Razne stvari. Iz domačih krajev. Knjiga o socijalizmn. Vedno bolj se prepričujemo, da nam je potrebno v slovenščini knjige, ki bi točno in jasno tolmačila, kaj je socijalizera, kako se je razvijal in kakSne smeri ima v naSih dneh. Dr. Krek je od leta 1896. obdeloval ta vpraSanja v »Dom in Svet-u«; ker je pa tvarina razkosana in je izprva izhajala na platnicah, ki so večinoma zavržene, ne more v ti obliki vstrezati svojemu namenu. Pisatelj je pripravljen urediti in izpopolniti svoj spis za samostojno izdajo, katero je prepustil »Slovenskisocijalni zvezi« v Ljubljani. Odbor krSčanskosocijalne zveze naznanja torej, da prične prav kmalu izhajati »Socijalizem.« Spisal dr. Krek. Založila kršč. soc. zveza v Ljubljani in sicer v snopičih 15 kr. Vsak mesec izide vsaj po jeden snopič. Knjiga bo najmanj v jednem letu gotova. Ker pa mora imeti »Zveza« zagotovljenih toliko kupcev, da se ji ne bo bati izgube, prosi svoje prijatelje in somišljenike, naj z nabiranjem naročnikov omogočijo to važno podjetje. Imena naročnikov naj pošlejo vsaj do konca meseca svečana Luk. Smolnikar-ju, stolnemu vikarju v Ljubljani. Napovedi dohodnarine. NaproSeni smo opozoriti, da je rok za predložitev dohodninskih napovedi za leto 1901 s 15. februarja t. 1. potekel. Ker se bo predložitev teh napovedi s pretenjem rednih kazni naganjala, naj obdačenci, kateri so se k predloženju napovedi pozvali ia dosedaj tej zakoniti dolžnosti niso zadostili, svoje napovedi kakor hitro mogoče pri davčni oblasti okrajno glavarstvo, I. nadstropje, soba stv. III oddajo. Iz šole. Svoji službi bosta menjali učiteljica gdčna Viktorija Gradišnik v Bučah in učiteljica gdčna Roza Preskar, učiteljica v Polju, okraj Kozje. Učitelju gosp. Andreju Žmavcu v Grižah se je dovolil izstop iz službe. Dobi) je službo na Srbskem. NastavIjeni so kot Solski voditelj v Pečici, okraj Kozje, uftitelj g. Josip Cuček od Sv. Miklavža pri Laškem, stalna učiteljica v Artičah je postala gospica Olga Kline. V stalni pokoj \e stopil učitelj g. Jožef Kotnik v Selnici pri Mariboru. Bikorejske zadrnge. Na slovenskem Štajerskem smo imeli dosedaj 4 bikorejske zadruge in sicer v Grižah, Lučah, Solčavi in na Cvenu. Vse so v slovenskih rokah. Pred kratkim se je ustanovila bikorejska zadruga tudi v Slov. Bistrici, pri kateri pa imajo Nemci glavno besedo. Za Štajersko so v državnem proračunu, ki se Je predložil zbornici, naslednie vsote nameniene: za regulacijo Drave od Maribora proti iztoku 50.000 K, za regulacijo Drave pri Frankovcih 31.000 K, za novo stavbo okrož. sodišča v Mariboru 400.000 K, za novo jetniško poslopje v Slov. Bistrici 4000 K, za nakup zemljiSča za uradno stavbo v Šmarju 500 K. Eoroške novice. Prestavljen je 6. g. F. S. Meško v krški Skofiji kot provizor v Grebinj. V Hajdini obhajale so se duhovne vaje od 1. —10. t. mes. Vodili so jih čč. gg. oo. lazaristi iz Maribora. Vkljub hudi zimi in slabemu vremenu prihajali so verniki v polnem številu k stanovskim pridigam. Sklepno svečanost so s svojo navzočnostjo počastili mil. g. proSt ptujski, ki so se v prisrčnih besedah zahvalili Bogu, gg. misijonarjem in vsem, ki so k temu pomagali in pripomogli. Zadrnžništvo. Na Nižje Avstrijskem je bilo koncem preteklega Ieta 464 posojilnih in hranilnih zadrug, 56 gospodarskih zadrug in 3 osrednje zadruge. V nemških Tirolah so imeli koncem preteklega leta 198 posojilnih in hranilnih zadrug. Razglednice z lastno sliko (potretom) krasno izvršene izdeluje slovanska tvrdka E. Wogrintsits, Dunaj, IX./2. Lazarethggasse 6, po vsaki fotografiji, ki se ji pošlje. Cena za eno razglednico je samo 12 krajcarjev, a naročiti se mora najmanj 10 komadov od 1 slike. Cisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda in opozarjamo zato čitatelje na to podjetje. Iz Ptuja nam piše: PrviC smo ptujski Slovenci obhajali domačo veselico dne 15. t. m. v gostilni pri zamorcu gosp. Muršeca. Slava temu gospodu, kajti on je mož, ki se ne boji žuganja od nasprotne strani. Vzlic vsemu razobesil je 41/« m dolgi slovenski napis in še priredil tem povodom domačo veselieo, ki se je sijajno obnesla. G. gostilničerji in obrtniki ravnajte se po tem lepern zgledu in bodočnost je naša! Slava g. pevcem Citalniškega zbora! — Ubogi brez vodje! Iz Negove nam pišejo: »Štajerc« se je lani koncem leta od veselja prekopicaval, ko je bil župnik negovski obsojen na 50 K, ker je obdolžil negovskega Špirka nekega čina, za kar pa ni našel svedokov. Zdaj so se javili svedoki, župnik je oproSčen, Špirk je propadel, poštenjakovič »Štajerc« pa molči. Iz Laškega se nam poroča: Pred sodisčem v Laškem stala sta dne 5. t. rn. kot obtoženca gg. Jakob VreCko, poslovodja v kmetijski zadrugi in Franc Drole, organist v LaSkem, ker sta gredoč mimo pevcev, poiočih >die Wachl am Rhe.n« rekla: Nemškutarska banda, policaj jih mora zapreti, Zatoženca sta se zagovarjala, da imenovane besede niso razžaijive in da tožniki niso niti upravičeni nastopati kot tožniki, ker se izmed njih nihče ni osebno na časti razžalil. Tožniki so po daljši razpravi od tožbe odstopili. St. Pavel pri Prebolda. V soboto večer okoli pol desetih smo čutili tukaj potres. Šipe na oknih so precej klepetale. — Med Št. Petrom in Zalcem je zgorela hiSa ob cesti. Hudodelstva dolžijo nekega pijanca, ki je že v preiskavi. Važna pravica posojilnic. Iz Ptuja se nam poroča: Lanskega Ieta je fiaančna oblast tirjala od posojilnice, da si jej naznani, če ima posestnica A. B. kaj denarja na obresti naloženega in koliko. Da ne izda tajnosti, se je ravnateljstvo zoper to naročilo finančne oblasti pritožilo, trdeč, da je zahteva neopravičena, protipostavna, da ravnateljstvo take tajnosti izdati ne sme, če tudi zahteva finančna oblast naznanilo le radi obdafienja dotične osebe. Na pritožbo smo dobili danes sledečo rešitev: »C. kr. okrajno glavarstvo v Ptuji dne 13. februarja 1901, štev. 1014 dač. od. P. n. vodstvo hranilnega in posojilnega društva v Ptuji. Vsled naredbe c. kr. finančnega ministerstva z dne 31. januarja 1901 štev. 46.483 ukazalo \e deželno finančno ravnateljstvo v Gradci z odlokom z dne 9. februarja 1901, štev. 4519 u m a kniti nemudoma tukaj uradni poziv z dne 5. maja 1900, Stev. 550 glede izjave o hranilnih vlogah neke A. B., ker so določila 61. 6, točka 2, odstavek 2 izvrševalnih naredb za vloge pri zadrugah in pri posojilnieah merodajne. O tem se obvesti slavno vodstvo z ozirom na pritožbo z dne 8. julija 1900. C. kr. okrajni glavar.« Iz tega sledi, da finančna oblast nima pravice tirjati, da se njej zavoljo obdačenja naznani, kdo ima pri denarnem zavodu denar naloženi in koliko, če tudi bi taka oseba imela denar prav na svoje ime naložen. Iz Vranskega nam poročajo: V soboto dne 16. ve6er ob 91/* uri se je javil tukaj precej močen potres, šlišalo se je bučanje in čutil močen sunek. V višjih nadstropjih se je potem Stiri ali petkrat jako močno zazibalo. Vse je trajalo okoli 7 sekund. Zdi se, da je bilo od JZ proti SI. O škodi ni sliSati. Št. llj pod Gradičem. Podpisani izreka tem potom v svojem in v imenu šolske mladine najprisrčnejšo zahvalo prečastitemu gospodu kn. šk. duh. svetovalcu in župniku St. Iljskemu, Smrečniku Francu za mnogobrojne, tukajšni šolski bukvarnici podarjene knjige. Tisočero Bog plati! V Št. Ilju pod Gradičem, 14. dan svečana 1901. Alojzij Trobej, Sol. vodja. Nesreča v sobi. Na.poti iz Konjic se je Franc Videčnik p. d. Janže, posestnik v Radanivesi pri Zrečah, seSel z nekim starim znancem, ki ga ni bil videl že več let. Pred razhodom sta stopila v gostilno. Tu je neki mladenič nekoliko v stran potisnil svojega tovariša. Ta se je zgugal na v sobi stoječega Videčnike in ga nehote podrl na tla. Vrlemu Videčniku se je pri tem nepričakovanem padcu razklala na levej nogi kost pri bedru. V Šmarjn pri Jelšah ustanavljajo liberalci kmetiisko politično društvo. Pretečeno nedeljo sta v Šmarji svoj program razvijala jungovski učitelj Strmšek od Sv. Petra in ponkovski študent Zabukošek. Kaj sta ta dva gospoda po svojem prepičanji, seveda na izvemo pri takej stvari koj od začetka, ampak čutilo se bode Se le pozneje. Krščanski kmetje torai pozor! Sv. Lovrenc nad Mariborom. NaSi Nemčurji in Posilinemci se nam smejijo, da mi tako radi gbvorimo v blaženi švabsčini. To je resnica. Najboli odlifini narodnjaki, se pogovarjajo v nemSkem jeziku; bodisi v prodajalni ali krčmi, na trgu a\i doma kraraljajo brez male izjeme nemški. Govorite le slovensko, pred komkoli. Ne mi zavoljo nasprotnikov, ampak oni se naj zavoljo nas učijo slovensko. Mi jim hočemo pokazati, da nam ne trepetajo hlafie pred Bimarkovimi privrženci. Ako bodemo mi vstali iz naSega narodnega spanja, bodejo začele tudi Prusakom trepetati hlače in ne bo jim preostalo druga, kakor biti bolj ponižni in govoriti našo milo slovensko besedo. Toraj Šentlovrenčani, pokažite svetu, da ste Slovenci! Tiskarna Sv. Cirila naznanja, da že razpošilja II. del » R az 1 a ge n o v eg a Vel. Katekizma«, spisal kanonik dr. J. Križanič. Oba dela veljata 6 K 30 h, eden del 3 K 20 h. Društvo »Sava« ie izreklo enoglasno svoje ogorčenje nad nečuvenim postopanjem onih slovenskih volilcev, ki so pred kratkim podpirali pri občinskih volitvah na Vidiuu znanega ponemčevalca Bieberja zoper slovensko kmečko stranko. Iz drugih krajev. Čndež na Trsatu. Sušaškemu »Novemu Listu< piSejo s Trsata: Te dni je doSel na Trsat na božjo pot zakonski par s syojim jedinim tri leta starim bolestnim detetom, o katerem so zdravniki izjavili, da mu nihče ne more reSiti življeaja. Oče otrokov je pred cerkvijo sezul čevlje, zavihal hlače in držeč otročiča v naročju na golih kolenih pomikal se proti altarju blažene Device z gorkimi molitvami prose6, naj Milostna izprosi zdravje jedinemu njegovemu otroku. Ko je oče tretji pot na kolenih obkrožil altar, ie dete, ki že več dni ni moglo izpregovoriti, zaplakalo in vskliknilo »Ata!«, iztrgalo se iz očetovega naročja ter pričelo hoditi. Presrečni roditelji so s solzami radosti ostavili cerkev. Šli so z zdravjm otrokom domov. Zenska videla tri stoletja. 800.000 romarjev je obiskalo v preteklem svetem letu večno mesto Rim, da bi se udeležili obilnih milosti, ki jih je kralj vekov tako mnogobrojno delil po svojem vidnem namestniku, slavno vladajočem Leonu XIII. Prišli so romarji iz vseh krajev sveta, romarji tako razlifini po jeziku, po stanu. po starosti! Toda izmed vseh tisočev in tisočev ljudi jih je bilo le jako malo sv. Očeta enakih po starosti; eden sam pa je bil starejši, eden sam je prekosil sivega starčka Leona po številu let. Bila je to suha, stara ženica iz sabinskega gorovja, torej iz domovine sv. OCeta. Imenuje se Katarina Tanturri. Rojena je bila leta 1798; videla je torej tri stoletja: ob zatosu 18. stoletja je zagledala luč sveta, 19. stoletje je preživela celo, in zdaj je že prestopila v 20. stoletje. Sv. Oče so se jako razveselili, ko se jim je predstavila častitljiva rojakinja. Svicarska trgovina s sirom. — Znano je, da trguje Švica največ s sirom. V nobeni drugi državi se ga ne pridela toliko, kolikor v tej deželici. Tako je bilo izvedenih iz Švice 1. 1899. za črez 40 milijonov frankov sira in sicer v Francijo 118 milijonov, Nemčijo 99milijonov, Italijo 47 milijonov, AvstroOgersko 27 milijonov, Združene države 39 milijonov frankov. No, v poslednjem času so se začele brigati za živinorejo tudi druge države, posebno Nemčija. Zato je izvoz v to državo znatno padel. Tudi Italija pridela sedaj več sira sama, le na Francosko ga izvažajo Svicarji vedno več. Letos ne bo manevrov? — Iz BudimpeSte poročajo in sicer iz merodajnih krogov, da letos ne bo onih velikih manevrov, kakor so vsako leto, in sicer v gospodarskem pogledu. Bodo pa navadni manevri posameznih vojnih korov. Na Ogrskem bodo letos veliki artilerijski manevri. Predavanja o zemljedelstvu v vojašnicah so uvedli v Belgiji. — V letu 1899—1900 je bilo 36 tečajev v 22 voiašnieah. Trajali so od početka grudna do konca malega travna in so se uvedli pri vseh posadkah, kjer se je priglasilo najmanj 20 vcjakov. Imeli so po dve predavanji v tednu po 6'/, zvečer, ko so bili vojaki prosti od službe. Program je bil jako obsežen, toda predavajočim j" bilo na voljo dano, izbirati si snov po zmožnostih posluSalcev. Zlasti se je predavalo o naravi tal, o njih obdelovanju in boljžanju, o setvi in gojevanju rasllin, o krmljenju in ravnanju z živino itd. Zraven tega so napravljali tudi izlete na gospodarstva po okolici. Toda, to je bilo v Belgiji, pri nas bi to bilo proti redu in pod vojaSko čast! Društvene zadeve. Mili darovi za drnžbo vednega češčenja župnij: Paka 8 K 72 h, Brežice 34 K 14 h, Podgorje 15 K, Marija Snežna na Veliki 20 K 45 h, Sv. Ana na Krembergu 29 K 20 h, Sv. Janž na Dravskem polju 20 K, Pamefie 30 K, RuSe 27 K, Sv. Lovrenc na koroški žel. 16 K, Sv. Duh v Ločah 60 K, Ljutomer 38 K 90 h, Sv. Križ pri Ljutomeru 34 K 10 h, Sv. Anton v Slov. gor. 5 K 60 h, Sv. Rupert nad LaSkem 6 K 62 k, Negova 7 K. Politično draštvo »Naprej« v Celju izvolilo si je za tekoče leto naslednji odbor: predsednik g. dr. Karlovšek, podpredsednik g. dr. Ivan Dečko, tajnik g. Ante Beg, blagajnik g. Ivan Likar, odborniki gg.: notar BaS, dr. Vlad. Ravnihar, dr. Juro Virant, Ivan Rebek in Fran Vošnak. Za družbo Sv. Girila in Metoda so darovali trije fantje iz Grušol 8 K. Živeli rodoljubni mladeniči! Bralno društvo pri Sv. Ani n. K. v Slov. gor. naznanja, da bo na njegovo prošnjo in po posredovanju slav. načelništva št. Leaartskega okrajnega zastopa gospod deželni potovalni učitelj Jelovšek v nedeljo, dne 24. febr. 1.1. po večernicah predaval v drugem razredu tukajšne Sole o živinoreji. Vse gospodarje in druge, ki se zanimajo za povzdigo živinorejstva, uljudno vabi odbor. Gospodavsko bralno društvo v Kozjem iaia drugi redni občni zbor dne 3. marca t. 1. v gostilni Fr. Gufieka ob 4. uri popoludne z devnim redom prvega občnega zbora dne 23. decembra 1. i., ki se je pred dovršitvijo dnevnega reda zaključil. Katoliško delavsko podporno druŠtvo v Vitaiyu sklicuje dne 24. svečana 1.1. občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednika, 2. volitev odbora, 3. sklepanje o združenju druStva, 4. sklepanje letnega računa, 5. posvetovanje. K občnemu zborovanju vabi vse zadružne ude in neude s spoštovanjem odbor. Eniečko bialno društvo pri Sv. Križu pri Mariboru bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo dne 24. t. m. ob 11. uri predpoludne v gorenjih prostorih Kočevarjeve gostilne. Bralno društvo pri Sv. Jnriju na Ščavnici ima svoj redni občni zbor 24. t. m. popoludne ob 3. uri v bralni sobi, ude in prijatelie društva k mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor. — Gornjeradgonska posojilnica je poslala druStvu 20 kron, za ta blagi dar izreka v imenu bralnega društva tem potom prisrčno zahvalo odbor. Kmetijsko društvo zaPtujski okraj, registrovana zadraga. Da se vstreže občni želji knietskega liudstva, zbrali so se septembra 1. 1. nekateri posestniki in so sestavili pravila za kmetijsko društvo, katera pravila so se potem predložila c. kr. okrožni sodniji v Mariboru v registrovanje. Kmetijsko društvo ni konsumno društvo, pa vendar so pravila več mesecev po raznih pisarnah potovala predenj so se odobrila. Kmetijsko društvo ima kot zadruga z omejenim poroštvom namen: 1. kupovati za zadružnike ali posredovati pri nakupu za poljedelistvo potrebnih stvari, bodi si v last, bodi si v skupno rabo, in prodajati ali posredovati pri prodaji teh predmetov za zadružnike; 2. shranjevati, pretvarjati ali prodajati pridelke zadružnikov; 3. snovati naprave, s katerim se povzdigne gospodarska produkcija zadružnikov; 4. priskrbeti v ta namen potrebne stavbe in tehnične naprave. Načelnik zadruge je gosp. Mihael Brenčič v Ragoznici. Prihod- njič objavimo glavne točke zadružnih pravil, pogoje pristopa k zadrugi itd.