911 Prodam karamboliran R 5, letnik 1990, cena po dogovoru. 0718-121 24914 YUGO 45, letnik 1981, prodam. 0 48-196 24920 Prodam NISSAN MICRA, letnik 86/ 87, odlično ohranjen. 0218-412 24924 R 9 november 1982, lepo ohranjen, prodam. 066-920, popoldan 24925 Prodam OPEL KADETT GSI, letnik 1988, lepo ohranjen. 076-382 24929 SIMCA TALBOT 1,1 5 vrat, bele barve, letnik 1982, večinoma garažiran, prevoženih samo 88000 km, reg. do septembra 1994, ugodno prodam. 0714-626 24938 Prodam GOLF JXD, letnik 1989, v račun vzamem avto do 9000 DEM. 052-080 Frenk 24942 CREYSIER, bele barve, letnik 1990, 47000 km, avtomatik, cena 17600 DEM. 0881-436 do 16. ure 24943 Prodam Z 750 SC, letnik 1979, reg. do 5/94. Kamenčič, Savska c. 42, Kranj 24947 BEDFORD KOMBI, ravnokar, registriran, ohranjen, prodam. 0217-044 24955 Prodam VVARTBURG KARAVAN, letnik 1987. 070-780_24957 Prodam povišan TRAFIC, letnik 1986 z delom ali brez. 0 733-894, v večernih urah 24952 Prodam KOMBI citroen, C 25 D, letnik 12/84. 0211-244, 311-857. zvečer 24964 YUGO 45, letnik 1988, bele barve, prodam ali menjam. 0 218-64724968 GOLF JX, diesel, letnik 1987, temnomodre barve, prodam. 0 218-647 24969 Prodam PASSAT CL 1,6 DIESEL, karavan, letnik 1987, 140.000 km, v zelo dobrem stanju, cana 11.000 DEM. 065-552 24971 JUGO 45, letnik 1988 In R 18, letnik 1986, prodam. 0214-784 24972 YUGO 45, letnik 1989, temnomodre barve, prodam. 0 218-647 24975 POSEBNA PONUDBA V OKTOB^ VIDEOREKORDER •amo 40.425 SIT -3% POPUST Iz ostalega programa: TV37cmTTX 38.441 b. TV51cmTTX 45.5705 TV55cmTTX 53.655S TV 72 cm TTX, stereo 99.225 S. HIFISTOLPIzCDod 43.365$. C.Talcev3Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19.1^ S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI R 5 Campus, letnik 11/88, prodjt Bjelobrk, Trg Prešernove brigade 6* Kranj.___*J YUGO 45, letnik 1989, karambol prodam. 0 421-705__ R 4 GTL. letnik 1988. reg. do 5** rdeče barve, prodam. 0 218-64' 24983_jM ZASTAVO 750, letnik 1982, cena 8 DEM, prodam. 0 331-858 J*5 ZAPOSLITVE Podjetje CREATIM, d.o.o. KraflL oddelek za projektiranje in inženir razpisuje prosto delovno mesto' pripravnika - smer gradbeni terVJ Sprejemamo samo pismene P. nudbe na naslov: CREATIM. šuC*J 23. Kranj__^ Družina v Celovcu Išče pridno pošteno pomoč v gospodinjstvi hiši, ostalo po dogovoru. 0O61/6'I 362_J"5 Ob izidu velikega ugankarski slovarja, nudimo delo na podi" zastopništva. 0213-108, 50-dopoldan iU* ^Zaooslimo več navijalk. 067-063 JANCO, d.o.o. Kranj, išče moškej* za delo pražarja v pražarni ka^. Pisne ponudbe na JANCO, d-0-Kranj, Kolodvorska 3 147^ v od KO OD ali; Sj Službo dobi mlado dekle v Okr*£ to čevalnici. Sobote, nedelje Pros* > 050-394_2*T 1 PIZZERIJA ROMANO zaposli HINJSKO POMOČNICO. 0211-0* Iščem delo v trgovini. 0329-241 24662_"___S Pridno dekle za delo v strežbi re^ zaposlim. 0222-456_Jjj> Zaposlim ŠOFERJA z C-kategojJ za dnevni razvoz blaga po Goren)5^ Informacije na 0633-569, popo|d 24671___/ Trgovina z živili v okolici Krar# redno ali honorarno zaposli TRG^j KO s prakso. Delo je deljeno, sta^ nad 30 let. Šifra: ŽIVILA J> Zaposlimo dekle ali fanta za STfl^ BO. Informacije osebno v Kava ^ Volk, Kranj.__j£ Zaposlim KV STROJNIKA T.&]J ifra- RARFR 2^ Šifra: BAGER Redno zaposlim KV MIZARJjJj Mizarstvo Gašperlin, Zalog P, Cerkljah, 041-695___J> Zaposlimo prodajalko ali pr^.j dekle za delo v živilski trgoV". Trgovina FRTUNOVC, Binkelj L Škofja Loka__jj£ KUHARJA takoj redno zaposli^ najbližji okolici Kranja - 5 km- %, nudbe s kratkim opisomposlat1 ^ 10.novembra na Šifra: GTT ^ — y Iščemo prijetno dekle za del% gostinstvu. 045-676, petek, sob0 Mlajša upokojenka sprejme deloi £ domu (lahko lepljenje, pakiran). kuvertiranje.. ,)0326-27O J> Simpatično dekle za delo v stre^j mnnrarnn OfiOn.n'v'; t*/ honorarno. 0620-055 Izkušen in strokoven gostij delavec (strežba) išče delo aii*^ vzame v najem gostinski lokal- s% DELO *2 Za zimsko sezono zaposlimo — kuharja, dve natakarici in eno so^jj ico. 0881-346. do 15. ure _J> Za prodajo slovenskega narodnoj izročila zaposlimo 5 ZASTOPNI% 0 328-949 Nudimo HONORARNO DELO- JJ 329-149 f GOTOVINSKO POSOJILO v 1 dnevu garancija: . čeki, zlato,avto, umetnine ip°' Obresti 5 % HIPOTEKARNA POSOJILA (hiše, lokali, zemlja) MESTNA ZASTAVLJALNICA. Cankarjeva 4, LJubljana ,« Tel. 061/1254-171 od 10. do \*-9J Hrastje 52, 64000 Kranj Tel/Fax: 064/331-719 delovni čas: vsak dan od 9 -19h sobota od 9- 12h 93049^ 87 i PESTAPUB SANJSKA GORA- honorarno zaposli f ^matorja za vodenje *abavnih večerov. Ponudbe po ^tel. 061/263-616 Prodam KRAVO z dvojčki. 24631 t83-520 Mo vam redno ali honorarno irVi£lači|o redno in dobro, šifra: S^jOPLAČILO _24800 kislim KV KLJUČAVNIČARJA ali s? za priučitev. S 622-052 24806 nca poštena, prijetne zunan-K$ dobi delo na Bledu. O76-067 j2°slimo prodajalki iz Radovljice in ■u*Jlc- Zazeljen kratek opis, naslov >^[on. Šifra: PRIJAZNOST 24b28 J-sta pub KRANJSKA GORA K 4° ali honorarno zaposli točaja Kgtto za delo v lokalu. 0061/ V^]6 24877 IhT""--- !j S10 komunikativnega sodelavca p^enje rentnega zavarovanja na l^^ju Kranja in okolice. »242 TELIČKA simentalca za zakol in drobni KROMPIR prodam. Eržen, Žabnica 59, ©311-763 24632 Prodam 6 mesecev staro TELICO simentalko. Košnjek Franc, Sp.Beia 6, Preddvor 24644 Prodam breje TELICE simentalke, dobrega porekla. 0736-719, Sr. Dobrava 14, Kropa 24664 JARKICE, stare 5 mesecev, sorte Preluks, prodam. Um, Reber-Zasip 3, Bled. 24673 Oddam tri majhne PUDELJČKE, stare 6 tednov. Globočnik, Sempe-terska 35, Kranj 24688 Prodam kvalitetno bikovo MESO. 057-937 24695 Prodam 2REBIČKO norik, staro 7 mesecev in BIKCA simentalca. 057- 721 24702 Prodam 3 leta in pol staro KOBILO, težko cca 600 kg. 0723-531 24710 Prodam pudelčke, hrčke, ribe. akvarije z opremo, papige, želve, sivega žakoja. 076-342 24711 djl^kofji Loki honorarno zaposlim SJo,* ali fanta za strežbo. 0621-336 v"**7-- {jaslim delovca na stružnih avto-strugar ali kovinar. Naslov v <^em oddelku. 24919 V |L Prenovljenem lokalu, iščemo taVPatiČno dekle za DELO V ŠAN-sjg 632-869_24990 **VALI za zakol in PRAŠIČE za b *P° rejo prodam. Krivic, Zgoša <°agunje, 0733-232_17784 h?^0šl za zakol ali nadaljno rejo, jEjtoo prodam. Oman, Zminec 12, sj^Loka. 0 621-475 24ios in večje PRAŠIČE za rejo ijjakol prodam. Možna dostava, ju^^en Anton, Gorica 17, Radovl- S^712-222_24477 f^So od mladega bika in krave, j2p>daj po 15. novembru. 0 422- 'V____ 24503 , & do 180 k9 težke PRAŠIČE, ^^oam Stanonik, 065-546 24560 iS pritljikave PUDLE. z rodovni-ftji odličnih staršev, prodam. 0 ^01-239, popoldne. 24513 ^JAVE JARKICE, stare 20 tednov, prodamo! Resnik, Moste 76, Komenda, M 061/841-118 ! 24903 Prodam rodovniško ŽREBICO ha-flinger, staro 7 mesecev. 064-130 24730 Lepo TELIČKO staro 7 tednov, prodam. Dvorje 32, Cerklje 24731 Prodam teden dni starega BIKCA. Zadraga 13, Duplje 24740 PURANE in ODOJKE za zakol, zelo ugodno prodam. Ažman, Suha 5. Male sobne KUŽKE, prodam. 0 328-202 24757 Zamenjam mlado jalovo KRAVO za lahko plemensko. 0621-878 24774 Prodam PUDUE brez rodovnika. 0422-076 24780 Prodam brejo KRAVO Bohinjska cika sedmo tele, cena 60.000 SIT. Soklič, Podjelje 26, Sr. vas v Bohinju 24761 JARKICE rjave tik pred nesnostjo prodam. Fujan, Hraše 5, 0061/627- 029 24782 Ugodno prodam plemenske KUNCE različnih starosti. 045-532 24793 Podarim mlade KUŽKE. Kerin Janez, Hraše 2, Lesce, 0733-542 24si4 Prodam 6 tednov staro TELIČKO čistokrvno frizijko. Avsenek, Gorica 11, Radovljica 24sis Menjam mlado jalovo KRAVO za brejo. 070-045 24832 Prodam papige, skobčevke, nimfe, rozele, agapornize, aleksandre. 0422-169 24841 Prodam LOVSKE PSIČKE špriner španjeie. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce 24949 Prodam 5 prašičev, težkih 70 kg in 8 let staro delovno KOBILO. Grad 43, Cerklje 24882 V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče in ded FRANJO HOČEVAR Njegovi: žena Marija in hčerka Maja z družino Šutna, 24. oktobra 1993 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so našo drago mamo BARBARO VOLČJAK roj. Razpotnik ^Premili na njeni zadnji poti. Iskrena r.vala sorodnikom, ?•^snovalcem, prijateljem in znancem, ki so izrekli sotople 2^Sede ter darovali cvetje in sveče. Hvala g. župniku Grdenu j* 'ep pogrebni obred, pevcem okteta Klasje iz Predoselj in g. ježiću za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi podjetju levček, d.o .0. iz Visokega za vso skrb pri organizaciji v greba. Hvala osebju splošne bolnice Jesenice in Zdravst-Qnega doma Kranj, delavcem in upokojenim delavcem 0renjske banke d.d., Kranj, sodelavkam in sodelavcem ZZZS, OE Kranj in Adrie Airways Ljubljana. VSI NJENI Kranj, 22. oktobra 1993 Prodam dve TELICI, stari en teden in tri tedne in BIKA TEŽKEGA 180 KG. 065-020 24898 Gnojila, soja, ječmen, odojki, prodam. 0242-638 24930 TELIČKO frizijko, 8 tednov ter enoletne simentalke, prodam. 045- 29 1 24934 PUJSKE 7 tednov stare, prodam. Soklič Franc, Grajska 48, Bled 24939 Prodam pol teleta. 047-679 24944 Prodam ZAJCE za zakol ali rejo. Kamenčič Eniz, Savska c. 42, Kranj Prodam srnasto KOZO za rejo ali zakol. Jenko, Draga 1, Šk.Loka, 0631-943 24958 PRAŠIČKE težke cca 20 kg In 50 kg težkega črno belega BIKCA prodam. 057-280 24965 Prodam KOZLIČKA, starega 3 mesece. 041-875 24966 Nemški OVČARKI z rodovnikom stari 8 tednov, odličnih staršev, ugodno prodam. 0312-063 24970 PAVE, prodam. 0 692-068 24987 TELETA SIMENTALCA starega do 14 dni, kupim. 0 217-062 24993 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, mamike, sestre, tašče in tete HEDE SMAGUR roj. Novak iz Kranja, Ručigajeva 9 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ji v času njene hude bolezni stali ob strani in ji nesebično pomagali. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali toliko cvetja, sveč in prispevali za sv. maše ter io tako številčno pospremili k večnemu počitku. Posebej se zahvaljujemo dr. Jelencu, dr. Košniku ter patronažni sestri Zutki, prijateljici Vilmi Likozar, podjetju Elektro Gorenjska in Živila Kranj. Hvala g. župniku Francu Godcu za opravljen pogrebni obred in sv. mašo, zvonarjem in zaigrano Tišino ter pevcem Društva upokojencev Kranj. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in sočustvovali z nami. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, Zagorje, Blanca, Žale in Koper, 20. oktobra 1993 V SPOMIN Odšel si tiho, brez slovesa, a v naših srcih boš za vedno v spominu. 27. oktobra je minilo tri leta, odkar je odšel od nas dobri mož, oče dedi in tast VELIMIR SIMIC Vsem, ki se ga kakorkoli spominjate, hvala. VSI NJEGOVI Kranj, 27. oktobra 1993 ZAHVALA Ob izgubi moža, starega očeta, brata, strica in prijatelja JANEZA KONKOLIČA iz Kranja se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, posebej Mariji in Ivanki in vsem bivšim sodelavcem Elektro-Kranj. Posebna zahvala g.župniku za molitev in lepo opravljen pogrebni obred, prav tako pevcem za ganljivo petje. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kranj, Dolenci, Rogsievci, Andrejci, Maribor, Celje, Ljubljana, 15. oktobra 1993 MATJAŽU V SPOMIN 1972-1992 Strašna je noč, toča bije in grmi, ko mrzel piš na grobeh pogasi vse luči, ko še sinoči cvetje, vrt lepo cvetoč, vihar uničil je nam čez noč. A še strašnejši je dan od te noči, ko sonce sije, gaj cveti, ko mora umreti človek mlad, ki je bil še včeraj, poln upov in nad. A najstrašnejše pa je to, ko jemlješ od nas slovo, ko gledaš ta od bolečin izmučeni obraz. Kako telko zapuščaš svoje drage, ko nimaš več moči, ko gledaš nas in molčiš. Gorje, gorje Matjaž, gorje nam gorje, zakričalo naše je srce, gorje. Oh ta kruti svet, ki umoril je tvoj cvet, ki ni pustil, med nami ti živet. Ko gledam sveu pred seboj, če ne danes, mogoče jutri bo tudi moj. To upanje, pa v nas še vedno si med nami ti. Oh, ta praznina tiha, tu pred menoj, tu zadnji dom je tvoj in bo moj. Babica in dedek V SPOMIN Vsak dan mine, mine mesec in minilo je že leto dni, odkar te ni. A v naših srcih bolečina ne premine, kar naprej skeli. (F.T.) ANDREJU GOLARJU VSI NJEGOVI Škofja Loka, 26. oktobra 1993 V SPOMIN 27. oktobra je minilo leto, odkar te nam je usoda na tako krut način odtrgala od nas MIODRAG ĐORĐEVIČ Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob ter prižigate sveče, iskrena hvala. VSI TVOJI Bobovek, 27. oktobra 1993 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, deda, brata in strica JANKA PREVCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in lovcem za izrečena sodarjeno cvetje, sveče in ostalo pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem, rogistom in govorniku za lepo opravljen poslovilni obred. Vsem, tudi tistim, ki niste posebej omenjeni, še enkrat prisrčna hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustil naš dragi mo ded in brat MATIJA GALIČIČ Ob tem se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje in tolažilne besede v teutkih. Posebna zahvala tudi sosedom za nesebično pomoč in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi Debeni, 19. oktobra 1993 ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostal. Ob hudi izgubi našega sina ROMANA KURALTA se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Zahvalo smo dolžni sosedom Marinkovim, posestniku Tinetu Križaju in njegovi družini, Franciju Križaju m njegovi družini, Romanu Tenovniku in sodelavcu Termo za poslovilne besede, zahvalo podjetju Termo, Jelovici, Iskra-Feriti, pevcem Zupan, g.Pangeršiču za zaigrano Tišino, g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremiti na zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoča starša, hčerka Lucija, sestra Venci z družino in Milena Zg. Scnica, 1993 ŽALNE SLOVESNOSTI OB 1. NOVEMBRU Žalne slovesnosti v jeseniški občini V Ratečah bo žalna svečanost v nedeljo, ob 17. uri pri spomeniku, v Kranjski Gon v ponedeljek ob 10. uri na starem pokopališču in ob 30.30 uri na novem pokopališču, ob 15. uri pa v Podkorenu. Na Dovjem bo Žalna slovesnost v soboto ob 16.15 uri pri spomeniku padlim borcem, v Planini pod Golico v ponedeljek, ob 15. uri pred spomenikom, danes pa bodo učenci Osnovne šole Toneta Čufarja obudili spomin na mrtve v spominskem parku na Plavžu. Osrednja žalna slovesnost v tem parku pa bo v ponedeljek, ob 9.30 uri. Na Koroški Beli se bodo mrtvim poklonili v ponedeljek, ob 10.30 uri v parku talcev, na Blejski Dobravi prav tako v ponedeljek ob 11.30 na pokopališču, na Breznici pa v ponedeljek, ob 14. uri. Žalne slovesnosti ZZB v radovljiški občini Žalna slovesnost v Ljubnem bo danes, 29. oktobra, ob 10. uri na grobišču pri spomeniku padlim borcem. Danes bosta tudi slaovesnosti: ob 10. uri pri spomeniku NOB na pokopališču na Srednji Dobravi in ob 15.30 uri v Lescah pri spomeniku na Žagi, v soboto pa ob 16. uri v Radovljici, in sicer pri grobišču padlih borcev v graščinskem parku nasproti hotela Grajski dvor. V nedeljo se bodo spominu na mrtve poklonili ob 10. uri v Ribnera pri Bledu in v Bohinjski Bistrici pri glavnem spomeniku NOB ob 11.15 uri, v ponedeljek 1. novembra, ob 8.30 v Zasipu pri Bledu, ob 9. uri na Bohinjski Beli in na Črnivcu. V ponedeljek, bodo komemoracije: v dolini Drage pri spomeniku in grobišču talcev v ob 10. uri, ob 11. uri pa v Begunjah, prav tako na grobišču talcev, ob 9. uri v Gorjah na tamkajšnjem pokopališču, ob 10. un na partizanskem poko- Eališču na Bledu. V drugih rajih bodo spominske svečanosti ob istem času kot vsako leto pri spomenikih in grobiščih borcev in žrtev okupatorjev. Žalne slovesnosti zveze borcev Zveza borcev Železniki vabi krajane na žalno slovesnost, ki bo v danes, ob 16. uri pred spomenikom na Trnju. Zveza borcev Tržič obvešča, da bodo žalne slovesnosti: danes pri spominski plošči v Podljubelju ob 16. uri, v ponedeljek, 1. novembra, pa ob 8.30 uri pri grobu talcev v Retnjah in pri spomeniku v Križah, ob 9. uri pri spomeniku oz. grobovih v Lešah, ob 10. uri na grobišču borcev v Tržiču, pri spomeniku v Kovorju in pri spominski plošči na Brezjah. Zveza borcev Kranj obvešča vse občane, da bodo spominske slovesnosti potekale danes, v petek: v KS Vodovodni stolp ob 10. uri ob spomeniku pri Šorlijevem mlinu, ob 10. un v Trbojah pri spomeniku padlim domačinom pred pokopališčem, ob 11. uri na pokopališču v Kranju, prav tako ob 11. uri pri spomeniku pred Zadružnim domom v Mavčičah, ob 16. uri v Zgornji Besnici in sicer pri spomeniku borcem, talacem in umrlim internirancem na tamkajšnjem pokopališču, ob 16. un bodo še slovesnosti v Stražišču v spominskem parku, na Primskovem ob spomeniku pri osnovni šoli in na Orehku pri spomeniku padlim borcem in talcem. V soboto, 30. oktobra 1993, bodo slovesnosti: ob 11. uri v Predosljah na grobišču borcev NOV na pokopališču, na Zlatem polju ob 17. uri in sicer pri Stošicevem spominskem znamenju, ob 17.30 uri na zgornjem Jezerskem pri centralnem spomeniku padlim borcem, v nedeljo, 31. oktobra, bo ob 10. uri spominska svečanost na Kokrici pri spomeniku padlim borcem na pokopališču, v Dupljah pa ob 11. uri pri spomeniku v parku osnovne šole. V ponedeljek, 1. novembra, pa bodo slovesnosti ob 8.30 uri v Kokri pri spominskem znamenju na pokopališču, v Žabnici ob 9. uri pri centralnem spomeniku padlim borcem in talcem, v Goricah ob 10. uri pri centralnem spomeniku in v Šenčurju prav tako pri centralnem spomeniku in grobišču borcenv na pokopališču ob 11. uri. Združenje borcev in udeležencev NOB občine Škofja Loka obvešča, da bodo ob dnevu mrtvih spominske slovesnosti pri spominskih obeležjih padlih borcev NOB in žrtev fašističnega nasilja v naslednjih krajih: petek, 29. oktobra 1993: v Gorenji vasi ob 11. uri pri spomeniku, na Hotavljah ob 15. uri pri spomeniku, v Lesko-vici ob 13. uri pri spomeniku, v Železnikih ob 16. uri pri spomeniku na Trnju; v soboto, 30. oktobra: v Škofji Loki ob 16. uri pred Domom ZB NOV; v ponedeljek, 1. novembra: na Trebiji ob 9. uri pri spomeniku, v Žireh ob 9.30 uri na pokopališču na Dobračevi, pri Sv. Duhu ob 10.00 uri pri spomeniku ob kulturnem domu, v Dražgošah ob 10. uri pri spomeniku in na Godešiču ob 10. uri pri spomeniku. • L.C. Balon prepotoval 1300 kilometrov "Niti sanjalo se nam ni, kje je Slovenija" Bodešče pri Bledu, 28. oktobra - Balon sreče, opremljen z naslovom, poslan iz Hamburga, je našla Helena Antunovič iz Bodešč pri Bledu. Družina iz Hamburga, ki za Slovenijo še nikoli ni slišala, je korajžno pripotovala na obisk. Mala Vera Katharina in njen bratec Mihael iz Hamburga sta bila lani s starši na nekem živilskem sejmu v okolici Hamburga, kjer jima je trgovec poklonil štiri balone. Balone, napolnjene s plinom in pripravljene tudi za to, da lahko odpotujejo kam daleč.. Sestrica in bratec v začetku kar nista hotela, da bi " žrtvovala " kakšen balonček za to, da bi ga opremila a svojim naslovom in poslala v daljnji svet. Na koncu pa so se le zmenili, da beli balonček odpotuje z naslovom in priporočilom: "Kdor ga najde, naj se nam oglasi", nekam v neznano... še v sanjah si družina iz Hamburga ni mogla predstavljati, da bo ta balonček nekdo res našel. In našel ga ni nihče drug kot Helena Antunovič iz Bodešč pri Bledu! "Ko sem nekega dne odšla od domače hiše preko tistega hriba, sem v grmovju zagledala nekaj belega ln si takoj mislila: "Zdaj vrečke odmetavajo že Gostiteljica Helena Antunovič iz Bodešč pri Bledu je našla balon z naslovom blizu domače hiše in povabila družino iz Hamburga na obisk... Foto:D.Sedej SILVESTROVANJE - Češka NAKUPI - BRNO - 2 dni Tel. 064/621-773,682-562 kar po grmovju!" Ko pa sem ie enkrat malo bolje pogledala, sem videla, da je balon. Vzdignila sem ga in opazila naslov ter telefonsko Številko. In se naslovnikoma pismeno oglasila!" Dopisovali so si kar nekaj časa - pri Fajfarju, kakor se pravi domačiji v Bodeščah, so vsi želeli, da družina iz Hamburga pride na obisk in spozna deželo, v katero je kakšnih 1300 kilometrov daleč priplaval balon. Članek o tem, da so balon male Vere Katharine in Mihaela našli v Sloveniji, je že izšel v Hamburgu. Tam so tudi zapisali, da so ga našli na Bledu, ki.... "leži preko avstrijske meje blizu Celovca..." "Nikoli nismo slišali za Slovenijo," pravita simpatična Nemca, ki sta minule dni z otrokoma le prišla v Bodešče. "Ko smo prejeli sporočilo iz Bodešč, da so našli naš balon, je bila seveda prva stvar, da sploh izvemo, kje je to. Spraševali smo po agencijah po Hamburgu, kje je Slovenija, pa čisto natančnega odgovora nikoli ni bilo. Prijazna Helena Antunovič pa je v izvrstni nemščini pisno razložila položaj Slovenije in opozorila, naj je ne zamenjujemo s Slavonijo... A tudi potem ni bilo ravno lahko, saj so nama prijatelji odsvetovali, češ, blizu je vojna, če ni vojna kar v sami Sloveniji kot delom bivše Jugoslavije... Ce ne bi bila Helena tako prepričljiva, nas verjetno ne bi bilo. Zdaj, ko smo tu in smo videli že kar veliko krajev, ne moremo verjeti, da je tu tako lepo, predvsem pa nikakor nismo pričakovali, da so ljudje, ki živijo v tej deželi, tako prijazni. Povedati pa vam moramo, da se v Nemčiji o Sloveniji ne piše nič ali pa tako neznatno, da Izlet v Zreče Sekcija za izlete in pohod-ništvo pri Društvu upokojencev Radovljica organizira v soboto, 6. novembra, izlet v Zreče. Prijave sprejemajo na sedežu društva, Ljubljanska 4, ob sredah. Cena izleta je 1.300 SIT. • ML Reauiem ob dnevu mrtvih Tržič • Ob letošnjem dnevu mrtvih Cerkveni pevski zbor Ignacij Hladnik ob pomoči Zveze kulturnih organizacij Tržič v ponedeljek, 1. novembra, ob 19.30 un v tržiški farni cerkvi pripravlja Requiem Gab-riela Faurea. Vabljeni! • B.K. Praznično drsanje PPC Gorenjski sejem obvešča, da bo zaradi izrednega povpraševanja drsališče na Gorenjskem sejmu odprto tudi v ponedeljek, 1. novembra. Veljal bo nedeljski umik drsanja, in sicer od 15.30 do 17. in od 18. do 19.30 ure. • L.C. Ob vodi Jutri, 30. 10. ob 19. uri v Galeriji Pun g art v Kranju odprta razstava likovnih del Maje Draksler iz Kranja z naslovom "Ob vodi". Vabi društvo Pungart Kranj. Slovesnost v Stražišču Kranj • Ob zaključku obnovitvenih del in obletnici posvetitve farne cerkve sv. Martina bo jutri (v soboto), 30. oktobra, ob 18. uri slovesnost v župnijski cerkvi v Stražišču pri Kranju. Zahvalno bogoslužje bo vodil slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki bo tudi blagoslovil obnovljeno več kot 250 let staro cerkev. • (ai) TIHI SPOMIN Na dan vseh svetih (1. novembra) bomo ob 17. uri zopet postali ob Lipi sprave ob Odrešenikovem znamenju v tihem spominu na vse, ki jim je nasilje v drugi svetovni vojni in po njej vzelo življenja in nimajo ne doma na Slovenskem in ne na tujem zaznamovanih grobov. • Za združene ob Lipi sprave Stanislav Klep sploh ni opazno. Škoda! Midva bova povedala vsem, kako je tu lepo in kako prijazni ljudje živijo v tej deželi." In kaj ju je pri nas morda neprijetno presenetilo? "Vozniki na cesti! Skoraj ne moreva verjeti, da se pri vas na splošno vozi tako hitro, da se sploh ne upošteva znakov in tako naprej. To je včasih prav noro, čeprav veva, da zelo hitro vozijo tudi Švicarji ali Bavarci." Nemška družina, ki je prispela v Bodešče zaradi naključja z balonom, zatrjuje, da se bo se vrnila. Predvsem pa so zaradi prijaznosti gostiteljev, Fajfarie-vih iz Bodešč, postali najboljši ambasadorji Slovenije. Prej je bila zanje Slovenija lahko tudi Slavonija ali Slovaška, danes je zanje Slovenija samo ena. In tistemu, da je Bled "preko avstrijske meje blizu Celovca", bodo obvezno lahko dodali, da je Bled v Sloveniji. Kar ne zmore naša uradna turistična promocija, pripomore naključje in naši domači ljudje, ki v stiku s tujci sami poskrbijo, da gre glas o lepi Sloveniji vendarle v svet!. • D.Sedej Konfederacija sindikatov 90 ocenjuje Vlada izkorišča sindikalno razdrobljenost Brdo, 27. oktobra - Na Brdu so se na delovnem srečanju sest*0 sindikalni zaupniki Konfederacije sindikatov 90 Sloveofl* Med drugim so govorili tudi o aktualnih temah, H solastninienie, soupravljanje, pogajanja za splošni kolekti** pogodbi in kolektivne pogodbe dejavnosti. Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Boris Mazalni J' poudaril, da je njihovo sindikalno združenje pripravljeno^ sodelovanje z drugimi sindikati in da jih namerava poseM pozvati k oblikovanju skupnega sindikalnega programa. Vlad' namreč izkorišča razdrobljenost sindikatov, kar se je pokaza^ tudi pri oblikovanju kolektivnih pogodb za gospodarske j* negospodarske dejavnosti. Konfederacija 90 si prizadeva, da p bile plače za enako delo v gospodarskem in negospodarske1'' sektorju približno enake. Na srečanju so govorili tudi o zakonu o razmerjih plav javnih zavodih in državnih organih, o uveljavljanju rcprezefl' tativnosti sindikatov v praksi in predlagali skupni dogovor rn^ sindikati gospodarstva in negospodarstva glede eskalaciji lestvice. . • D.Ž. Ut, Zaščita 94 oktobra Kranj - Na nedavnem usklajevalnem sestanku sta Gorenj sejem in ministrstvo za obrambo določila nov datum za s*n Zaščita 94 v Kranju. Tradicionalna prireditev bo od 4. d° 1 oziroma 8. oktobra prihodnje leto. Pobudo so dali nek^n razstavljala, povezana pa je s svetovnim dnevom varstva pj naravnimi nesrečami in mesecem varstva pred požari, ki sta °J oktobra. Razen tega pa je prihodnje leto od 3. do 8. junija bieo3^ velegasilski sejem v Hannovru in bi prireditev v Kranju m<>ll nekatere razstavljalce. Vodstvo Gorenjskega sejma pa je seznai" Programski svet, da si v Ljubljani še naprej zelo nekorektnoj nečastno obnašajo, saj si prizadevajo, da bi se kranjski sej* Zaščita z 22-letno tradicijo spojil s sejmom Varovanje v Ljublj8* • A. Ž. S Zbor krajanov in priznanja za praznik. Zgornji Brnik - V krajevni skupnosti ^Zgornji Brnik so I letošnjem krajevnem prazniku na zboru krajanov v sobo'" razpravljali o dosedanjem delu in načrtih za prihodnje \6Z Ugotovili so, da je bila odločitev za razdružitev iz nekd3^ krajevne skupnosti pred leti pravilna. Dokaj uspešni so bili r razreševanju nekaterih problemov predvsem na komunalo*' področju, čeprav jih je še precej. Ob tem, ko si prizadeva razrešiti nekatere lastniške oziroma prostorsko stanovanj^ zadeve z zadrugo v Cerkljah, nameravajo urediti tudi d