The Oldest and Most Papular. Slovene Newspaper. »» United States of America. ame Slovenec ifŠTEV. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage 1 GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. 3RUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) ffajjstarfijši im najbolj priljubljen flovensM list v Združenih Državah Ameriških. (NO.) 144. chicago, ill., Četrtek, 25. julija — Thursday, july 25,1935 LETNIK (VOL.) XLIV adni ukaz prepoveduje nadaljnji obstoj katoliških mladinskih organizacij v Nemčiji. — Razpustitev zveze katoliških vojnih veteranov. — Konservativni elementi v nazijski stranki se ne strinjajo z verskim Preganjanjem. Kdorko- * j. ?«Un, Nemčija. ' ])ojn karkoli se v Nemčiji postna ne strinja z nazijski-i» mi dok't rinami, se mora s silo reči ali zlomiti. To načelo podlaga novega »azijskega JPodv > . lajanja proti veri, ki so ga P Počeli pretekli teden in ki so L VGdno nadaljuje z nezmanj-rn° liutostjo. L Najnovejša odredba, ki je eL! a izdana iz centralne vlade, ^»avlj* končnoveljavno vse Tlad'nske organizacije, ki ni-!l;io izrazito hitldjrjevskega ('fata. Prizadete so s tem ka-4°i mladinska društva, a Jf^edba se nanaša tudi na ''otestantske organizacije. Iz-T^l je odredbo notranji mini-;te>\ Wm. Frick, ko je dal ^paz vladam posameznih nem-pih provinc, da morajo s silo fstreti vsak o gibanje mladincih društev, češ, da ogrožajo isfVni red in mir. Ukaz pravi ?aJidrUKim: "Verske organi-zlasti katoliške mladin-2Veze> so v zvišani meri k°i'ačile meje svojega delo- ikralJ Juri.i, kateri prebiva v tu K'L^a in posegle v politiko ter PROTI JAPONSKI Fašistično časopisje bruha srd proti Japonski. Rim, Italija. — Fašistično časopisje je pričelo zadnje dni silovito napadati Japonsko zaradi njenega nasprotovanja proti italijanski akciji v Afri ki. Pisanje listov'je zavzelo tako oster ton, da se čuti japonski poslanik v Rimu prisiljenega, da vloži proti tej kampa-imenu AKTIVNOST KOMUNISTOV Nameravajo ustanoviti v Ameriki tretjo stranko. —O— Riga, Latvija. —Kakor trdijo poročila iz Moskve, izdelu- Item oziru nič SALUNI MORAJO DOBITI LICENCE Chicago, lil. — Policijsko ravnateljstvo je opozorilo lastnike salunov, da si morajo takoj nabaviti nove licence za drugo polovico tega leta, ali Pa zapreti vrata. Policija jo dobila naročilo, da ne sme v popuščati. Do nji v imenu svoje vlade pro- |ko pregovoriti, test na italijansko zunanje mi- ik novi stranki, nisterstvo. Istočasno pa je ča-| sopisje izlivalo svoj srd tudi) nad Anglijo in nad Nemčijo.! Zadnji se očita, da zalaga ! jejo komunisti načrt, da pridejo do oblasti v Ameriki, in sicer dajejo navodila svojim ameriškim agentom, naj za volitve prihodnje leto ustanove tretjo stranko, ki bi imela ko munistični značaj. Trdijo, da je čas za ta korak izredno ugoden, češ, da so ameriški vo-lilci enako razočarani nad obema sedanjima glavnima strankama, republikansko in demokratsko, in jih ne bo tež-da se obrnejo torka zjutraj je plačalo licenco 6836 salunov. o— — splošne prestopnice končno odobrene Abesinijo z orožjem. —o- Chicago, Tli. — Po prereka- inju, ki je trajalo več let, ste 'končno dve transportacijski [družbi v tukajšnjem mestu pri-j stali na to, da se uvedejo London, Anglija. — V po- splošne prestopnice (transfer-nedeljek je imel bivši grški grški kralj se pogaja za povratek KRIŽEMJVETA — Addis Ababa, Abesinija. — V torek je tukajšnji cesar Selassie obhajal svoj 44. rojstni dan. Sprejel je ta dan zastopnike tujezemskih držav, ki 'so mu izrazili čestitke, zvečer pa se je vršil svečan banket. — Madrid, Španija. — V novem španskem kabinetu je postal vodja katoliške stranke, Gil Robles, vojni minister. Skupno ima katoliška stranka od 13 ministerskjh sedežev sedem, dočim jih 'imajo prej močni radikalci le tri. — Bomba j, Indija, mesta Lahore so se razširili iz- OBSEDNO JPTANJE V Terre Haute prišlo do več spopadov med stavkujočim delavstvom in državno milico. — Stavka končana. Terre Haute, Ind. — Kakor je bilo že včeraj poročano, je delavstvo v tukajšnjem mestu proglasilo pretekli ponedeljek generalno stavko. Razširila se je stavka na vsa podjetja v celem Vigo okraju, v katerem to mesto leži, in udeleženih je bilo v stavki okrog 60,000 delavcev. Na pritisk stavkarjev so se zaprle" vse trgovine v mestu in grozila je že lakota, kajti ustavljeno je bilo vsako prodajanje in dostavljanje živil. Še isti večer pa je nastopila 1% ifugoslavife* Ogenj je skoro popolnoma uničil Bogdanjo vas pri Žužemberku; ker ni bilo vode, so ljudje nosili na slamnate strehe kislo repo, da se jih ogenj ni prijel. — Smrtna kosa. — Nezgode, novice in drugo. Bogdanja vas pogorela Žužemberk, 2. julija. —Davi ob 2 je izbruhnil pož&r v Bogdanji vasi v Ustniku pri "Štrekalu" in je namah objel vsa sosednja poslopja. Ljudje so si komaj rešili golo življenje. Ognjeni steber se je na • enkrat dvigal do neba. V cen vasi ni bilo več nobene vode, Krka pa teče v globoki strugi pol km daleč. Ubogi ljudje niso imeli nobenega sredstva na razpolago plroti vničujočemu elementu. Na nekatera slamnata poslopja so nanosih kisle repe iz kleti, da so omočili in 'državna milica in vojaške ob-Itako so se obvarovali požara z vi i rna "'■lajo aktivnost «,„, katerem letovati If finska ^ torek so nato izšli L m ukrepi. Tako je minister in min. pred-Prusije, Wm. Goerimr, na polju, se ima pravico samo Hitlerjeva organizacija." še na-zrako- , . ni minister kajšnjem mestu, daljšo kon ferenco z županom grške pre-stolice, Aten, med katero mu je zadnji predložil pogoje grške vlade, na katere mora pristati, predno se bo mogel razmotrivati njegov povratek. |Po teh pogojih se bo znatno j lasti so ' proglasile nad celim okrajem obsedno stanje ter od-iredile varstvo za trgovine, ka-jtere želijo ponovno pričeti s poslovanjem. Zveza tukajšnjih trgovcev je v torek sklenila gredi muslimanov tudi v "Punjab. Tamkaj je prišlo do mesto 5iato> c'a se l)odo ii'govine od- , , . .. . v iiev. V torek zvečer je stavkovni .spopada, ko je policija skusa- ■ . , . , , Tr , , . ...x-i- , „1 -1 rnnr* _ i- odbor generalno stavko neprica-;Bodganio vas v strugo Krke m z linij ene družbe na linije druge. V poštev pridete cestna železnica in nadulična železni- jla razpršiti kakih 5000 musli-1 ca. Do sporazuma je prišlo pri Imanov, ki so napravili protest konferenci, ki se je vršila pre- ni obhod, ker se jih je oviralo i tekli ponedeljek, prle kljub protestom stavkar- H da se mora razpustiti %,Tnizacija katoliških vojnih &S pa in obe družbi ste pristali na to, da se uvede novi sistem za poizkušnjo za dobo enega leta. Splošne prestopnice stopijo v veljavo omejila kraljeva oblast, da ne 22. septembra. Po določilih bo bo kralj takorekoč nič druge-| potnik lahko prestopil s cestne ga kakor figura in ne bo imel kare na nadulično železnico Vzgojni minister, je objavil, da v na- 'Oi j; ^ ^deležitev Pri službi bož- fdi %o Ka > bo več za srednješolsko nobene besede pri vladanju dr proti doplačilu treh centov. žave. Zupan je priporočal kra- Vožnja na cestni kari sami bo ahgv, ^ obvezna, marveč bo e tega vsakomur na prosto 1 ju, naj mirno in potrpežljivo še v naprej 7 čaka in naj ne skuša s silo za-|Clan, v torek, centov. Drugi se je otvorila i Ph j^or znamenja kažejo, se ^ Protiverskimi aktivnost-^ >1^. !'e strinjajo vsi voditelji v stranki; konservativ-- i°sebnosti v njej so jim 11a-nasprotne in vršilo se ^o.st že jŽii^611' °dpraviti fanatizem. je tudi to, ker je novi 'en cent, namreč novce po več konferenc, ki imajo sesti prestola, češ, da bo itak cela država glasovala za njegov povratek. -o- načrt za kovanje malega drobiža konferenca z busno transpor tacijsko družbo, da se še njo vključi v novi sistem. -o-- izurjen mož Seattle, Wash. pri izvrševanju njih bogoslužja. — Belgrad, Jugoslavija. — V več hrvatskih mestih je prišlo preteklo ponedeljek do izgredov, ki so jih vprizorili hrvaški separatisti. V Zagrebu je bila napadena ki so nosile jugoslovansko tro bojnico, in trije od njih so bili resno ranjeni. -o- kovano preklical in odredil, da se delavstvo vrne 11a svoja mesta. V torek je prišlo do spopadov med stavkarji. in vojaštvom, ko se je kršil ukaz vojaških oblasti, da se ne smejo vršiti nikaka zborovanja. Vojaštvo je vsakokrat s pomočjo Žrtev Krke V Krki je utonil 20 let stari Mikec, posestnikov sin iz Slat-lika pri Novem mestu. Isti dan je bil v Novem mestu na naboru, nakar se je šel kopat v Krko na neko plitvino ob globoki krnici in v njej izginil. -o-- Nova vrsta slovenske češnje G. Zupančič, ki stanuje v Ljubljani, je v teku nekaj let od-gojil novo vrsto češenj-hrustavk, ki so debele ko češplje. — Pred leti, ko je bil na Gorenjskem, je dobil iz Avinjona na Francoskem cep žlahtne češnje ter jo tu gojil. Cvet je potem križal s cvetom divje planinske češnje in potem pečke dozorelega sadu vsadil v zemljo ter tako dobil novo drevesce. Cepič tega novega drevesca je vcepil na domač divjak in ta češnja je letos prvič obrodila lepe debele sadove. Take češnje še niso rastle na slovenskih tleh in želja gojitelja je, da bi se v doglednem času te vrste češenj razmnožile po deželi so skupno s Šmihelci dajali vo-';in s tem pripomogle češnjerej- cem do boljše kupčije. — Novo češnjo bo g. Zupančič najbrže imenoval "Kongresovka", ker je prvič rodila ravno ob času evh. kongresa v Ljubljani. -o- V Pesnici je utonil Šmihelski gasilci, ki so bili prvi na mestu, niso mogli vpora-biti svoje motorke, ker niso imeli zadosti cevi. V Žužemberku pa gasilci niso dobili konj na razpolago in tako so gasilci sami privlekli 800 kg težko motorko pol ure daleč po silno slabi in strmi poti pod do iz Krke. Prihiteli so tudi gasilci iz Zagradca in dali svoje cevi na razpolago in tako je bil požar omejen. Zgorelo je pet stanovanjskih hiš in 13 poslopij. Pogoreli so tile posestniki, kakor Washington, D.C. prihodnjih par dni namerava Tekom l&eljek se je vršil mestu kontest preprečiti skušajo razstavo Chicago, 111. — Razne tukajšnje organizacije, med njimi tudi zveza trgovcev, so na-V pone- sprotne načrtu župana Kellya, v tulcajšnjenrjda bi se del prostorov bivše v povijanju svetovne razstave uporabil za yi jim ljudje pravijo po domače: skupina osebPlinskih bomb prednike obvla-| Dobiravc, Mihatov, Štrekal, dalo. Ijernavs in Cesarjeva Micika. Kakor že poročano, se .1 e j___ gtvekalu sta zgoreli tudi generalna stavka proglasila izjf],ve kravi. Škode je nad 200.-solidarnosti do delavstva v^qq j)in, zavarovani pa so vsi glazurnem podjetju, ki se je že več mesecev borilo za svoje pravice, podjetje pa je, namesto, da bi ugodilo zahtevam stavknjočih delavcev, pripeljalo od drugod stavkokaze in jih namestilo. zakladniški tajnik staviti kon !°trok v plenice. Ženske pa so stalno chicaško razstavo, češ, ive],^ter za verske zadeve, H. I tit),- ' 0c'šel na tritedenske po-!Ce takoj po svojem imeno-"jlJtozj.1, dogodek se različno t0 Nekateri trdijo, da je kamenje, da se bodo Ht°tlVerskih ■v, %ati 4 N gresu predlog za kovanje no- izstopile iz kontesta še predno .da bi s tem trpela lepota par-vega drobiža, manjšega kak0l se je začel, in ostalo je šest ka. Ker je illinoiška zbornica p0] moških. Prvo nagrado je do- načrt za razstavo že odobrila, bil 29 letni W. H. Lowe, ki je ne morejo te organizacije rije- se bodo pre-končala, drugi pa, novi minister nekako oči, da ne bo videl odredb vlade in tako ne bo treba pro-1 Proti njim. o- nepravo žensko na letel I1!- — V t uka j- Nteki-ChiCag0 ^ledališču je Ni,; '!r Ponedeljek zvečer 31 Fl'an(] Caldora, 133-1 W. H/Sbk HVe" Pograbil ročno ,aeke ženske. Imel pa % . 'Okovano smolo.' Žen- centa in desetinko centa. Pred sednik Roosevelt je načrt že odobril in tajnik Morgenthau se je izrazil, da bo naprosil kongres, naj predlog čimprej sprejme. Ta novi drobiž bo izdan v odpomoč predvsem tistim državam, v katerih je uveden prodajni davek na podlagi odstotkov. Tako na pr. znaša v Illinoisu prodajni davek tri odstotke in za nakup 50 centov je davek IV2 centa. Z novim drobižem bo mogoče plačati tudi odlomke centa. Illinois je v ta namen namen nameraval izdati sam svoje male kovance, a se je namera opustila, ker bi se s tem posegalo v pravice federalne vlade, ki ima edina oblast kovati denar. opravil delo v 16 sekundah. ga izvedbe samo-za 25.000 Din. Zažgala je brez dvoma zlobna roka in bomo sedaj zopet v večnem strahu, kedaj nam zločinec za-pali naše domove. -o- Omagal Na Remšniku, tako pišejo iz galnim potom; izvesti pa na-j Maribora, je našla Elizabeta meravajo pritisk na federalno jSnežič na pašniku nepoznane-vlado, da ta ne bo dala poso-!ga starega moža, v katerem so jila 13 milijonov, ki ga skuša {ljudje prepoznali 67 letnega dobiti župan v ta namen od Franceta Kaurana iz Selnice vec preprečiti le-'nje. POSLEDICE POVODNJI 1 čC »am, tero je naletel> .'e bi" ta iT policistin.ia, ki ga je lil^Noči j po"rabila i« Ka s NuifcJ0 ne'kega gledališkega 'Uvilallca obvladala ter od-Policijsko stražnico. "Vsak naj spozna, da bvez agitacije za katoliški list smo vsi zakopani v tihi, sramotni grob in naš mili narod ne bi dobival prepotrebnega bodrila." ob Dravi. Mož je bil osem tednov v slovenjegraški bolnici, iz ! katere se je vračal domov. Med potjo je omagal ter ga je na samoti dohitela smrt. Nova in srebrna sv. maša V tore;k IG. julija je v Fran-jčiškanski cerkvi 11a otoku Hva-ru opravil svojo prvo najsve-Itejšo daritev Hailo don Ante, I iz Skopi ja. Istega dne je v isti i cerkvi opravil svojo srebrno sv. mašo novomašnikov stric in vzgojitelj višji vojaški duhovnik Hailo don Mato. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Franja |gati Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je utonil pri kopanju 14 letni pastir pri posestniku Kronvoglu, Ferdinand Pušnik. Pognal se je takozvani Šmidlerjev tolmun v Pesnici, ki je precej globok in ga ni bilo več nazaj na površje. Njegovo truplo so našli šele naslednji dan. -o----t Nova tovarna Tvornico sukna snuje mariborska tekstilna tovarna Hutter in drug in bodo v kratkem pričeli s tozadevnimi pripravami. To bo sedaj že druga tovarna uikna v Mariboru. 1 -o- Lepo število izseljencev Kakor sedaj poročajo iz Ljub-lljane, se je udeležilo evharistič-|nega kongresa vsega skupaj 620 I izseljencev. Najmanjše število jih je prišlo iz Amerike in sicer 46, ki so prispeli trikrat, to je 14., 24. in 27. junija. Iz Holan-dije jih je prišlo 100, iz Belgije 80, iz Francije 160, iz Nemčije 200 in ostali od drugod, tako, da je njih število znašalo 620, kar je za sedanjo svetovno krizo že lepo število. —-o- Arzenik V Libeličah pri Dravogradu je v samomorilnem namenu zaužila večjo množino arzenika 29 i letna posestnica Roza P. Poma-ji več niso mogli in je v Katastrofalna povoden}, od katere je bila nedavno prizadeta država New York, je povzročila število smrtnih nesreč in napravila ogromno škodo. Qornja slika kaže razdrt most pri Y£a.tJuns Glen, N. Y. Vidmar, rojena Terpinc. — V Križevcih pri Ljutomeru je umrl Henrik Streicher, trgovec in posestnk. — V ptujski bolnici je umrla Marija Senica, uslužbenka stara 44 let. — V Krčevini pri Ptuju je umrla Marija Arnuš, hči posestnika ,stara 1,5 let. strašnih bolečinah izdihnila. Lepa starost I V Tržiču na Gorenjskem je ?red kratkim dopolnil 88 letnico rojstva bivši kovač in kočijaž Janez Štucin, po katerega je kmalu nato prišla božja dekla smrt in ga odvedla s seboj. J f Hirata S »AMERIKANSKI SLOVENEC" Četrtek, 25. julija i(Jo5 Amerikanski Slovenec ftevi in najstarejši slovenski w list v Ameriki. UltanovljM Uta 1W1. Izhaja vsak dan nuna aadel), pon«-Nljkov in dnevov po prasaikUt, Izdaja In daktf EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprav«: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina) _$5.00 _ 2.50 . 1.50 Zi celo leto Za pol leta ,. Za četrt leta Za Chicago, Krni« ta Evropo: Za celo leto----_J$6.00 Za pol leta__3.00 Za četrt leta -— 1.75 Tke first and tke Oldest Slovene N.ewspaper in America, Established 1OT1, Itauad dally, except Sunday, lion-day and tba day attar holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak RD., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year For half a year ______ For three month« - _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Kurop«: For one year___ ,, ,.,, ., , $6.00 .For half a year__3.00 For thre« month«___1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalani na uredništvo v«ak dan in pol pred dnevom, ko Izid« li»t — Z« us. zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopis« brez podpisa a« ne ozira. — Rokopisov uredništvo m vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Tudi - katoliki ali vsaj enakem obsegu kakor drugoverci". Tu ne poma- 'izlet izgubili zaradi splošne ga nič. Kuga se je razpasla tudi med — katoličani. Vse Stavke. Zato pa letos vse na kontrolira, toraj bi bilo res čudo, ako bi tudi katoličani ne kontrolirali. Pa imam le tudi nek pomislek. Vzemimo mesto Milwaukee. Mesto je pretežno — "katoliško", ampak kakšno — katoliško ? ? Koliko je tam naprednjakov, liberalcev, socialistov, komunistov, ateistov. . . med — katoliki ? Ako se je delala po dr. Staufferju štatistika tudi med Slovenci v Milwaukee, stavim, da so bili ti prav do zadnjega prišteti — katoličanom. Ampak kakšni katoličani so ti nešteti slovenski socialisti, komunisti, naprednjaki. . .? In štatistika jih je spravila vse v — katoliški koš. Sodite sami. noge, staro in mladb, da sc malo pozdravimo in pozabavamo v domačem veselju. — Pozdrav trifarškim Martinom ter rojakom in rojakinjam širom Amerike. Martin Slanec -o- KAJ NOVEGA NA KALU-METU Calumet, Mich. Lepa novost je krasen električni svetilnik (lestenc), ki je bil pred kratkim obešen v naši cerkvi sv. Jožefa. Prav na čuden način je prišel ta sveč- očarane seveda ženske, ki da hočejo po vsej sili takoj nazaj. Veliki jugoslovanski piknik se pripravlja, katerega priredi Jugoslovanski prosvetni klub na Electric parku. Pričakuje se, da bo to eden največjih piknikov, kar smo jih doživeli v tem kraju. Na piknik so povabljeni odlični gostje in med njimi tudi jugoslovanski konzul Vukomirovič iz Chicage tev kongresnik Ilook. Oba sta tudi obljubila da prideta. Piknik se bo vršil v nedeljo 4. augusta. Ker mnogi želijo na parku tudi pojesti svoje kosilo, zato bo park odprt že ob 11. uri dopoldne. Vstopnina v park bo za odrastle 10c, medtem ko so Ne zanikam, ne tajim statistike in njenih podatkov, ampak močno majam z glavo, ako se dela štatistika med.!nik v našo cerkev. Kupile sta — katoličani, ki so katoličani le na papirju, po imenu. Za-'sa namreč dve poljski tlruži- to vsaj za mene taki podatki niso prav nič presenetljivi in'ni> Pa ne za slovensko, ampak [otroci prosti. Za mladino bo- nepričakovani. "P.erditio optimi pessima — ako se kato-'za PolJ'sko cerkev. Ker je pa do tam različne igre, ki bodo ličan spridi, je najbolj spriden", in če se "katoličan" spridi .P^ka cerkev ^prta, so sve^ —— ,,„„.jI1„ i__, i , . „ , tilnik darovale slovenski cer- cio porodne kontrole, je popolnoma naravno, ne nepricako- kvi ,, g $ vano, da bo se spridil pod - drugoverca. Nedavno je bilo na tem me- Tako pridemo do takih — statistik o katoličanih. Nočem staviti nobenega vprašanja, ko pravim: Tudi — katoliki. Zadeva pa je potrebna, da se jo razjasni. Gre za porodno kontrolo. Komur je za obstanek naroda ali rase, prizna, da je kontrola v raznih oblikah pravi rasni samomor —- race suicide — ampak kontrola gre naprej kakor po voden j. Dalje je znano, da je skoroda edino le katoliška cerkev iz tehtnih moraličnih razlogov zoper vsako umetno kontrolo, vse drugo je kontroli podleglo, namreč pri stališču do take kontrole. Zdaj pa prihajajo hudi udarci na — katolike. V Minneapolis!!, Minn., je bil shod "A. A. for the Advancement of Science" in dr. Samuel Stauffer je odkril "surprising and unexpected data". O teh "presenetljivih in nepričakovanih podatkih" najdem zapisano: For his survey, the non-Catholic, middle-aged sociologist kept records of 40,766 Wisconsin families and 100,000 children. Since 1919, in Milwaukee, Catholic birth rates had dropped 15 per cent; those of non-Catholics dropped only 5 per cent. In Wisconsin cities of 20,000 (excluding Milwaukee) the Catholic rate declined 14 per cent; the non-Catholic, 11. "It is reasonable to think," Dr. Stouffer told his astonished audience, "that the same thing has happened in the country at large . . . Whether Catholics are using birth control against the wishes of their Church or are resorting to continence cannot be proved, from my evidence." "Et tu, Brute — tudi ti, moj sin Brut. .." tako je bolestno zaklical Cezar, ko je videl Bruta, katerega je ljubil kot lastnega sina, med svojimi morilci. "Tudi vi — katoliki. . ." kontrolirate, tako bi enako bolestno lahko vzkliknil vsak katolik, kateremu je resno za katolika načela in za opomine in nauke katoliške cerkve. Kaj naj rečemo na te — podatke? Ali naj jih krat-komalo tajimo? To bi bila gola budalost. Imenovani profesor dr. Stauffer jih gotovo ni falsificiral, potvoril. Statistika bo dejanska, bo tako, kakor statistika pove. In ta pove, da je med katoliki še dosti slabše, kakor med drugoverci, ker so šli katoliki 15 oziroma 14 odstotkov navzdol, drugi pa le 5 ali le 11 odstotkov. Ta je v resnici •— presenetljivo in nepričakovano. Ali naj povesimo glave? Gotovo, ako je te podatke zapisati edinole na rovaš — kontrole, ki bi bila toraj hujša med katoličani nego je med drugoverci. Malo pojasnila pa bo le treba. Sam dr. Stauffer pravi, da se ne more dokazati, ali je to gola kontrola proti želji.cerkve ali pa — vzdržnost. Zadnje bi bilo v redu. To je pa le — slama, priznam odkrito. Tudi "Echo", katoliški tednik v mestu Buffalo, N. Y., prizna, da "verniki prakticirajo" race-suicide" v enakem VESELO SNIDENJE TRIFAR- SKIH MARTINOV PO 50 LETIH San Francisco, Calif. Ravnokar sem bil prebral v Amerikanskem Slovencu črtico Martina Kremeseca iz Chicage in se zastopil v misli, kaj se je vse zgodilo v tem času. Vse mi J je rojilo po glavi, vendar na kako presenečenje, zlasti na tako kot se je kmalu potem zgodilo, pa še mislil nisem. Bilo je^ 11. julija zvečer, ko ije na vratih zaklenkal zvon-[ček, tako lepo, kot zvonovi pri {Treh farah. Zvonila pa je "ta korajžna'' Bara Kramer in pripeljala Martina Kremeseca k ,Martinu Slancu, na vesel in srečen sestanek. Ni vzelo dolgo in že smo dokončali, skleni-jli ter se podali proti zidanici, jda pogledamo, kako in kaj. Takoj sva bila prava vinska bratca, prav po stari belokranjski navadi. — Martin si je izvolil belega, zelo stari muškatel je to. Ker pa on ni takim stvarem vajen, je postal njegov obraz vroč in rdeč kot roža. ves v veselem razpoloženju. Ali je Martin tudi v, Chicagi tako vesel, kjer še vedno občuti veliko izgubo svoje žene ? Pogovarjali smo se, kako plahtice lepo dišijo. Ko smo odrinili iz "kevdra" na vrt, je Mary Red, predsednica podružnice št. 13, SŽZ. natrgal« velik šopek belih, plavih in rdečih cvetlic. Martin je vzel cvetlice v roke, jaz sem pa smehljajoč rekel: Zdaj naj te pa magari celi svet vidi, da si fant od Treh far doma. -- Podali smo se gori v sobe. Korak za korakom smo počasi stopali in beseda je privlekla na dan besedo, da je bilo vedno kaj novega, da se je Mr. Kre-mesec iz Chicage, kar čudil. Videl je tudi ogromno rožo z zelenimi peresi. Ko smo pa opili ven, je bil ravno most v električni razsvetljavi. Krasen pogled in kakor nalašč, ravno izpred naše hiše. Tukaj sva si stu poročano, da so se nekateri zlatoiskalci podali na lov za zlatom. Sedaj pa moramo na njihovo veliko žalost poročati, da so prišli s tega lova praznih rok. Tega seveda niso javno razglasili, pa se je stvar vseeno izvedela. Zakonsko zvestobo sta si obljubila zadnjo soboto meseca gotovo tudi stare zanimale. Igrala bo tam tudi vesela godba tamburašev iz Ahmeeka. Zvečer bo .v veliki kazini ples. — V nedeljo 28. julija pa priredi svoj piknik eno najaktivnejših društelv Slovensko Hrvatske Zveze, dr. sv. Roka št. 9. in sicer v prijaznem gozdičku v Tamarack. V Manchester Iowa je umrl John Stukelj, najstarejši sin spoštovane družine Mr. Math Stuklja z Oak ceste, Yellow šim bolnikom, da kmalu okrevajo in se vesele trdnega zdravja. Fr. Smole, zast. -o-- junija Rudolf Rom, ki je usluž- 'Jacket. Umrl je v starosti 42 ben v Vertinovi trgovini in pa let. Zaposlen je bil pri Great Miss M. Vranesich iz Ahmee-ka. Poroka je bila v cerkvi sv.-Jožefa in po poroki sta novo- zopet podala roke in pri tem .poročenca odpotovala na ženir sem si mislil: Luč tvojega živ-j to van jsk o potovanje po Minne-ljenja, žarko sveti v mojem soti. — Na Ahmeeku sta se tu- srcu. Zgoraj omenjene besede niso nobena sebičnost. Martin Kremesec iz Chicage, vzbuja in zvišuje duh čistega slovenstva, Martin iz San Francisco, ga pa v tem strogo podpira. Zakaj bi ga pa ne? Drugi nam pravijo kako majhni smo Slovenci, mi jim pa kažemo, kako smo veliki. Samo- premislite. Od Triglava do Treh fara, v sredini Ljubljana in Bleško Jezero. — Imenujemo se trina-rodnostni in tudi smo, Slovenci, Hrvatje in Srbi. Poleg vsega tega pa še tudi lahko zapišemo Velika Jugoslavija. — V Ameriki smo tako prosti, cta bi bili že lahko desetkrat boljši kot smo. — Včasih premišljujem usodo goriških Slovencev Kaj neki bi oni delali in nare- di poročila Miss Mary Grde-sich in Mr. Charles Paul iz Mohawk. Nevesta je hči poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Grdesicha. Zavarovalna družba Detroit Life Insurance Co., katere glavni urad je v Detroitu in pri kateri je zavarovanih veliko Slovencev in Hrvatov, se bo, Če bodo člani dopustili, reorganizirala. Di»užba je namreč postala uesolventna in tedaj ja1 okrožni sodnik Ingham County sodišča izdal odredbo, da družba ne sme izplačati nobenemu svojih članov tako zvano gotovinsko vrednost certifikata in tudi nikakih posojil ne sme dajati na certifikat. Izplačane pa bodo vse posmrtnine, odškodnine in endowment certifikate, kar mnogi člani gotovo dili, če bi imeli, tako priložnost, z veseljem pozdravljajo, ker kot jo imamo mi tukaj v Ameriki. Dne 14. julija smo imeli zabavo v prid Slovenskega Doma. Takrat je predsednik Peter Kurnik vse razkazal kaj imamo in kaj ne. Tukaj nas je precej, ki bi ra'di, da bi so Dom povečal in bi imeli Slovenci svoj Auditorium, pa izgleda, da lije bo nič, čemur so pač še vedno krive slabe razmere. Dobili pa bomo povečano "Patrick Henry . School". To je tudi lepa sredina našega hriba. Saj pa je na našem hribu zdaj že več kot 600 otrok. Dne 4. augusta bodo imela vsa slovenska društva skupni izlet v Laudgen Garden Col-ma. — Lansko leto smo skupni Western železnici. Pokojni John je bil rojen na Calumetu in je pred 22 leti odšel v Chicago, 111., kjer je bival dolga leta. Kot krepak mladenič je bil tudi on pozvan v zadnji svetovni vojni pod orožje in je leto in pol prebil na Francoskem, "kjer si kot mnogo drugih, nakopal bolezen, ki se je*pozneje razvila v srčno hibo. Nekega vročega dne je sredi dela na železnici nenadoma omag;al in kmalu' nato izdihnil. Truplo pokojnega je bilo pripeljano na Calumet. Pogreb je bil v ponedeljek 15. julija iz cerkve sv. Jožefa na Lake View pokopališče. Pokojni zapušča poleg potrtih staršev še štiri brate in štiri sestre.,—. Lansko leto se je v avtomobilski nesreči smrtno ponesrečil njegov najmlajši brat Edward.—Staršem, bratom in sestram pokojnega izrekamo najiskrenejše sožalje, njemu naj bo pa lahka hladna ruša in naj v miru počiva. R. upornik umira s križem v roki V Oviedu na Španskem so istrelili dva moža, katera sta ;e z orožj.em v roki udeleževala zadnje revolucije. Eden izmed njiju narednik Vasquez je umrl s križem v roki. Malo prej, preden je izbruhnila revolucija, je pobegni od svojega polka ter se nato udeleži! naskoka na vojašnico. V isti vojašnici so ga sedaj ustrelil) vpričo vsega polka, kateremu je pripadel. Zadnje ure svojega življenja je preživel v družbi katoliškega duhovnika, kateri ga je spovedal in obhajal. Drugi pa je umrl brez kesa-nja. Tudi on je vodil del vsta-šev ter je ukazal streljati na jgručo neobroženih moških, žensk in otrok, ki so s culica mi bežali iz svojih domov pred uporniki. Vsega tega se mož ni kesal, ampak je umrl s klicem: "Naj živi republika!" ---o-- poziv francoskega ' predsednika ljudstvu Pariz, Francija. — Državni predsednik A. Lebrun je preteklo nedeljo naslovil na francoski narod apel, naj preneha s svojim nasprotovanjem proti ekonomskim zakonom, ki jih je izdal min. predsednik Laval. Po-Zval je ljudstvo, naj pomaga vladi pobijati depresijo, o kateri je dejal, da je za njo deloma odgovorna Nemčija, ker ni plačala reparacij. naročnikom v standardu, granville, illinois in tamkajšnji okolici laznanjamo, da je sprejel zastopništvo za naš list g. Josip Bregar, na Standard, 111., kateri je pooblaščen, .uobirart na~ jročnino za list "Amerikanski I Slovenec," za oglase in prodajati knjige naše knjigarne jin sploh vse, kar je v zvezi z našim podjetjem. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko pri agitaciji za list "Amerikanski Slovenec." Uprava "am. Slovenca." M eni( lj L fee d li nt {rati ku Nj; Jhite nogi !mu > jpren livp kt | na it in h'evc so se mnogi že bali, da še po-smrtnin ne bodo dobili izplačanih. Sedaj je stvar torej nekoliko urejena. Kakor se sliši, se kmetje iz tukajšnjih okrajev, ki so se izselili v Alasko, nič kaj ne pohvalijo s tamošnjimi razmerami in jih je baje mnogo že odpotovalo nazaj. Pravijo, da so pričakovali, da pridejo v lepo vrejene vasi in farme, pa je dolina polna komarjev in pri tem ni niti najpotrebnejših sanitarnih naprav. Prišli da so v gozdove in na prazno zemljo, katero morajo sedaj šele pričeti obdelovati, če nočejo da od gladu pomrejo, kot nekdanji prvi naseljenci, ko so prišli v Ameriko. Nabolj so raz- BARBERTONSKE NOVICE Barberton, O. Članice podružnice št. 6, Slovenske Ženske Zveze, bodo imele v nedeljo 28. julija svoj piknik na Moharjevi farmi. Zato vabijo vse slovenske ro-jke in 1-ojakinje, kakor tudi brate Hrvate iz mesta in okolice, da se v velikem številu Videležijo tega piknika. Tisti, kateri nim citti svojih lastnih avtomobilov, boste vseeno lahko tu'di prišli na piknik, ker bo vozil tja truk in sicer od farnega Club House. Pod zdravniško oskrbo se nahaja Mr. Frank Tonja. — Operaciji za slepičem1 se je moral podvreči sinček družine Mr. Joseph Lah. — Želimo na- iMet |sova po S jubl Vri galo »usti: ■» Po, 'o sta |osa\ |avg Pfev Me P A k« fetj( do • akl< Hi, ova * bi lav tal ieP Ntil i Že ta Je, lost, »Pal milo Npi Jrej Stop No Nui 'DEKLICA Z ODPRTIMI OČMI' je ime zanimivi povesti, ki bo začela v par dneh izhajali v našem listu. Ta povest je vzbudila vsepovsod obilo zanimanja. Prepričani smo, da ga bo vzbudila tudi med či-tatelji našega lista. Čitajte to povest od začetka. Opozorite na nio tudi svoje prijatelje in sosede, da se tudi oni naroče na list, da bodo čitali to zanimivo povest od začetka. TARZAN NEPREMAGLJIVI (146) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs V zadnjem trenutku je Tarzan napel vse svoje sile in začutil, da so jele vezi na rokah popuščati. Ko se je hijena Dango zagnala proti njemu, da mu pregrize vrat, je Tarzan stegnil svoje proste roke in kot z železnimi palicami objel zverino okrog vratu. Hijena se je hotela rešiti, a ni imela več časa. Videč, da jo misli Tarzan zadaviti, je hotela hijena zbežati in tako je za seboj potegnila tudi Tarzana, ki si ni mogel pomagati, ker je imel zvezane noge. Spustil pa hijene ni, ampak stiskal in stiskal čefdalje močneje, dokler ni bil docela prepričan, da je krvoločna zver popolnoma brez giba in mrtva. Šele ko je Tarzan videl, da se hijena ne gane več, se je umaknil nekoliko na stran od ubite zverine ter si jel odvezovati noge, katere je imel še vedno trdo skupaj zvezane. Opica Nki-ma je pa ves čas, ko se je Tarzan boril, V strahu čepela na drevesu in z opičjo radovednostjo opazovala ta nenavaden boj. Ko je Nkima videla, da se Dango več ne gane, se je šele upala počasi z drevesa in se boječe jela bližati mrtvi hijeni, katero je parkrat z največjo opreznostjo obšla. Nato je pristopila bližje ter vsa jezna pričela tolči mrtvo zverino, obenem je venomer čebljala in hvalila Tarzana, ki je ubil Dango. DENARNE P0ŠILJATVE odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dele sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene so podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile naae cene: Za Izplačila v dolarjih i Za $ S.00 pošljite $ 5.75 Za $10.00 pošljite $10.85 Za $15.00 pošljite $16.00 Za $25.00 pošljite $26.10 Za $40.00 pošljite $41.25 Za $50.00 pošljite $51.5C Lira: Za $9.35"._______100 lir; za $44.50_________500 lir in za $88.20_______„1000 lir Vsa pisma In poiiljate naslovite na: Dinarji: Za $ 2.75_________ 100 Din- Za $ 5.25_______ 200 Din Za $ 7.30_______ 300 Din Za $10.00....... 400 Din , Za $11.75......... 500 Din Za $23.50__________1000 Din John Jerich (V pisarni Atnerikanskega Slovenca) 1S49 W. CERMAK RD.. CHICAGO, ILL pn, fazs Sla, ^es K N lien pi bo h h Nt [A av( kle k ia dol »ti Ml ho h in N ti li, n( k k n k Četrtek, 25. julija 1935 "amerikanski slovenec* Stran B MARIJA POMAGAJ Z BREZIJ PRVIČ V LJUBLJANI enio slovensko ljudstvo je s prisrčnimi ovacijami spremljalo svojo Kraljico na njenem prvem romanju v Ljubljano. pe dolgo pred deseto so se zali na Brezjah dne 28. junija pati ljudje k izrednemu praz-Fu Marijinega romanja v Mjano. Od blizu in daleč so »hiteli, da se poslove od nje. P°gi so prišli razočarani k nje-Pu oltarju, ker so sliko že ob l)renesli na dvorišče in jo violi v poseben v ta namen izdelan F'1' in nekako ob pol desetih ! zlato vrvico pritisnili pe-11 'n nato so jo v slovesnem n'evodu spet nesli na oltar. Slovo z Brezij p1«! tem so že v zakristiji podkovali spremno knjigo, ka-F° so potem nesli s seboj v ^Hiano. solnde je neusmiljeno Kal° 'n niti za trenutek ni po-^stilo, ko je sprevod krenil pro-1 0(lbrezjam. Povsod ob cestah stali številni ljudje, takoj na pavcu je bil prvi pozdrav do-favskih župljanov, vendar se prevod ni ustavil. PRIPRAVE ZA VOJNO V AFRIKI V Podbrezjah e je sprevod vstavil, zbor je za-Marijino pesem "Lepa si", olska mladina je osula avto s Njem in po nekaj minutah J"0 že brzeli čez Bistrico proti 'aklem. Povsod so ljudje ka-globoko vero in veliko spodnje; skoraj ni bilo hiše, ki j® bi imela prižganih sveč, za-tiiv v drž. in papeških barvah, 'dob in križev, povsod so lju-e Padali na kolena in tako po-ft^ili Marijo, ^e smo V Naklem |fcta gasilcev, številne narodne fse, Marijina družba in Mari- h^fec z zastavami. Avto z mi- v podobo zavozi skozi gost n ki se pa takoj zgrne okrog ''ostne podobe. Ljudsko petje jjdpravi mogočen vits. Ljudje se i'en;iajo, Vsak bi rad čim bliže [ 0pil> vrsta se pomika, a ne mo- ,tj0 Priti vsi na vrsto. Po krat-feftl mamice so prinesle svoje otroči-čke k avtomobilu in ker je bilo baš opoldne je zadonela še mogočna pesem "Je angel Gospodov oznanil Mariji. . ." Komaj smo zapustili Šenčur, so nam že prišli nasproti fantje na okrašenih kolesih, ki so nas spremljali Do Velesovega Ljudje so v opoldanski vročini čakali na ovinku pri vasi. Tako domači in topel sprejem so pripravili Mariji, da je šlo vsem do srca. Ljudje so vdrli k avtomobilu, mnoge matere so prinesle svoje male otročiče k podobi in solznih oči so se vračale nazaj. Na nosilnici so prinesli pred podobo hromo bolnico, vsi obrazi so se čudno zresnili, kakor da pričakujejo čudeža. Še "Ti, o Marija" in sprevod je krenil čez zoreča polja Proti Cerkljam kjer je spet čakala zbrana vsa fara. Ko avto z milostno podobo še obstal ni. je že godba zaigrala "Marija skoz življenje" in po nekaj taktih je poprijela vsa zbrana množica. In spet ista slika: Ljudstvo moli in je srečno, ko ima svojo Mater pri sebi. Povsod zvoni in čudno slovesno je nad polji. Ljudje puščajo svoje delo in opravke po hišah in po poljih, od vseh strani hite po stezicah k cesti, ko zagledajo prvi okrašeni avto, ki drvi daleč naprej (najbrž bo časnikarski), že poklekujejo in se ozirajo, kje i je podoba. Pridruži se nova kolona kolesarjev, ki vozijo na čelu in ko smo prišli i avto ter ga z njim odpeljali. Pa niso ga odpeljali pred sodišče, ampak iz mesta, da ga tam zunaj k rat ko malo brez obravnave u.strclc Pater ni mogel stopiti iz avtomobila, ampak so ga morali nesti. Postavili so ga k steni, ob kateri je mirno obstal, njegovi morilci pa so se s puškami v rokah po-jstavili 5 m pred njim in namerili puške nanj. j Oče Evirarij je Se spregovoril besedo : 'Odpuščam vam! iN atq in Na sliki se vidi izbrana armada abesinskeg.i cesarja, ko koraka proti meji, redni in zato raje korakajo bosi. ob kateri zbira Italija svoje čete. Abesinskim vojakom se' zdijo čevlji prene- v narodnih nošah so na konjih jahali nasproti in strel je naznanil prihod milostne podobe. "Pozdravljena zemlje Ti blagoslov", to je bil pozdrav Ježiča-nov. Pri Stadionu so čakale že cele množice, ki so potem krenile po trotarjih s sprevodom Tako je torej Marija prispela v Ljubljano, saj je sv. Krištof že Ljubljana. V hipu je bila zbrana množica ljudi, večinoma vnetih vernikov, seveda pa tudi nekaj ljubljanskih radovednežev. Ljudstvo je pozdravilo Marijo z mahanjem robcev in nato je zapelo več Marijinih pesmi. Tako je sprevod točno ob napovedanem času, brez najmanjšega defekta prispel v Ljubljano in Marija je krenila po ljubljanskih ulicah med zvonenjem in pritrkrvanjem zvonov vseh ljubljanskih cerkva. PROBLEMI PRISELJENCA sproti 1708 k 1033, 5478 1932 in 751-1 1. 1931. — Sicer ni mogoče povedati vnaprej, kaka vprašanja bodo stavili n» kandidata, vendarle je dobiti vzorec in odgovorov, ki v glavnem pokrivajo izpitno snov. FL1S je izdala knjižico "How to Become a Citizen of the United States," ki vsebuje natančne informacijo o naturalizaciji in tudi 116 vzročnih vprašanj in odgovorov. Knjižica stane 25 centov. Federalna pomoč slepcem Slišal l/j Ko so pozneje prišli iz Mel V Komendo smo jih našteli čez sto in še nekaj fantov na konjih. Šolska mladina je obsula avto s cvetjem. Vodil jo je šolski upravitelj g. Ostanek in celokupno učitelj-j radi kakega stvo. Ljudstvo je zapelo dve Ma K, odmoru že hitimo proti bil danes Nastavi i>etljena ;s'avn Kranj ves slovesen, mogo-/a pri zastavi, okna in okrašena. Na trgu je čakala množica f^atiov, vsa šolska mladina, učitelj stvo. Sprevod je j.^11'1 do cerkve, kjer so Marijo li^ej pozdravili otroci s cvet- ! Hato so pa krepki moški L^Vi ubrali Marijino pesem in J kl'atki molitvi je vse ljudstvo > "Ti o Marija. . ." e'° prisrčen sprejem je bil V Predosljah '°iski otroci oziroma Marijin je čakal v špalirju in po-' trikratnim rijini pesmi in tako smo z vedno močnejšimi vtisi krenili naprej. V Mengšu je bil ves trg v mlajih in v cvetju. Ljudstvo je bilo razvrščeno okrog znamenja na trgu, kamor je zapeljal avto. Prisostvovali so poleg domače duhovščine tudi gg. lazaristi iz Grobelj', potem čč. sestre iz hiralnice, šolska mladina, razne družbe in številno ljudstvo. Spet so izmolili de-setko rožnega venca, godba je igrala Marijine pesmi, a čas je bil odmerjen. Marija je krenila med okrašenimi hišami in mlaji J Zopetni prihod deportirancev VPRAŠANJE: Ali more ino-zemec, ki je bil deportiran iz Združenih držav, dobiti priseljeniško vizo in biti zopet pri-puščen v Združene Države? ODGOVOR: To je mogoče, ako inozemec 111 kriminalec, marveč je bi! deportiran le radi nezakonitega prihodp. ali drugega vzroka, ki ga ne izključuje za vedno iz Združenih Držav. Deportirani inozemec mora poslati prošnjo na Secretary of Labor, da se mu dovoli zaprositi za zopeten prihod v Združene Države. Ta prošnja se dovoli zlasti, ako deportirane? je zapustil v Združenih Državah ženo in tukaj rojene otroke. To prošnjo more vložiti vsak čas, ali se ne more povrniti. bournea ljudje, so se jim domačini čudili. Ves dan so pridno pobirali cestni prah. ki so ga potem preiskovali v laboratoriju mestnega kemika. Pozneje so pobirali celo kamenje, s katerim je tlakovano mesto. Oblasti so se zganile in zvede-1 le, da vsebuje kamenje, s ka-1 terim so tlakovane ulice, neka.i j pravega zlata. Pred 30 leti sc ODGOVOR: Očimovo državljanstvo nima nikakega vpliva na državljanstvo pastorka. Adopcija ne spreminja državljanstva posinovljenega otro-va. Otrokovo državljanstva je odvisno od državljanstva pravega očeta, dokler ta živi. Po njegovi smrti se državljanstvo [tujerodnega otroka ravna po onem matere. Kakor sedaj stvari stoje, hči Vaše žene ima le pravico do "druge prednosti" v kvoti kot neporočena hči zakonito pripuščene ino-zemke. Izpiti za državljanstvo VPRAŠANJE: Ali je res, da so v zadnjih letih državljanski izpiti postali jako težji, in da mnogo prosilcev ^propada na teh izpitih ? ODGOVOR: Ni nikake pod VPRAiŠANJH: Slišal sem, da Security Act, ki je sedaj pred Kongres, vsebuje posebne določbe v prid slepcem. Ko- so zagraiele puške očeta Ev (Vazi ju ni bilo več. j V Astuiiji so prijeli nekega moža, ki se piše J uan Maestro, kateri je priznal, da je on povzročil smrt karmeličamkega p. Evfrazija. i ---o--- i 5TFKT*:N?NA ?N VROČINA I Da ti steklene posode, kozarci, cilindri v vročini ne popoka-; jo, jih ovij s slamo, položi dru-1:0 rr.ileg druge v kotel, potem nalij mrzle vode, pusti da se na ognju popolnoma segrejejo do z-ivretja in nato v isti vodi 1 ohladijo. ' Posode, ki jih nisi prepariral na la način, se ohranijo celo tudi tako, da ne vliješ vroče voda nanje neposredno, temveč preko srebrne žlice, ki sprejme najhujšo toploto kot dober prevodnik najprvo nase. Ce položiš steklenico na vročo ploščo ali v pečico, ji podloži nekaj časopisnega papirja. ~—p-- — Belfast, Irska. — Fanatizem protestantov v severnem m nihče zmenil za ta odstotek, dclu ^ se zadnj Knake in po. V1 , uprava je prepovedala zaseb do)me . katoliča- liko bo znašala nameravana 'no izkoriščanje svojih "zlatih penzija? [polj" in naročila novo analizo. ODGOVOR: Federalna via- S^e bo dala ugodne zaključke, da bo prispevala toliko kot dr-bo mesto nanovo tlakovalo žava do najvišjega zneska od $15. na mesec. Torej ako država prispeva za slepca po $15. bo 011 dobival skupaj po $30. Ako državna penzija znaša še več, bo slepec seveda dobival toliko več. flis. ulice. Dosedanje kamenje pa bo zdrobilo v mlinu v prah, da bi se okoristilo z zanemarjenim bogastvom. -o- DOGODKI IZZA KOMUNISTIČNE REVOLUCIJE NA ŠPANSKEM nom se čujejo tudi od drugod. V več vaseh, so se morale katoliške družine izseliti in umakniti pred takimi grožnjami. -o— predno mine leto dni, odkar je)lage za tako domnevo. Dejstvo bil deportiran. Spričevalo derivativnega dv- TO IN ONO ZLATO MESTO žavljanstva VPRAŠANJE: Poročila sem se z ameriškim državljanom i. s se zaslišali gla- Nc Nrstr-l <.Aavd Marijo ^ Ve" in nato so otroci obsuli u l s cvetjem. "Pokleknimo, po- , ®.ninio.'.." so »Ovi Jelena. Avto z milostno pO- je vstavil pred evhari-križem> ob katerem -ie V(>i' asno in zel° okusno vdelan hJv.' Marijin monogram. Du- 1920 in tako sem postala ame-Proti Domžalam >riška državljanka vsled poro- kjer so Domžalčani na Glavnem jke. Ali morem dobiti svoj" trgu presenetili s krasno deko- j lastno državljansko spričeva-racijo hiš. Trg je bil poln ljud- h0? Potrebovala bi ga z o/.i stva, zastopane so bile vse or- rom na nameraveno potovanje ganizacije, korporatovno učitelj- v stari kraj. ODGOVOR: Državljanstvo je, da.se manj prosilcem o'd-reklo državljanstvo v 1. 1934 kot v prejšnjih letih. L. 1934 so odbili le 1133 prošenj na- NESPROTNIK "NEW DEALA" 'n vse ljudstvo je popadalo kolena. onih inozemcev, ki so se na turalizirali indirektno, na pr. otroci ameriških državljanov, in pcilia je pričela peti litanije i;, mdstvo je pobožno odpevalo I1 Zadnje so še zapeli par Ma- stvo je bilo z mladino, zastopniki občine. Avto se je komaj vidno pomikal skozi dolg špalir, zadonela je Marijina pesem in kmalu je Marija prišla 1 naz}va derivativno držav Do Trzina 1 ljanstvo. Ne izdajejo se več ki spričevala derivativnega div lavljanstva tujerodnim ženskam, ki so postale Ameriške kjer so jo pričakovali otroci, so vsi nosili male praporčke z milostno! podobo Marijino z Bre zi K?. ;-«uuje so se ztipen jmi haj ,Hlllih pesmi. Ta sprejem je mo- Ikalo ob cesti, navdušenje je rast- ,7C-1 " ' ------'lo, povsod so na oknih gorele sveče, plapolale zastave in cvetja vedno več. Na Črnučah je ob prihodu milostne podobe zagrmel mogočen strel, nato se je oglasila pesem, druga, tretja, obrazi so goreli v sveti pobož-nosti in med gostim špalir jem vernega ljudstva je Marija krenila proti Ljubljani. Iz Ljubljane so prihajali nasproti avtomobili za spremstvo in tako je bil mogočen sprevod vedno večji. Na Jezici lilostnoi tx>uodo man, 1110/. ui e- V- i r t ini liunn amn uri držav janke vsled poroke pred 11. Cim bliže Ljubljane smo pi 1- •' ... ino<» . , . , , . dnem 22 septembra 1922, Lajali, tem vec občinstvo je ca- — J v tj Vsakega pretresti in navda-Ij^ Prepričanjem, da je naše ft^tvo še verno, ' globoko Ver-Jt '^benem je pa tudi pojasnilo, nam Slovencem milostna , Pomagaj z Brezij. i ed -številnimi mlaji, pod na-k ' na katerih je vsa "Zdrava *qV<» i > > • * •la je sprevod krenil , Proti Šenčurju i Cft 36 -sPet čakala velika innoži-lt, ,.(!lllega ljudstva, duhovščina, 1 uPan .le Umnik. Pred cerkvijo >muj. aVto vstavil med visokimi Ha,,j P/i lepo razsvetljenem ev- | •iew nem križu. Vse ljudstvo! Vzlic. temu take ženske so ameriške državljanke, pa mo rejo dobiti ameriški pasport ako »pokažejo državljansko spričevalo moža. Adoptirani otroci ameriškega državljana VPRAŠANJE: Sem natura-liziran ameriški državljan. Po ročil sem se z vdovo, tujerod-ko, ki ni še ameriška držav ljanka. Njena šestnajstletna hči stanuje v starem kraju, Ako njo adoptiram, bi jo t< napravilo ameriško državljan Pred par meseci so se n,a Španskem pred sodiščem obravnavali dogodki izza okto-berske komunistične revolucije. Pri tej priliki je preiskava Leta 1900 je razsajala v dognala, kako so komunisti Vzhodni Avstraliji zlata mr- 1 ustrelili karmeličanskega pa-zlica. Tisoči pustolovcev so \ii- tra Evfrazija. teli v vasico Bandigoult, kjer j Oče Evfrazij je pri priliki si res našli bogata zlata polja, padel in se hudo poškodoval Naselbina se je kmalu razrasla ua glavi. Prenesti so ga mora-v trg z več sto prebivalci. Po- \\ v bolnišnico v mestu Oviedo. zneje pa je nastopilo razočara- -j-a bolnišnica pa je takrat že nje. Govorica je pretiravala iz- bila v rokah komunističnih re-datnost zlatih ležišč. Samo po- volucionarjev, kateri so hoteli uunezni premožnejši podjet- 'patra takoj postaviti pred so- niki so je in si Pretežna se je raz digoult se span kraj". naročili rudarske stro-nakopičili premožen j e. večina pustolovcev po svetu. Banje spremenil v za- dišče. Zdravnik je ugovarjal in poudarjal, da se bolnik ne more gibati. Vkljub temu so ga zgrabili in gnali pred re-volucijski odbor. Ker pater ni mogel hoditi, so ga spravili v Katoliški Slovenci, oglašajte voje prireditve v "Amerikan-kem Slovencu''! Novi zemljevid Jugoslavije azdeljen v banovine, nove lolilične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiijatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase iste-ja naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti. —Novi zemljevid j« inte« resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in so naroča od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, 111- umiljmuii 4 j f pi n^^ip Sedanje in tK&doce gospodinje! PRAVKAR JE IZŠLA OSMA, izpopolnjena in pomnožena naklada knjige, ki je šla doslej že v nad 100.000 izvodih med slovenske žene, SESTRE M. FELICITE KALINŠEIv VEIilEA —--- J9 ko? Pa bi lahko potem prišla kot ameriška državljanka al/ Vi%nil° k avtomobilu in hotelo je plapolal nad vso cesto velikan- jpa kot priseljenka izven kvo-1 Milostno podobo. Mnoge j ski baldahin v rdeči barvi, fantje te?, Slika; kaže1 govcrnerja 'države Georgia, Eugene Talmadge,-a, ki je imel politični govor v Canton, Ga., kjer je napadal Rooseveltovo administracijo. Izrazil se je, da bo napel vse sile in porabil ves svoj upliv, da porazi ponovno Rooseveltovo nominacijo za predsednika prihodnje leto. Obsega 728 strani, 34 barvanih tabel, nešteto ilustracij v celo platno. v tekstu, razkošna oprema, vezava CEHA $3,00 Vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti so zbrana v tej monumentalni knjigi. Občudovanja vredna je smiselna porazdelitev snovi. PREGLEDNA IN NEIZČRPNA JE IZBERA NAVODIL IN RECEPTOV. Gospodinja pa se pouči tudi o važnih osnovnih .pojmih kuharstva in gospodinjstva. ZATO JE TO NAJPOPOLNEJŠE DELO TE VRSTE, KAR JIH IMAMO SLOVENCI! Ta knjiga sodi v vsako slovensko hišo! Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, III Ž5K. Stran 4 "AMERIKANSKI SLOVENEC" Četrtek, 25. julija 1935 " Zlatarjevo zlato " i i > ► Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. WGUST ŠENOA poslovenil SILVESTER K. Človek na drevesu se začne silno tresti; lice je kakor posuto s pepelom, modri ustni se odpirata in zapirata. Obupno prijema vejo, pritiska glavo ob les in se gr-banči kakor divji maček. "— zdaj —", zakliče Miloš, zdaj je prišla ura!" Puška poči, veja zaškrtne, človek na hrastu zakriči, vzpne se po veji in pade kakor kamen v sneg. Krogija mu je prebila glavo. "Pojdiva!" reče Miloš polglasno in odseka brivcu glavo. "Zdaj sem živel dovolj. Maščeval sem Maro in svojega gospodarja." "Pojdiva, Miloš! Bog se usmili grešne duše!" reče Jurko in oba se podata na pot proti Zagrebu. — Božična noč. Po nočni tišini je odmeval zvon in vabil vernike k polnočnici. In za-bučale so orgije in zapelo je ljudstvo: "Narodil nebeški se je kralj!" Dalje v gori, v gorski globeli je tulila jata lačnih volkov okoli trupla mrtvega brivca. XXIV. Čeprav je hrvatska gospoda bila razkačena na zagrebške meščane in na njihovega pogumnega vodjo Jakopoviča vsled očitnega upora, vendar je začela razmišljati, da banova sila in podbanove nasilnosti daleč prekašajo zakonito oblast; in kakor je ban s svojo vojsko hotel ugnati Zagrebčane, tako bi znal ravnati še kdaj tudi z drugimi hrvatskimi stanovi, ako bi ne bili pokorni njemu, ali bolje rečeno, nadvojvodi Ernestu. Gregorijanca je začelo vse zaničevati, ker je po svojem domačem prepiru celo zdivjal in ni s svojo razbojniško roko delal kvara samo meščanom, marveč tudi pravim plemičem. Sramotil je .vso hrvatsko gospodo. Radi tega so se jeli pojavljati med hrvatskimi veli-kaši in plemiči glasovi proti banu in posebno proti podbanu; med njimi je bil naj-silnejši nekdanji podban Gašpar Alapič. V začetku je bil odpor slab. Leta 1580. je zborovala zbornica v Varaždinu in ne . več v Zagrebu; pred kraljevsko svetlost sta bila v Prago poslana čazmanski stolni prost Mikač in gospod Ivan Zabok, da netita v kralju jezo proti Zagrebčanom in opereta hrvatskega podbana. Ko je istega leta nadvojvoda Ernest s silo razgnal požunski zbor, ker ni hotel Ogrski vrniti popolnih predpravic in je posebno tujcem dajal visoka dostojanstvena mesta; ko se je spuntala vsa dežela in je moral nadvojvoda Ernest natihoma bežati na Dunaj, se je dvignila tudi hrvatska gospoda in Ungnadova moč se je jela kršiti. Jako-povič je bil osebno pred kraljem, dan na dan so prihajala pisma o Gregorijančevih nasilnostih in čeprav je gospod Ungnad hvalil Gregorijanca kot najmočnejši steber kraljevega dvora in najzvestejšega slugo spletkarja nadškofa Draškoviča, Čeprav je Ungnad opisoval Zagrebčane kot hudodelce in lažnike, vendar je bila enkrat mera polna. Da ne bo več pohujšanja med zakonom in ljudstvom, je kralj zapovedal, da se razvidijo predpravice mesta Zagreba, naj sodišče izreče svojo razsodbo med podbanom in med Zagrebčani. Tih in zamišljen je sedel Štefan Grego-rijanec na svojem Medvedgradu. Dolgo, dolgo je gledal pred se. V njegovi duši so vrele silne strasti, njegova glava je bila polna čudnih misli. Neki nemir se mu je bral z obraza, neka tajna slutnja mu je morila dušo. Vse njegove prejšnje sanje so bile ničeve. Sin Nikolaj ni imel moškega zaroda, o Pavlu pa je samo vedel, da je bil po Dorini smrti zapustil Zagreb in se bije proti TurČinom; tako mu bo propadel, izmrl stari rod. To je rana, huda rana, ki se ne da zaceliti. Pa ko bi ga vsaj kdo tolažil v ti puščavi, a ni nikogar. Vsi prijatelji so se bili ločili od njega, vsi so ga zapustili, ker jim ni bil ostal zvest. Iz teh misli ga prebudi trobentanje grajskega vratarja. V sobo stopi sluga. "Kdo je?" vpraša Stefan zlovoljno. "Njegova milost — ban!" odgovori sluga. "Ban!" se začudi Štefan. Pa že stopi v sobo baron Krištof Ungnad. Na glavi je nosil sivo polhovko, a kožuh in hlače je imel iz debele jelenove kože. "Dober dan, brat Štefan!" pozdravi ban nekako jezno. "Bog daj, brat in gospod ban!" *Ali veš, Štefan, da je sramota, kar se godi!" začne ban srdito in vrže kapo na mizo. "Sramota je, pravim." "Kaj"pa je?" "NiČ me ne izprašuj. Počil bi človek same jeze. Tako se mi zdi, kakor bi mi vrag metal kamenje pred noge. Ne vem, kaj je z mojo Klaro. Od zadnjega Božiča se je vsa spremenila. Nekaj ji je prišlo v glavo. Ponoči skoči nenadoma iz postelje in kliče: "Vidiš te solzne oči? Te so leden nož. To boli, vedno boli." Komaj jo pomirim. Čez dan sedi povešene glave in moli na glas brez kraja in konca. Znorel bi človek pri takšni zabavi. Kaj ne? Pa še nekaj!" • "Kaj pa?" "Štefan, daj mi roko! Saj si mi prijatelj?" "Mislim, da veš sam najbolje." "In mi hočeš vedno ostati?" "Hočem!" "Ti si skoraj nekoliko- preoster, — tudi jaz sem. Jaz bi hotel te Zagrebčane, te ničvredneže kar podaviti." "Govori bolj jasno, gospod ban." "Bolj jasno? Dobro. Prihajam v kraljevem imenu." "V kraljevem?" pobledi podban. "Da. Slabo si zadel, brat. Tudi meni hoče skoraj odzvoniti. Kralj je zapovedal, da se mora izprašati ljudstvo radi zagrebških pisem." "Znano mi je." "Ali kakšen bi naj bil odgovor? Komisija pravi, da imajo Zagrebčani prav in da spadajo samo pred kraljevo in ne pred ba-novo šodišče. To neki stoji črno na belem v zakoniku. Tega ne razumem. Na to mi je pisal kralj."' # "Kaj je pisal?" "Da si ti spravil mene in zbornico na slaba pota. Da si proti Zagrebčanom uči-njal nasilstva, celo kraljestvo spuntal, da nisi prišel pred kraljevo sodišče in da teptaš pravice, katere bi moral ravno ti kot podban čuvati." • (Dalje) Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. . Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois POVESTNE KNJIGE IN ROMANI katere ima v zalogi naša knjigarna: AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Melikovezana .............. 80c BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski;'. Sentimentalen romati, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana.......................... Melikovezana ................................ BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani.......... BURKEŽ GOSPODA VITER- GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čcmažar. Brošura z 142 strani ................................................ 60c 40c 45c 50e CIRKUŠKI OTROK, spis. Bracket. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ........................................ 75c ČIGAVA SI? spisal Slavko Slavec. Nova knjiga, broširana, I(i2 str. Povest iz sodobnega slovenskega življenja in vse skozi zanimiva ........................... 6Sc ČRTICE, spisal Fran Ksaver Meško, trdo vezana knjiga z 160 strani ................................-..... 75c DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delili, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije de- li skupaj $3.00 DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest ................................................. 60c i ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja .......................................$1.00 FABIJOLA, po kardinalu Weise-liiami. Brošura 222 strani. In- teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ....................... FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povestice izpod spretnega Finigarjevega pere- 45c $1.50 FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knji- • ga 100 strani ................................ 75c GLAD, 53. zvezek Splošne knjižnice. Povest iz švedskega življenja, ki slika socialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani... $1.25 GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj................$1.50 GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 40c GORNJE MESTO, zanimiva po- . vest iz Zagrebškega življenja. Brošura z 270 strani...................$1.00 GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja ................................................ 35c GREHI PRINCA SARADINA, jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani ............$1.25 IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske poveš«i. Posamezni del stane $2.5b, oba skupaj ..............................................$5.00 IZBRANI SPISI, DR. KREKA, 2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ...........................$1.50 IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle-menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c IZLET GOSPODA BROUČKA, zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani............ 80c IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 280 strtni...........$1.60 IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bejer. Brošura z 410 strani $1.50 IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... 60c IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233 strani .................................................. 75c JAROMI.L, češka narodna pravljica za mladino ............................ 30c I JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive........$1.00 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA. povest, ki jo ljudje zelo radi čita-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ............................. $1.50 JUTRANJA ZVEZDA, spisal II. Haggard. Brošura 30v strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena .. $1.00 JURČIČEVI ZBRANI SPISI, zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, vsak po $1.00 V vsakem zvezku so sledeče povesti: 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva ^ prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v • Višnji gori. — Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. — — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci. 10. zvezek: Slovenski svetec in učitelj. — Veronika Deseniška. KMEČKI PUNT, A. Šenoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ............................... $100 KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00 KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol.. $1.25 PISANO POLJE J. M. Trunk Svetniki in hinavci Tam v mestu' 'San Francisco v lepi Kaliforniji je nekaj slič-nega, kakor je pouzeti iz nekega dopisa — Agnes Marko-vič 304 — v "Prosveti." Sicer ne pravi morda, da je ona svetnica, to bi bila laž, ampak vsaj hudo se pohvali s svojim ka-toličanstvom, da hodi k maši, da je že 21 let članica S.N.P.J. prebira "njeno tedensko glasilo vsakr teden," ji je hudo, "da ga ne dobi dnevno," da "jo še noben list ni pohujšal," da "ona in njena družina vseeno hodijo v cerkev," dalje še, da "zato društvo ali jednota njo še ni izobčila ali ven vrgla." To je cel koš samega — katoličanstva, kakšnega pa mora očividno "reverefntu," toraj Rev. Milanu Slajetu primanjkovati, ker on tako "udriha po "Prosveti," in hudo katoliški Agnes Markovič ni "ugajalo, kar "reverent" piše," v Zarji namreč piše čez "Prosveto," ki je prav pohlevna ovčica in list "ki ni tako strašno nasproten veri." Tukaj bi toraj imeli hudo veliko — katoličanstva, malo manjka, da "Prosveta" ne pride naravnost med seznam slovenskih — katoliških listov v Ameriki, vsaj 'strašno nasprotna veri ni,' in precej nasproten veri sem pogostoma tudi jaz sam, gospodin pomiluj — ko se mi prismodi mleko in pri tem grdo zakolnem. To bi bilo precej celo -strani. Na drugi strani pa očividno primanjkuje — katoličanstva pri "Rev. Milanu Slajetu," ko ta "reverent" udriha po "Prosveti" in udriha s tem po vrlo nedolžni ovčici, da so morale solze teči tam v Chicagu, ko so to katoliško robo iz Sun Francisca tiskali, solze same njenemu reverentu tudi P! vem, da poznam tukaj več dil žin, ki dobivajo A.S., pa se ij zmenijo ob nedeljah za cerk4|= in list A.S. pri njih v kotu ži. Ali je to pobožnost? meni je to hinavščina, ne P1' božnost." Tu imate črno na belem. | Tisto "svetniško" robo tisto "katoličanstvo" sem J; našel tam v mestu San Fr cisco, ko sem naletel na dop! ampak to grdo hinavsko rotf med katoličani je pa našla dj pisnica in jo zabeležila v "pr V( sveti." Gotovo so morali v Cfy cagir z zobmi škripati, ko i tiskali robo o taki — katoliki hinavščini. Dozidaj se pa niti mesto i" Zlata vrata niso podrla. K^JSi bo potem, ko pride tisto — ^ ga toličanstvo in tudi tista —- H % M* 'n, K lo 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS