—   211    —
Novičar iz slovanskih krajev.
Iz Picna 25. junia. Znam, da boste tudi te verstice iz dolenje Istre blagovoljno sprejeli. Stern (bela žito) nam je suša zlo pobrala in bojimo se, da ga bo še manj kakor lani. Karuza se je še komej iz zemlje prikazovati začela in to po zadnjem dežji na binkoštni pondelk in sledeče dni.   Semtertje rija veliko škodo sirko.
—    212   —
dela, neke mušice bo se pa na fižol spravile. Grozdje, hvala Bogu, prav lepo kaže, in če ga Bog obvarje zračne nesreče, nadjamo se, da bo letos dosti in dobrega vina. Kmetje okolj nas imajo že malo vina, veei de) njih že več mescov še kaplice vina v hiši nima in to je ravno sedaj grozno mučno za nje, ker pri teških svojih delih nar bolj vina potrebujejo se okrepčati. Oni kupijo naj raji černo vino za svojo potrebo , ker se bolje z vodo mešati da. Krajnski kerčmarji in vinokupci so letos le redko tukej viditi. Zdi se mi, da so se oplašili, ker so neki tukajšnji tergovci vino po S gol d, špud (mero od 52 bokalov*) deržali in ne krajcarja odjenjali. Dobi se pa pri nas gotovo tud po 7 gold. špud prav dobrega vina.   Bog z Vami!                                              Naup.
Iz Marburga 29. junia. Primerilo se je, da sim 15. dan pretekliga mesca v Lutomeru na komisijo zadel, ki je ravno preiskovala plemenske kobile, za fraucozi bolne. Bili so v ta namen pričujoči okrajni poglavar, poveljnik žebčarstva, vojni kovač in živinozdravnik, deželni živinozdravnik in pa profesor Pilvax iz živinozdravnišnice Dunajske. 100 kobil je nek v ti okolici okuženih, pa bolezin še ni tako delječ segla, da bi se ozdraviti ne dala, ako se bojo kmetje ravnali po tem , kar so živinozdravniki zapovedali, in ne bojo poslušali mazačev in konjedercev, ki s svojo neumno širokoustnostjo ljudi sleparijo, da mazaštvu več verjamejo, kakor skušenim zdravnikam, ki so se živinozdrav-ništva popolnama izučili. Želeti je, da bi gospodarji tacih kobil toliko bolj nevarnost spoznali , kolikor veči vrednost ima njih večidel prav lepa živina. Zakaj povedati moram, da v ti meri, kakor se v teh krajih reja konj povzdiguje, gre reja goveje živine rakovo pot, ker zraven nar lepših konj vidiš tu tudi nar sla-beji govedino, in taciga kmeta, ki se le z rejo goved peča, zaničljivo gledajo konjorejci.
Vinogradi Lutomerske okolice prav veselo letino obetajo; jesenskiga sadja pa, zunej češpelj, bo kakor tudi pri nas , tudi tu le malo.
Iz Lutomera sini pervikrat se v St. Jur na Sčav-niči proti Radgoni podal, — lepote tega rodovitniga kraja popisati mi ni rnoč. Popotnik misli, da se tu zares v raji znajde! Čudovito sim bil še razveseljen v gojzdih, polnih lepiga hrastja , in v lokah okolice Lutomerske slavčike slišati veselo prepevati, kakor da bi bili preljubi ptički drugod zalezovani in preganjani, tu, kjer nar žlahnejši terta rodi, zavetja iskali pred silo človekovo, in ga tudi našli! — Na poti od Ptuja sim vidil pervikrat o svojim življenju s tremi konji (dva sparoma, eden pa spred) tako orati, da je vodnik konj na levimv osedlanim jezdaril, orač pa po navadno plug vodil. Ce se zares tako teško orje, da je treh konj potreba, je konj, ki mora še jezdica nositi, usmiljenja vreden; če je pa tretji konj le bolj zato priprežen, da vodniku živine zraven pluga ni treba peš hoditi, se mi pa orač toliko bojj smili, ker mora peš iti in zraven še plug voditi. Ce, kakor smo v 55Novicah" brali, na Nemškim en sam človek orje in živino vodi, pri nas pa tega brez 2 oseb ne opravimo, je znamnje, da se nam še poslov ali hlapcov ne manjka!          —o—
Iz Gri&e pri Belju 21. rožnika. Ker?5Novice" hvalevredne dela domačih umetnikov pohvaliti nikdar ne zamudijo, naj povejo po širocim Slovenskim, da je g. Ferdinand Malahovskv, orglar v Ljubljani, ravno zdaj pri nas v Grižah v farno cerkev k zadovoljnosti vsih farmanov nove lepoglasne orgle postavil, ktere zvedeni možje, ki so jih ogledovali in poskusili, kot prav lepo in umetno delo verliga mojstra hvalijo. — Hvale vredni so pa tudi furmani zavolj tolikiga prizadevanja za božjo
čast. Pred dvema letama so pripravili tri nove altarje in več drugih reči, letos pa nove orgle. Tako lepe naprave vsaciga kristiana razveselijo, zakaj: »jfl* ljubim lepoto tvoje hiše, o Gospod, ino kraj, v kterim tvoje veli-castvo prebiva«. Ps. 25. 8.                            Grižki kaplan.
Iz Ljubljane. 1. dan tega mesca je z zlatimi pi-smenkami zapisan v zgodovino naše kmetijske družbe, ktere zbor so preljubljeni nadvojvoda Janez počastili s svojo pričujočnostjo, ki so se nalaš zavoljo tega en dan v Ljubljani mudili, da so se pomenili marsikaj s kmetijsko družbo, da so ogledali na Fužinskim grada nove kmetijske orodja in mašine, od gosp. predstduika Terpinca lani v Londonu kupljene , in ogledali novi del papirniceBevške, po Njih imenu »Janezia" imenovane. Lepo vreme je podpiralo slovesnost vsim pričujočim udam nepozabljiviga dneva in potovanje na papirnico in Fužinski grad, kjer smo po končanim ogledu okoli pre-slavniga nadvojvoda, kot družina okoli svojiga Ijublje-niga očeta, pod košatimi drevesi se vsedli h krasno ob-darovanim mizam in serčno vesele volje bili, vsi nadu-šeni le ene želje: naj bi mili Bog še dolgo dolgo nam ohranil osrečnika kmetijstva in obertnijstvat kteri kamor koli pride
i v sercih vsih si stavlja večni spominek«.
Drugo pot bomo obširniši popisali pomenke zbora, kteriga se je naš gosp. deželni poglavar, tukajšnji gosp. general, gosp. nadvojvodov adjutant in 74 gosp. udov kmetijske družbe vdeležilo; ravno tako bomo bolj razločno popisali dogodbe po zboru. — V današnjim ,,oglas-nikuu je natisnjen izpisik iz zapinuika naše kupčijske zbornice, ki bojo poredi sledili. — Zalostniga serca oznanimo, da je naš nadepolni rojak, gosp. France Plemel, bivši učenec zdravilstva v 4. letu na Dunaji, ki je pred nekimi tedni za persno vodenico bolan prišel se v svoji domovini okrevat, pretekli mesec na Goren-skim umeri. Domovina je zgubila nad njim mladenča, bogato obdarovaniga z mnogimi vednostmi in nadušeniga z živo dnmoljubnostjo.    Naj mu bo zemlja lahka!