ŠTEVILKA
LETO Lil, 4. DECEMBER 2020 CENA 1.80 EUR
Stanje na trgu dela
Nestabilne razmere vplivajo tudi na večjo brezposelnost
STRAN 5
Primož Žunter: »Kmet mora dvigniti zavest potrošnika na tak nivo, da bo posegal po domači hrani«
STRAN 11
STRAN 14
STRAN 28
STRAN 31
50 let tovarne malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah
Franc Podrižnik, čebelar, tabornik in neutrudni aktivist v lokalni skupnosti
Sopranistka Mojca Bitenc Križaj: »Peti doma ni isto kot na odru«
Oglasi
C Ime meseca
Zgornje Savinjske doline
fcdnik Sav Ihjskc tltvict	o/iitboi . i |nimi;i nifsor^ £]fpmj
Svinjske i 11 hJ i 11 l1. Ob koncu iikv. ■. btjHe nn-J vsemi Imeni mesštŠtf braJciln blttfee ilbral i itiie Zpnhijr Savil! ji ke dallnij 202(1.
Kandidati za Ime meseca noverafcra 20'10 ae [po ahcccdncm vrstnem rpiftipriimkovj
Blankj Božif
Je pcdjHritlHhia Mtil I lirjHCRj društva likovnih ustvarja v ZgprnjsSflvJii jike deli ne ilal Roiieii ob s,tvtii|i i mul letos | i, ilseelnicj ¡ivtzi 'iI<i>vm:|i druStt*
SlflVcniit Njeniikv,intli in kipnr.ik) Izdelki soHlI n i mnogih razsfdtah v Sl<n'i-iii|i in HhJ14i I. dobitnica Stevttaili pnuniitiib medJimdntti prtnrani, V pitljtirto jilstf pJklf fi pr;/ld Vti kot deset certji:k.i tov kako viisti v r:L"/.ličn i h n.tnankili jtdiipih in bronasto ter ¡Lilo | Lik tu na porfrnriu kiparstva.
Vid Čoptak
i/ Nii?.irii Jo i. liri! arijo knSarfcirske inni.1.1; podpisom Golimi flrjgiti/ljiSl iisi r,-.M. evrov m / njjni
drtl&Va hitita Pom,y;ai£kii in dgbjftjdflnl 3kratki pomnili V'jnjs Ropk- in njunemu L6 Vn- mu milili Vttlu s cendirnlnn paralizo. Penaf bo 11:1 nit1 njen 7.3 n|i£HiVO/ilr,wl|i:n|r' lil tersj,n|e. '-"n ii|i.lv:iL 11 I<lj Draglf, ki ¿.I |I- (V[>l:iknVMi de|;m[f ;;iiii!n in mu |r v liihvilu pustal ivuhtprvii-iilJtiCni dies.
himni I, M nun
Jedit ■!■ or n.bb.ivi .m kotitnilirtga v poiLjflp- Hiti Klini aparati Kazafje in dobitnik priznanja tsbMl
manager ifiit itisn. Poj njegovim ttdstv.....s? |<-
nihflvs v |u>d|it)jg raivttiv tttoino striileSJ» funfcd|a. ki i 3 dcloilanlrtti ponn-m Ij 1 prijpcvj k ustwTjon|u dodane vrednosti- To je In! lutii edon lamed pomembnih dejavnikov pri edlctftvi Miflkovne komisije, (l-i ph^.natije dodeli pf.iv njemu
l-itiuji Ri hter
|e dbxkwr |pgdjet]a Rlhter. enega n^tajttnef^ft podjetij m.i podiralo ¡^ldnit mon&inih his vStovenljl iri[n'li h(l so uvdjaviti Indl ha tujih rinili. Hali« im.ipi ukorjj TBiapoSitiiUh. Oti 3 (Metri j ci so iiu^.iiJiii in oluibvili poslovno jiroiiVLuliif prasion; v InKustrijsk) ttn« Ijftkc ns 1 Jdlmtin. Oktobra s<> pn pravili vi 1 mali 11 dan odprtih vnH hi5e I'>6. 7. obtskmrt 111 7. nifcivi slmnk doflifdku so bili Eeio Hdovul^m :.J1|| v ¡um prJS*jjw vidj|i) pnlioJniiit rudi po epidemij
Mod prisjielinn glasovnicami Iz pf^fbjega krn^a ¡e bi! ir^b na k km ¡t; n Si :nrk I l:e£n i} Zad icrl.i ri> tci i, Na /a rj p. Nagrajenka! dobi iiagiTidupn potti.
Izpolnita spodnje glasovnico in jo rlo ^ H, d^dMittira 2020, jjniijite na naslov Savinjski novici SmIrujlskj cesta 2j 3330
Muzi rje Mh"[| |ir.HV.-:.:■:.■. |iMS]ir; ! 1 ;l;is[] Vr i CTinl i hOlTIrt i/ireball dobitnika pmltlične nagrada
Natisnjenih ali ko p kanih glasovnic ne upošteva mu!
Za ime meseca novembra 2020 glasujem za 2
MoJe ime in priimek:
Moj naslov:
Tel./GSM:
2
Savinjske novice št. 50, 11. december 2020
Vsebina
Smučišče Golte
Poleg snega si želijo boljše epidemiološke slike..........................6
Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje
Vsak drugi test
na covid-19 pozitiven.........................7
Gornjegrajska dekanija
V času epidemije preko spleta povezali vernike...................8
Samooskrbna energetska skupnost v Lučah
Nagrada za najboljši energetsko učinkovit projekt leta 2020...........9
Občinski svet Ljubno
Bogat nabor projektov bodo speljali brez zadolževanja...........10
Glasbena šola Nazarje
Pripravili tri cikle nastopov.........10
Občina Mozirje
Veliko zanimanje za razvoj turizma se kaže v pobudah investitorjev..........................................12
Zavod za gozdove
Aleš Rezoničnik najbolj skrben lastnik gozda v Šaleški dolini.....12
Družina Ugovšek
Po dedku in mami dejavnost v fotografskem Ateljeju Linda nadaljuje Sara...................................30
Gradnja doma na Okrešlju
Država primaknila
200 tisočakov.......................................31
Patricija Pikl iz Nazarij
Za Ženski rokometni klub Velenje igra že tretje leto............33
Loke pri Mozirju Našli bombi in
protipehotni tromblon..................34
Tretja stran
Kaj bi bilo, če se ne bi zgodilo?
Tokrat začenjam z vprašanjem, za katerega sem sicer že velikokrat izjavil, da je zanj škoda časa: »Kaj bi bilo, če bi bilo ...?« Konkretno se sprašujem, kaj bi bilo, če pred petdesetimi leti na obrobju Nazarij Gorenje ne bi zgradilo tovarne gospodinjskih aparatov? Natančnega odgovora seveda nimam, predvidevam pa, da nihče od vas, cenjeni bralci in bralke, ne bo nasprotoval moji tezi, da bi življenje v Zgornji Savinjski dolini izgledalo bistveno drugače, kot ga poznamo danes.
Ker v naključja ne verjamem, ampak sem prepričan, da se vse zgodi z razlogom, tudi tega, da se je konec šestdesetih let prejšnjega stoletja »poklopilo« prizadevanje za nova delovna mesta s strani vodstva takratne Občine Mozirje na čelu s predsednikom Jožetom Deberškom in izpolnjevanje moralnih obvez do domačega kraja s strani takratnega direktorja Gorenja Ivana Atelška, ne smatram kot naključje. Do izgradnje tovarne je prišlo, ker sta si oba omenjena akterja zastavila ta cilj in se zanj angažirala z vsemi razpoložljivimi močmi.
Oba, tako Ivan Atelšek kot Jože Deberšek, sta žal že pokojna, oba pa sta bila še živa pred desetimi leti, ko smo pripravljali knjigo ob 40-letnici proizvodne lokacije BSH v Nazarjah. Imel sem privilegij, da sem z obema opravil intervju in spoznal njuno sposobnost strateškega načrtovanja.
V obdobju na prehodu iz šestdesetih v sedemdeseta leta je naša dolina poleg tovarne gospodinjskih aparatov dobila tudi novo tekstilno tovarno Elkroja in novo tovarno ivernih plošč v kompleksu Glina, dodatno pa še nov smučarski center na Gol-teh. Vse z enim samim namenom: zagotoviti dodatna delovna mesta za aktivno populacijo, da se le-ta ne bi izseljevala iz doline.
Danes je podoba tukajšnjega poslovnega okolja kajpak bistveno drugačna. Tovarna malih gospodinjskih aparatov, ki je bila kar nekaj let po začetku obratovanja nekakšen privesek »velikega brata« v Velenju, vse dokler ni zaživela kot samostojno podjetje, je s spremembo lastništva leta 1993 začela osupljiv napredek vse do danes, ko je podjetje BSH Hišni aparati z naskokom največji delodajalec v dolini, s svojimi rezultati pa se uvršča med najboljša podjetja v slovenskem merilu in znotraj matičnega koncerna.
Ob 50-letnici bo podjetje izdalo knjigo, ki bo logično nadaljevanje prej omenjene knjige in zajema celovit pregled razvoja od ustanovitve do sedanjega trenutka, v Savinjskih novicah pa smo v tokratni tematski prilogi kronološko nanizali nekaj ključnih dogodkov v zgodovini firme. Dragi BSH-jevci, drage BSH--jevke, iskrene čestitke!
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
7
ISSN 0351-8140, leto LII, št. 49, 4. december 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884.
E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063
Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 49, ¿1. december 2020 3
Tema tedna
DRUGAČNO LETO PRINAŠA DRUGAČNO MIKLAVZEVANJE
Miklavž pride obdarit zgornjesavinjske otroke prilagojen
novim pogojem
Zaradi epidemioloških razmer je težko predvideti, kako bo potekal letošnji praznični december. Gotovo ne gre pričakovati množičnih skupnih praznovanj, kot smo jih bili vajeni doslej. A trije dobri možje, kot smo izvedeli, se ne bodo pustili samoizolirati, saj so namenjeni veselju najmlajših, ki jih pričakujejo ne glede na novi koronavirus. Svetemu Miklavžu bodo v skoraj vseh zgornjesavinjskih občinah pri obdarovanju pomagala društva, ki so prejšnja leta pripravljala javna miklavževanja. OTROKOM NE ŽELIJO ODVZETI TRADICIJE Številna mesta in tudi večji zgornjesavinjski kraji se na praznične decembrske dni že pripravljajo z okrasitvijo trgov, namestitvijo prazničnih luči, četudi se lahko zgodi, da jih bomo ljudje opazovali zgolj v domači občini ob sprehodu s svojimi bližnjimi. Na prihod Miklavža se pripravljajo tudi v nekaterih društvih po posameznih zgornjesavinjskih občinah. Tam, kjer so uspeli upoštevati vse omejitve zaradi epidemije, bo po zagotovilih prostovoljcev društev in organizacij Miklavž obiskal pridne otroke (ali vsaj njegovi pomočniki). Kot že mnogokrat prej so prostovoljci tudi ob podpori občinskih uprav k pripravi pristopili z željo, da otrokom ne odvzamejo tradicije miklavževanja.
DARILA OD HIŠNIH VRAT BODO, »DRIVE-IN«
PRINCIP NI DOVOLJEN Kot smo uspeli izvedeti, je Miklavž v nekaterih zgornjesavinjskih občinah vendarle napovedal obisk, seveda v precej okrnjeni obliki. V občini Rečica ob Savinji miklavževanje tudi le-
Na prihod Miklavža se pripravljajo tudi v nekaterih društvih po posameznih zgornjesavinjskih občinah. (Foto: Marija Šukalo)
tos pripravlja lokalno turistično društvo. Rečiš-ko društvo je občane obvestilo, da si kljub ukrepom ob pomoči staršev želijo nadaljevati dolgoletno tradicijo. Miklavžu bodo pri obdarovanju pomagali člani društva in bodo otrokom darila prinesli na dom v soboto, 5. decembra.
V Nazarjah je tamkajšnje turistično društvo ob podpori občine želelo izkoristiti velik prostor na območju bivšega podjetja Glin in organizirati miklavževanje po principu »drive-in«. A kot je sporočila predsednica društva Vanja Hofbauer, prireditve ne morejo izpeljati, saj jim pristojni organi zaradi upoštevanja predpisanih ukrepov dovoljenja niso izdali. Za razdelitev Miklavževih daril po domovih otrok se niso odločili, saj bi bi-
lo to glede na velikost občine za njihove prostovoljce prevelik logistični zalogaj.
MIKLAVŽU BODO POMAGALI PROSTOVOLJCI
V	Mozirju miklavževanje že leta organizira KD Jurij Mozirje. Predsednik društva Jure Repen-šek je povedal: »Miklavževanja v dvorani, kot je potekala navadno, seveda ne more biti. Vsekakor pa je naš namen, da Miklavž otroke tudi letos razveseli, zato bodo otroci darila, do katerih Miklavžu pomaga naša občina, prejeli na dom. Miklavževi pomočniki bodo mozirski skavti in člani KD Jurij Mozirje.«
Kot je še dejal, se bo v soboto, 5. decembra, v poznih popoldanskih urah Miklavž popeljal skozi mozirski trg, kar bo še povečalo praznično vzdušje v marsikateri družini. KD Jurij Mozirje v letošnjem letu praznuje četrt stoletja delovanja, zato si prizadevajo, da njihov tradicionalni kulturni program ne bi bil preveč okrnjen.
PRIDNIH OTROK NAJ NIČ NE SKRBI
V	Lučah miklaževanje pripravlja Župnijska Karitas Luče. Vsako leto obdarovanje otrok poteka v cerkvi. Tokrat bodo Miklavževi pomočniki kar člani in članice lučke Karitas, ki bodo po zaselkih dostavili darila do hišnih vrat otrok. Seveda bo obdarovanje potekalo ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov proti bolezni covid-19.
Tudi v Gornjem Gradu se miklavževanje organizira v okviru domače župnije, letos ga zaradi ukrepov in prepovedi izvajanja maš ne bo. A tako mali Gornjegrajci kot otroci iz občine Ljubno, kjer javnega miklavževanja prav tako ne bo, bodo od Miklavža prejeli kakšen dar. Nekaterim, tistim najbolj porednim, pa bo malce požugal kakšen parkeljc.
Tatiana Golob
4
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
Anketa, Aktualno
Naša anketa
Kako se spominjate Miklavževih daril?
Jaka Preprotnik, Solčava
Doma nas je bilo veliko otrok in na Miklavževo jutro, ko smo prišli v hišo, smo morali prvo v kot in zmolit molitev ter poljubit šibo, šele potem smo lahko pogledali na mizo, kakšno je bilo darilo. Najbolj sem bil vesel samokolnice, saj sem tudi napisal v pismu, da si jo želim. Sladkarij ni bilo, dobili smo suhe hruške. Miklavža nisem nikoli videl, so nas pa obiskali parkeljni. Tedaj sem pridno molil.
Terezija Plaznik, Ljubija
Rasla sem v Logarski dolini in v primerjavi z današnjimi darili so bila naša skromna. A kljub temu smo se jih razveselili in bili zadovoljni. To je bil za nas velik dogodek in veliko pričakovanje. O kakšnih igračah tedaj ni bilo govora. Zvečer smo nastavili plehnate krožnike in zjutraj, ko smo vstopili v hišo, je dišalo po domačih keksih, rožičih in suhem sadju.
Marjan Gračner, Nazarje
Sam sem rasel v Celju in najbolj se spominjam tistega Miklavža, ko sem dobil leseni tank. Tedaj je že v začetku decembra zapadlo veliko snega in jaz sem tisto igračo vlačil po snegu vse dni. Sicer pa so bi-
la tedaj darila skromna. Navadno smo dobili take stvari, ki smo jih potrebovali, in kakšno pomarančo, rožiče in domače kekse. Ko primerjam današnje obdobje, lahko rečem, da se otroci ob masovnem miklavževanju razveselijo dobrotnika, mi pa smo tedaj bili le v krogu družine. Obiskali so nas parkeljni, ki smo se jih bali.
Anica Podlesnik, Luče
Na Miklavžev večer so po vasi hodili parkeljni in Miklavž ter trkali na vrata. Miklavž je imel v košu jabolka in jih delil. Od daril, ki so se mi vtisnile najbolj v spomin, so sani. Drugače pa je bilo vse vedno skromno, vedno smo dobili kaj takega, kar smo potrebovali. Tudi sedaj so darila, ki jih Miklavžu pomagajo zapakirati člani kulturnega društva in Karitas, bolj skromna, a otroci se jih kljub temu razveselijo.
Damjan Nerat, Radmirje
Miklavža smo vedno težko pričakovali. Od številnih daril mi je najbolj ostala v spominu bunda. Puhovke tedaj ni imel nihče. Potem sem jo ponosno nosil in jo enkrat na obisku v župnišču ob peči zažgal. Tedaj sem zelo jokal. Sedaj, ko pomagamo s kulturnim društvom in gasilci Miklavžu pri obdarovanju, mi je v veliko zadovoljstvo, ko vidim v otroških očeh veliko veselje in srečo.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
STANJE NA TRGU DELA NA OBMOČJU URADOV ZA DELO MOZIRJE IN VELENJE
Nestabilne razmere vplivajo tudi na večjo brezposelnost
V Sloveniji je bilo v letošnjem oktobru na Zavodu RS za zaposlovanje registriranih 15,5 % več brezposelnih oseb kot v enakem obdobju lani. Na Uradu za delo (UD) Mozirje so ti odstotki veliko nižji (3,8 %). Odstotek je precej višji na UD Velenje, kjer je bilo v oktobru registriranih 20,4 % brezposelnih oseb več kot v enakem obdobju lani. V MOZIRJU IZSTOPAJO STARI DO 29 LET IN V. RAVEN IZOBRAZBE Po podatkih, ki jih je pripravila vodja uradov za delo Velenje in Mozirje Branka Škulj Nussdorfer, je bilo oktobra na UD Mozirje registriranih 552 brezposelnih oseb, na UD Velenje pa 1986. Od oktobra se zaradi povečanega priliva iskalcev prve zaposlitve ponovno kaže zvišanje brezposelnosti, podobno v novembru in decembru, ko so pričakovani povečani prilivi sezonskih delavcev, predvsem iz gradbeništva.
Branka Škulj Nussdorfer je povedala, da je bilo oktobra na UD Mozirje registriranih 552 brezposelnih oseb.
2e od junija dalje so na območju Velenja in Mozirja izrazito povečane potrebe in zaposlovanje v predelovalni dejavnosti. Hkra-
ti med brezposelnimi osebami izstopajo določene skupine ljudi. Na UD Mozirje so to osebe, stare do 29 let, in osebe s V. ravnijo izobrazbe. Na UD Velenje so to brezposelne ženske, osebe, stare do 24 let, stari 50 let in več, osebe z dokončano OS in manj in z dokončano visokošolsko izobrazbo prve stopnje (6. raven).
VEČ NOVO PRIJAVLJENIH V
EVIDENCI BREZPOSELNIH
V obdobju od januarja do oktobra 2020 se je v evidenco brezposelnih na območju uradov za delo Mozirje in Velenje na novo prijavilo 2811 oseb, kar je za 31,5 % več kot v enakem obdobju lani (v Sloveniji za 36,7 % več). Na UD Mozirje je bilo za 33,6 % več novo prijavljenih.
Med novo prijavljenimi je bilo 314 oseb, ki se jim je izteklo delovno razmerje za določen čas, 110 oseb opredeljenih kot trajno pre-
sežni delavci, 59 iskalcev prve zaposlitve in 18 oseb, ki so delo izgubile zaradi stečaja oziroma likvidacije. Med novo prijavljenimi na UD Velenje je bilo 30,9 % oseb več.
Za 33,6 % več
novo prijavljenih oseb v evidenco brezposelnih na območju UD Mozirje je bilo v obdobju od januarja do oktobra 2020.
V istem obdobju je bilo iz evidence brezposelnih na mozirskem in velenjskem uradu za delo skupaj odjavljenih 2535 brezposelnih oseb. V Mozirju se je odjavilo 543 oseb, od tega 409 oseb zaradi zaposlitve, kar je za 7,1 % več kot v enakem obdobju predhodnega leta.
Tatiana Golob, foto: Marija Lebar
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
5
Aktualno
STROKOVNJAKI MENIJO, DA JE UPADANJE EPIDEMIJE PREPOČASNO
Policija poostreno preverjala spoštovanje ukrepov za zajezitev
epidemije
coronavirusa
Nedelja, 29. november, je bila glede novoodkritih okužb z novim koronavirusom v Zgornji Savinjski dolini zelo umirjena. Odkriti sta bili le dve novi okužbi v Mozirju. Kljub temu je bilo skupno število že od prej okuženih veliko. V naših sedmih občinah je bila okužena 201 oseba. Med temi je bilo 12 okuženih stanovalcev DEOS Centra starejših Gornji Grad in devet tam zaposlenih. Do nedelje je doslej umrlo šest Zgornjesavinjčanov s covidom-19.
1.298 OSEB V BOLNIŠNICI V nedeljo je bilo v Sloveniji odvzetih 1.880 brisov na novi koronavirus. Potrjenih je bilo 428 novih primerov okužbe. Delež pozitivnih testov je bil 22,8-odstoten. V bolnišnicah se je zdravilo 1.298 okuženih z novim koronavirusom, 205 jih je bilo na intenzivni terapiji. Umrlo je 51 bolnikov s covidom-19.
20 TISOČ AKTIVNIH PRIMEROV Po podatkih Covid-19 Sledilnika je bilo v ponedeljek, 30. novembra, v Sloveniji 20.240 aktivnih primerov okužbe, 14-dnevna pojavnost okužb je bila 966 na 100.000 prebivalcev. Doslej je bilo okuženih že 75.814 oseb, umrlo pa je 1.435 bolnikov s covidom-19. Čeprav se trenutna rast števila novih okužb s koronavi-rusom v Sloveniji umirja, je upada-
Policisti so največ kršitev zaznali na območjih policijskih uprav Ljubljana in Celje. (Foto: Mitja Novak)
ne razen v primerih, ki so navedeni kot izjeme, in gibanja ponoči od 21. do 6. ure. Otroci se še vedno šolajo od doma, vrtci so zaprti razen za nujne primere. 2e več kot mesec dni so zaprti gostinski lokali in storitvene dejavnosti, javni promet je zelo okrnjen.
POOSTREN NADZOR POLICIJE
Policija je minuli konec tedna po vsej državi izvajala poostren nadzor cestnega prometa, v katerem je preverjala tudi spoštovanje ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa, kot so prepoved prehajanja občin, nošenje mask ter upoštevanje omejitve gibanja ponoči.
več kršitev. Zdravstveni inšpektorat je zabeležil 88 prijav, največ v dejavnosti gostinstva, gradbeništva in trgovine. Skupno so opravili 1.338 nadzorov. Izrekli so 27 prekr-škovnih sankcij v skupni vrednosti 14.800 evrov, izdali so 170 opozoril in tri upravne ukrepe. Samo na zunanjih javnih površinah so izvedli 571 nadzorov in izrekli 23 prekr-škovnih sankcij v vrednosti 8.000 evrov.
SMUČANJE DA, A LE V SVOJI OBČINI
Ob napovedi sneženja se je marsikdo že veselil, da bo turistične bone porabil za rekreacijo na smučišču. Vlada je sporočila, da turističnih bonov ne bo mogoče unov-
6 Zgornjesavinjčanov
s covidom-19 je umrlo od začetka epidemije do nedelje.
čiti za smučarske vozovnice. Smučanje kot oblika rekreacije bo dovoljeno, a do smučišč ni mogoče priti, če niso v domači občini.
POŠTARJI BELEŽIJO REKORDE
Na Pošti Slovenije se je v zadnjih tednih število paketov v dostavi v primerjavi s prejšnjim letom podvojilo, zaradi preteklega črnega petka in prihajajočih praznikov pričakujejo še dodatno povečanje. Ljudje zaradi zaprtja trgovin vse bolj posegajo po spletnih nakupih. Zaradi povečanega obsega dela bo 53 poslovalnic po državi podaljšalo delovni čas.
Štefka Sem
Rezultati nadzora policije v preteklem vikendu
datum	prejete prijave	ugotovitve o kršitvi	izdana opozorila	izdane globe
27. 11.	32	254	149	145
28. 11.	34	339	265	95
29. 11.	20	252	155	116
skupaj	86	845	569	356
nje epidemije prepočasno, kar pomeni, da bomo na dolgi rok v državi še priča skrb vzbujajočemu porastu žrtev zaradi covida-19, so opozorili podatkovni strokovnjaki.
PODALJŠANJE UKREPOV
Sredi preteklega tedna je vlada za teden oziroma dva podaljšala ukrepe in omejitve. Se vedno velja prepoved prehoda meja obči-
vir: policija,si
Policisti so izrekli 529 opozoril in 356 glob. Največ kršitev so zaznali na območjih policijskih uprav Ljubljana in Celje.
AKTIVNI TUDI ZDRAVSTVENI INŠPEKTORJI
Zaposleni na zdravstvenem inšpektoratu so v preteklem tednu največ nadzorov opravili na javnih mestih, kjer so tudi ugotovili naj-
43 MILIJONOV OKUŽENIH OZDRAVELO
V svetu je že več kot 64 milijonov ljudi zbolelo za covid-19, 44 milijonov jih je ozdravelo. Stevilo smrti v svetu se zaradi covida-19 bliža 1,5 milijona. Med državami z največ okužbami so Združene države Amerike, Indija, Brazilija, Rusija, Francija, Spanija, Velika Britanija, Italija.
SMUCISCE GOLTE
Poleg snega si želijo boljše epidemiološke slike
Čeprav so razmere tudi v smučarski panogi sila negotove, ostajajo na Golteh optimistični in računajo na čimprejšnji pričetek smučarske sezone.
Letos so se na Golteh opremili s kar desetimi dodatnimi snežnimi topovi, kar naj bi omogočalo več smučarskih dni in kakovostnejšo smuko. Vremenske razmere v no-
vembru so bile ugodne, poleg tega je vrhove pobelil prvi sneg. Drugi val epidemije pa je ustavil vse ne-nujne dejavnosti. Kljub temu da so zaprti hotel in ostale turistične kapacitete, na Golteh z optimizmom pričakujejo nadaljnje odločitve in skorajšnji pričetek smučarske sezone.
Barbara Rozoničnik
6
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
Aktualno
V ZGORNJESAVINJSKEM ZDRAVSTVENEM DOMU NAZARJE VSAK DRUGI TEST NA COVID-19 POZITIVEN
Iz grafov razviden zaskrbljujoč trend deleža pozitivnih testov
V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu (ZSZD) Nazarje od 21. septembra opravljajo testiranje na covid-19. Doslej so testirali več kot 1.500 občanov, v povprečju trideset na dan, zaskrbljujoče pa je, da je vsak drugi test pozitiven.
VSAK DRUGI OKUŽEN Direktorica zdravstvenega doma Božena Herzog je po analizi podatkov z odvzemov precej zaskrbljena. »Iz grafov je razviden zaskrbljujoč trend deleža pozitivnih testov, ki vztraja nad nivojem 50 odstotkov že več kot pet tednov, kar pomeni, da je pozitiven vsak drugi občan, ki pride na testiranje. Konec novembra se je število testiranj sicer povečalo, vendar to ni vplivalo na delež pozitivnih, ostaja nad 50 odstotkov. Kot veste, je delež pozitivnih testov v Sloveniji več kot polovico nižji in rahlo pada. Podatki torej kažejo, da imamo v dolini precej resne težave z obvladovanjem epidemije.«
IZOGIBANJE NENUJNIM STIKOM
Herzogova meni, da, v kolikor trenda ne uspemo obrniti, bo to pomenilo, da bo virus v naših krajih vztrajal še dolgo v leto 2021. Tega si zanesljivo nihče ne želi. Trenutno edina rešitev ostaja izogibanje vsem nenujnim stikom in znani osnovni ukrepi - uporaba zaščitne maske in razkuževanje rok. Težko pričakujejo tudi cepivo, ki pa ne bo rešitev, če se ne bomo tudi cepili, vsem zadržkom navkljub.
DAN INOVATIVNOSTI 2020
Vir: Zgornjesavinjskizdravstveni dom Nazarje
ZAPOSLENI POMAGAJO TUDI DRUGJE
V tem času so imeli v ZSZD Nazarje tudi skupno 25 pozitivnih zdravstvenih delavcev oziroma preko 30 odstotkov, vendar jim je uspelo s prerazporeditvami nemoteno izvajati vse zdravstvene storitve. Zaposleni so se ob tem vključevali v izvajanje še drugih nalog. Posebej je treba izpostaviti delavce reševalne službe, ki s prevozi po vsej Sloveniji v tem času zares požrtvovalno črpajo vse svoje moči, da pomagajo obolelim.
Štefka Sem, foto: Igor Solar
Podkrižniku zlato, BSH Hišnim aparatom srebro in bron
Jutranja kolona vozil pred nazarsko zdravstveno postajo, kjer opravljajo testiranje na covid-19.
K ZDRAVNIKU PREPOZNO?
Po besedah Herzogove zdravniki izpostavljajo, da se pacienti s simptomi odločajo za obisk zdravnika šele potem, ko simptomi postanejo resnejši ali zaradi urejanja bolniške odsotnosti. »Težko rečemo, kaj je razlog za to. Naši zdravni-
Več kot 50 odstotkov
je trend deleža pozitivnih testov v naši dolini, ki vztraja že več kot pet tednov.
ki so v tem času dostopni, testiranje vzame zelo malo časa in ne boli. Rezultat testiranja, tudi ob blagih simptomih, nam pravzaprav samo pove, ali moramo nase in na svoje bližnje posebej paziti ali razloga za skrb ni.«
V okviru Dneva inovativnosti je Gospodarska zbornica Slovenije 18. leto zapored podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih in drugih organizacijah. Inovatorji podjetja Podkrižnik so skupaj s kolegi iz podjetja Domel iz Železnikov prejeli zlato priznanje za razvoj centralnega pogona za
e-kolo, inovatorji BSH Hišnih aparatov pa so prejeli srebrno priznanje za aparat MUM5 s tehtnico in bronasto priznanje za popolnoma avtomatski kavni aparat EQ.500. Več o teh odličnih dosežkih inovatorjev iz Zgornje Savinjske doline v prihodnji številki Savinjskih novic.
NK
ODBOR ZA UPRAVLJANJE KRAJINSKEGA PARKA LOGARSKA DOLINA
Dodatna člana Jože Mlačnik Klemen Matk
Na novembrski seji solčavskega občinskega sveta so imenovali dodatna člana v odbor za upravljanje Krajinskega parka Logarska dolina.
Na pobudo občana je občinski svet na avgustovski redni seji sprejel sklep, da se odbor
razširi iz dosedanjih štirih na šest članov. Poleg dosedanjih članov Tomaža Acmana, Primoža Plesnika, Marka Logarja in Franca Ošepa je občinski svet sedaj vanj imenoval še Jožeta Mlač-nika in Klemena Matka.
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
7
Aktualno
REGIJSKI STAB CIVILNE ZAŠČITE ZAHODNOSTAJERSKE REGIJE
V. v	V	1*1	*	V«
prazničnem času ostanimo doma in preprečimo
širjenje okužbe
V petek, 20. novembra, je potekala videokonferenca Civilne zaščite regijskega štaba Zahodne Štajerske, kjer so pristojni predstavili aktualne razmere o stanju v drugem valu epidemije novega koronavirusa. PORAST OKUŽB V SAVINJSKI
STATISTIČNI REGIJI Poveljnik štaba Janez Melan-šek je opozoril na porast števila novih primerov v regiji, največ so jih v tem času zabeležili v Celju in Velenju. Kar nekaj težav s porastom okužb je bilo tudi v DEOS Centru starejših Gornji Grad. Na videokonferenci je sodelovala tudi direktorica centra Barbara Virant, o čemer smo poročali v prejšnji številki.
VELIKO OKUŽENIH ZDRAVSTVENIH DELAVCEV Stanje v Splošni bolnišnici Ce-
lje je bilo v času poročanja stabilno, strokovni direktor mag. Franc Vindišar pa je izrazil skrb zaradi skoraj polne zasedenosti na intenzivnem oddelku. Glede na stanje so pripravili še eno intenzivno enoto. Delo je bilo oteženo tudi zaradi številnih okuženih zdravstvenih delavcev, precej jih je bilo v karanteni.
ŠPORTNE POŠKODBE DODATNO BREMENIJO ZDRAVSTVENI SISTEM
Ob nezavidljivi epidemiološki sliki in polnih bolnišnicah je Vindišar opozoril na težavo, ki dodatno obremenjuje bolnišnice po državi. Soočajo se z velikim številom poškodb občanov, do katerih pride pri rekreativnih dejavnostih, s tem pa se dodatno obremenjuje že tako preobremenjeno zdravstveno osebje. Izpostavil je še eno skraj-
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA SASA REGIJE
Nova članica Občina Prebold
Občinska sveta občin Mozirje in Ljubno sta po skrajšanem postopku sprejela odlok o ustanovitvi Skupne občinske uprave SAŠA regije. V Mozirju je odlok predstavila vodja skupne občinske uprave Sonja Glažer.
Odlok so občine Zgornje Savinjske doline sprejele že v preteklem letu. Ker pa je željo po pridružitvi skupni upravi izkazala tudi Občina
Prebold, je bilo treba po vključenih občinah odlok sprejeti še enkrat. Drugih sprememb v odloku ni. V skupno občinsko upravo je trenutno vključenih deset občin ustanoviteljic: Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Mestna občina Velenje.
Štefka Sem, foto: Marija Šukalo
nost, ko pacienti v času epidemije kljub resnim zdravstvenim težavam ne poiščejo nujne medicinske pomoči. Temu pritrjuje tudi statistika, saj se je število pregledov v času epidemije na urgenci močno zmanjšalo.
PRIHAJAJOČE PRAZNIKE PREŽIVIMO DOMA Ob koncu videokonference so pozvali vse prebivalce k doslednemu upoštevanju ukrepov, saj lahko le tako v čim večji meri in čim prej zajezimo širjenje okužbe. V prihajajočem prazničnem času odsvetujejo druženja, nevarne aktivnosti in uporabo petard, kar bi lahko povzročilo dodatne nevšečnosti. Zavedati se moramo, da je naš zdravstveni sistem na veliki preizkušnji, zato se zadržujmo v doma-
čem okolju, da ne pride do dodatnega povečanja okužb, je sklenil poveljnik Melanšek. NA SPLETNIH STRANEH OBČIN ŠTEVILKE ZA POMOČ OBČANOM Ob ponovni razglasitvi epidemije so vse občine aktivirale regijske načrte za zaščito in reševanje in na svojih spletnih straneh objavile telefonske številke za pomoč občanom. Namenjene so predvsem tistim, ki so v karanteni in potrebujejo dostavo hrane, zdravil in drugo pomoč. V delo se vključujejo tudi humanitarne organizacije in prostovoljci, člani Civilne zaščite pa pomagajo zdravstvenim domovom, bolnišnici in domovom za starejše, je še povedal Melanšek.
Barbara Rozoničnik
Udeleženci videokonference so pozvali vse prebivalce k doslednemu upoštevanju ukrepov, saj lahko le tako v čim večji meri in čim prej zajezimo širjenje okužbe z novim koronavirusom.
GORNJEGRAJSKA DEKANIJA V ČASU EPIDEMIJE
Preko spleta povezali vernike
Vodja Skupne občinske uprave SAŠA regije Sonja Glažer je predstavila odlok o ustanovitvi uprave mozirskim svetnikom, ki so ga sprejeli.
V	teh dneh so cerkve po državi prazne. Bogoslužja se opravljajo brez prisotnosti vernikov. Slovenski škofje so namreč pozvali duhovnike in vernike, da spoštujejo ukrepe vlade in priporočila NIJZ v času epidemije. Le tako bodo pripomogli k zajezitvi širjenja koronavirusa. Tudi gornjegrajska dekanija pri tem ni izjema.
STROGE OMEJITVE Cerkve lahko obiščejo le posamezniki ali člani ene družine oziroma istega gospodinjstva. Spove-dovanje je dovoljeno le ob predhodnem dogovoru, krsti, prva obhajila, birme in cerkvene poroke so odložene. Pogrebi se opravljajo le v krogu ožje družine.
PREKO SPLETA POVEZALI VERNIKE
V	gornjegrajski, nazarski in mo-zirski župniji so se poslužili so-
dobne tehnologije in maše oddajajo preko različnih spletnih medijev. V župniji Mozirje - Šmihel prav tako preko spleta potekajo različna predavanja v sklopu misijo-na. Na tak način so uspeli povezati vernike. Sicer pa so vse informacije o aktivnostih posameznih župnij objavljene na njihovih spletnih straneh.
ADVENT ČAS SOLIDARNOSTI IN POVEZANOSTI
Ker se bližajo božični prazniki, so škofje priporočili vernikom, da se v adventu izognejo medsebojnemu obiskovanju, pozornost pa lahko izkažejo s telefonskim pogovorom in pisnim voščilom. Zapisali so, da imajo letos prednost duhovne in družinske vrednote. Menijo, da bo letošnji advent čas solidarnosti in povezanosti za skupno dobro.
Marija Šukalo
8
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
Gospodarstvo, Iz občin
SAMOOSKRBNA ENERGETSKA SKUPNOST V LUCAH
Nagrada za najboljši energetsko učinkovit projekt leta 2020
Na tradicionalni konferenci Dnevi energetikov, ki jo organizira časnik Finance, so podelili letošnje energetske nagrade. Nagrado za najboljši energetsko učinkovit projekt leta 2020 je prejel Petrol za prvo slovensko lokalno samooskr-bno energetsko skupnost, ki je locirana v Lučah. PRVA SLOVENSKA LOKALNA SAMOOSKRBNA ENERGETSKA
SKUPNOST Kot smo v Savinjskih novicah že poročali, so Petrol, ljubljanska fakulteta za elektrotehniko in Elek-tro Celje v Lučah vzpostavili prvo slovensko lokalno samooskrbno
razvoj rešitev na podeželju, zlasti tam, kjer je distribucijsko omrežje šibko in je integracija obnovljivih virov energije trenutno nemogoča.
TESTIRANJE RAZLIČNIH NAČINOV OBRAČUNAVANJA
OMREŽNINE V okviru projekta testirajo različne načine obračunavanja omre-žnine. Rezultati bodo izhodišče za agencijo za energijo oziroma za tehnično argumentacijo za posodobitev načina obračunavanja omrežnine uporabnikom v samo-oskrbni skupnosti, testirani na realnem primeru. Na podlagi testiranj, dejanskega obratovanja in
Nagrado za najboljši energetsko učinkovit projekt leta 2020 je prevzel Aleš Zupančič, direktor upravljanja energentov in energije v Petrolu. (Foto: Jure Makovec, Finance)
energetsko skupnost, ki je glavni demonstracijski del projekta Compile iz programa Obzorje 2020. S projektom želijo pokazati možnosti oblikovanja energetskih otokov za razogljičenje oskrbe z energijo, gradnjo skupnosti ter ustvarjanje okoljskih in socialnoekonomskih koristi.
VELIK POTENCIAL ZA NADALJNJI RAZVOJ REŠITEV NA PODEŽELJU
Projekt lokalne energetske skupnosti v Lučah izvaja Petrol, fakulteta za elektrotehniko je zadolžena za koordinacijo projekta, Ele-ktro Celje pa sodeluje pri razvoju in tehnični implementaciji. Celoten sistem prestavlja energetsko skupnost, ki lahko zadovoljuje svoje potrebe po električni energiji samo iz obnovljivih virov energije in ima velik potencial za nadaljnji
Primer inštalacije hišnih baterij
sljivost oskrbe z električno energijo ter odložili investicijo v nadgradnjo lokalnega omrežja. Skupna naložba v energetsko skupnost je znašala skoraj 600 tisoč evrov, pri čemer so člani energetske skupnosti, ki so se vključili v projekt,
OBČINA REČICA OB SAVINJI
prispevali 15 odstotkov, zasebni partner projekta 46 odstotkov, za preostali del pa so pridobili evropska sredstva. V 25 letih naj bi vključena gospodinjstva prihranila vsaj 207 tisoč evrov.
Nastasja Kotnik
Investicije v cestno infrastrukturo glavni poudarek proračuna za leto 2021
ekonomike projekta bodo tehnično ocenili vrednosti sistemskih storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.
ZAKAJ V LUČAH?
Pobudnik energetske skupnosti v Lučah je Rok Suhodolnik, eden od slovenskih pionirjev na področju obnovljivih virov energije. Suhodolnik je že pred leti inštaliral 50-kilovatno sončno elektrarno, prvo mikro vetrno elektrarno, polnilno točko za električni avto, pri oblikovanju energetske skupnosti pa je vključil sosede in Občino Luče.
V 25 LETIH VSAJ 207 TISOČ EVROV PRIHRANKA
S pametnim vodenjem celotnega mikro omrežja in upravljanja energije v objektu so izboljšali napetostne razmere, povečali zane-
Seja rečiškega občinskega sveta je 10. novembra potekala v vir-tualnem okolju. Svetniki so se seznanili s predlogom proračuna občine za leto 2021 in ga soglasno potrdili. V nadaljevanju je bil predlog proračuna dan v 15-dnevno javno obravnavo.
POLOVICA PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA MODERNIZACIJO CEST
Po besedah županje Ane Re-bernik so za prihodnje leto zastavili ambiciozen proračun. Predviden je obsežen plan investicij v javno gospodarsko infrastrukturo, tudi zaradi dodatnih del, ki bodo spremljala obnovo cest po nedavno podpisani koncesijski pogodbi. Sočasno z obnovo cestišč bodo v cestna telesa vgradili vodovod, komunalno infrastrukturo in razsvetljavo, kar bo predstavljalo dodaten strošek občine.
SVETNIKI RAZPRAVLJALI O VIŠINI SREDSTEV ZA KULTURO
Svetniki so v nadaljevanju razpravljali o predvidenem zmanjšanju sredstev za kulturo. Predlog proračuna za leto 2021 predvideva nekaj manj sredstev v ta namen tudi zaradi zmanjšanja števila društev v občini. Ker se iz proračunskih sredstev financirajo dejavnosti in ne društva, pripravljavci proračuna dvomijo, da bodo v časih, ki so zaradi širjenja novega koronavirusa izrazito nenaklonjeni dogodkom in prireditvam, uspela ostala društva nadomestiti nastalo vrzel.
»Vemo, da je bilo v letu 2020 zaradi epidemije delovanje društev okrnjeno in iz tega vidika ni jasno, katere aktivnosti društev je realno načrtovati za naslednje leto,« je povedala Rebernikova.
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
9
Iz občin, Kultura
OBČINSKI SVET LJUBNO
Bogat nabor projektov bodo speljali brez zadolževanja
Ljubenski svetniki so imeli obravnavo proračuna in rebalansa proračuna občine. Občinski svet se je zaradi omejitev med epidemijo sestal v telovadnici osnovne šole. Proračun za 2021 je razvojno naravnan, kljub temu da se občina za to ne misli dodatno zadolževati, je povedal direktor občinske uprave Radenko Tešanovic. REBALANS ZARADI OBNOVE KULTURNEGA DOMA
Rebalans proračuna za to leto je bil potreben zaradi projekta obnove kulturnega doma, ki ga niso izvedli letos. Računajo tudi na sredstva z razpisa, zato so se odločili, da izvedbo projekta prestavijo v prihodnje leto. Postopek za izvajalca je bil speljan, dela bodo začeli izvajati po novem letu. Svetniki so tako rebalans kot proračun 2021 sprejeli v prvi obravnavi.
OBILO PROJEKTOV ZA 2021 Proračun za leto 2021 znaša 3,6 milijona evrov tako na prihodkovni kot odhodkovni strani, od tega je blizu 1,5 milijona namenjenih investicijskim odhodkom. Največji planirani projekti v prihodnjem letu so sofinanciranje nakupa gasilske cisterne za PGD Radmirje, prenova posameznih odsekov cest v Melišah, Radmirju in Savi-ni. Izvedena bo druga faza modernizacije na Janezovem polju. Če bo država v Radmirju izvedla gradnjo krožišča, bo občina uredila pot od kro-žišča do gostišča Prodnik.
MUZEJ NA PROSTEM V Vrbju je v planu podaljšanje struge in izgra-
GLASBENA SOLA NAZARJE
Pripravili tri cikle nastopov
V nazarski glasbeni šoli so pripravili tri cikle nastopov, ki se bodo zvrstili do konca decembra in bodo objavljeni na socialnih omrežjih šole, je povedal ravnatelj Jernej Marinšek.
Prvi cikel bo zajemal dnevne nastope učencev, ki bodo temeljili z vsebino točno določenega dneva (praznik, na današnji dan ...). Drugi cikel bo zajemal družinske koncerte, ki bodo na sporedu vse nedelje v decembru. Tretji pa je cikel orkestrov, ki se bodo predstavili 23. in 31. decembra.
Epidemija ne omogoča izvedbo vseh za to šolsko leto načrtovanih projektov. V večini primerov so primorani koncerte, delavnice in druge dogodke prestaviti na kasnejši čas ali jih nekaj tudi odpovedati.
IS
dnja manjšega jezera, na katerem bi prikazovali flosarsko dejavnost kot muzej na prostem. Zgradili bodo brv pri ribiškem domu. Tudi v prihodnjem letu bodo uredili nekaj sekundarnih vodov kanalizacije. V Okonini jih čaka ureditev vodotoka, prav tako so zagotovljena sredstva za sofinanciranje obnove vodovoda Letošč. Uredili bodo povezave posameznih gospodinjstev na javni vodovod.
NA FORŠTU BO ŽIVAHNO Pomembna postavka v proračunu je tudi urejanje Športnega parka Foršt. V prvi vrsti bodo uredili otroško igrišče in prenovili stavbo nogometnega kluba, pri čemer bo pomagalo tudi
samo društvo. Leto kasneje se bosta obnavljali igrišči. Nadaljevali bodo z urejanjem prostorov v zadružnem domu in postavitvijo zbirk, zaradi epidemije novega koronavirusa pa se bo prenova kulturnega doma začela po novem letu. V planu je tudi obnova notranjosti občinske stavbe.
USPEŠNI NA RAZPISIH
Zelo uspešni so bili tudi na razpisu LAS. Z dobljenimi sredstvi bodo opremili novo knjižnico v zadružnem domu. Drugi projekt je izvedba prve pametne učilnice v sedanji knjižnici in nakup novih stolov za kulturni dom.
Štefka Sem
Ljubenski svetniki so tako rebalans letošnjega proračuna kot proračun za leto 2021 sprejeli v prvi obravnavi. (Foto: arhiv Občine Ljubno)
OBČINA SOLČAVA
Komunalni prispevek s prihodnjim letom nižji
Občinski svet Občine Solčava se je 18. novembra sestal na 13. redni seji. Med drugim so obravnavali odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine.
USKLADITEV KOMUNALNEGA PRISPEVKA Z
DOLOČILI ZAKONODAJE Glavni razlog za nov odlok o komunalnem prispevku je sprememba prostorske zakonodaje, ki je pričela veljati sredi leta 2018. Skladno z novo zakonodajo je potrebno do 30. marca 2021 uskladiti odloke o komunalnem prispevku z določili zakonodaje. Komunalni prispevek je namenski vir sredstev za gradnjo komunalne opreme, občina pa mora z odlokom v skladu z zakonodajo določiti podlage za odmero za obstoječo komunalno opremo. Pri tem lahko občina v odloku predpiše oprostitve plačila komu-
nalnega prispevka in upošteva pretekla vlaganja.
ZA STANOVANJSKO HIŠO PRECEJ NIŽJI KOMUNALNI PRISPEVEK
Za posamezno vrsto komunalne infrastrukture je uvedena prispevna stopnja zavezanca in je enaka na območju celotne občine. Svetniki so se seznanili z vsebinami veljavnega odloka, ki se smiselno prenesejo v osnutek novega odloka, pri čemer so prilagojene in delno korigirane zaradi uskladitve z določili novih državnih predpisov. V primeru izračuna komunalnega prispevka za enodružinsko stanovanjsko hišo se bo komunalni prispevek v občini zmanjšal skoraj za polovico glede na prejšnje stanje. Občinski svet je sprejel odlok v prvem branju, potrditev pa je predvidena na decembrski seji.
Barbara Rozoničnik
10
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
Organizacije, Gospodarstvo
OBČINA SOLČAVA
Center Rinka po dobri turistični sezoni ponovno zaprt
Direktorica Centra Rinka Blanka Kovačič je na novembrski redni seji solčavskega občinskega sveta spregovorila o delovanju in financiranju tega zavoda za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega. Poslovanje je bilo v prvi polovici leta od izbruha novega koronavirusa precej negotovo, vse do 1. junija kavarna in TIC nista obratovala. Sledila je kratka, a dobra turistična sezona, sedaj v drugem valu epidemije pa je center ponovno zaprt.
S TURISTIČNIMI BONI DO USPEŠNE SEZONE S turističnimi boni se je obisk destinacije izdatno povečal, kar je vplivalo na odličen razplet sezone in zasedenost turističnih nastanitev. S septembrom so znova zaznali upad obiska, z drugim valom epi-
Center Rinka po kratki, a dobri turistični sezoni ponovno sameva.
(Foto: arhiv Rinka)
demije pa sta kavarna in TIC po- stva po celem svetu. Turistični to-
novno zaprta.
PREDSEDOVANJE EU IN EVROPSKA GASTRONOMSKA REGIJA
»Trenutna situacija je močno zamajala sektor turizma in gostin-
kovi so se ustavili, tudi za prihodnje leto se ni nadejati velikega okrevanja, krepi pa nas misel na slovenskega gosta,« je povedala Kovačičeva.
Po njenih besedah bomo prihodnje leto v Evropi zagotovo bolj opaženi zaradi predsedovanja svetu EU in naziva evropske gastro-nomske regije. V ta namen bodo v centru skupaj z lokalnimi ponudniki pripravili ponudbo v skladu s smernicami NIJZ in gosta, ki prihaja v naše kraje, opozarjali na gastronomke užitke, ki nas delajo drugačne od ostalih. PRIHODNOST TURIZMA NIČ MANJ ODLIČNA »Želimo si optimistično prebroditi obdobje negotovosti in potovalnega krča ter z optimizmom zreti v prihodnost, ki bo, vsaj kar se turizma tiče, drugačna, zato pa prav nič manj odlična,« je še dodala Kovačičeva.
Barbara Rozoničnik
PRIMOŽ ŽUNTER, ČLAN SVETA KMETIJSKO GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE, OE SLOVENJ GRADEC
Kmet mora dvigniti zavest potrošnika na tak nivo, da bo
posegal po domači hrani
Primož Žunter se je po srednji šoli zaposlil na družinski kmetiji, kjer se ukvarjajo predvsem z govedorejo. Ker je želel dodati tudi svoj pogled na kmetijsko panogo, je kot član Društva Slovenski kmet kandidiral v svet Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije, območne enote Slovenj Gradec.
NUJNO POTREBNA USTREZNA DIGITALIZACIJA
»Glede na to, da je živinoreja strateško izjemno pomembna tako z vidika prireje kakovostnih proizvodov živalskega porekla kot tudi z vidika obdelanosti krajine in poseljenosti podeželja predvsem na območjih s težjimi obdelovalnimi pogoji, si ta zasluži najboljši servis strokovnih služb. Zato jo je potrebno posodobiti in jo opremiti z novimi uporabnimi znanji,« je povedal.
Prepričan je, da je nujno potrebna digitalizacija teh služb zato, da bi se kmetu zmanjšala birokracija, in sicer na način povezovanja baz podatkov znotraj državnih organov. Hkrati bi vzpostavitev enotne
Primož Žunter meni, da si živinoreja zasluži najboljši servis strokovnih služb.
(Foto: osebni arhiv)
baze podatkov znatno zmanjšala potrebe po evidentiranju in poročanju. Rejcem je potrebno ponuditi moderna orodja, rešitve in storitve, ki bodo pripomogla k boljšemu in učinkovitejšemu manage-mentu na živinorejskih kmetijah, k boljšemu ekonomskemu rezultatu
in večjemu zadovoljstvu rejcev ter njihovih članov.
»Posodobitev strokovnih služb v živinoreji tako z vidika ponudbe novih uporabnih znanj in storitev kot tudi z vidika opremljenosti te službe in načina prenosa informacij ter znanj do rejcev je ključna za bodoči razvoj živinorejskih panog v Sloveniji,« je povedal mladi kmet iz Okonine, ki meni, da kmetje potrebujejo tako zbornico, ki bo sposobna zagovarjati interese kmetov pri sooblikovanju ugodnega in razvojno naravnanega okolja na nivoju države in občin.
ZBORNICA INKUBATOR ZNANJA
IN INOVACIJ Hkrati mora biti zbornica po njegovem inkubator znanja in inovacij, ki naj jih v praksi preko terenskih svetovalcev prenaša na kmeta. Kmetijski svetovalni službi naj se omogoči, da postane svetovalec in ne administrator.
»V tem mandatu se bom zavzemal, da bi težave in problemi, ki nas tarejo pri obstoju in razvoju
naših kmetij, dosegli vladajočo elito, ki kroji našo usodo. Zato bom z veseljem prisluhnil težavam in pozitivnim predlogom iz okolja.«
Dejal je še, da se je v preteklosti potrošnika premalo ozaveščalo o pomenu zdrave in varne hrane, ki jo pridelujejo slovenski kmetje. Zato je po njegovem mnenju naloga kmeta, da dvigne zavest potrošnika na tak nivo, da bo posegal po slovenski hrani.
GOVEDOREJCEM SE SLABO PIŠE
Govedorejcem pa se po njegovih besedah precej slabo piše, kar se tiče sodobnih hlevov in opreme. Razen nekaj izjem so hlevi zastareli in nujno potrebni prenove. Glavi razlog so slabe odkupne cene mleka in mesa v preteklih letih, kar se je s trenutno situacijo še potenciralo, in razpisi na nivoju države in EU, ki kmeta potiskajo v še bolj neenakovreden položaj. Boji se, da bo v primeru neukrepanja države marsikatera kmetija zaprla vrata hleva.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
11
Iz občin, Gospodarstvo
OBČINA MOZIRJE
Veliko zanimanje za razvoj turizma se kaže v pobudah investitorjev
V Mozirju je tamkajšnji občinski svet sprejel Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za turistično območje Mozirje vzhod. Investitor načrta je družba Skok - M, ki bo na tem območju obogatila turistično ponudbo. Svetniki so še obravnavali pobudo Davida Skornška iz Lu-kovice za najem parcele okoli kopališča Kopel-ce. Tudi Skornšek bi investiral v razvoj turizma. Obravnavali in potrdili so menjavo zemljišč med podjetjem Remont in občino.
NOVO TURISTIČNO OBMOČJE Turistično območje, zajeto v OPPN, je razdeljeno na pet delov, in sicer območje, predvideno za kampiranje in postajališče za avtodome, območje za plavanje in druge vodne aktivnosti, območje za prostočasne dejavnosti in druženje, apartmajsko naselje in za poslovno-sta-novanjsko rabo. Površine, zajete v OPPN, ki so opredeljene kot površine za turizem, znašajo okrog 15.350 kvadratnih metrov. Družba Skok -M, ki se ukvarja s turistično dejavnostjo, za širitev in uspešen razvoj potrebuje dodatne kapacitete.
David Skornšek je na občino naslovil ponudbo za najem občinskega zemljišča okoli kopališča Kopelce, kjer bi uredil kamp s spremljajočimi objekti.
ZA UREDITEV OBMOČJA KOPELC
David Skornšek je na občino naslovil ponudbo za najem občinskega zemljišča okoli kopališča Kopelce. Tam bi uredil parkirišče za avtodo-me oziroma kamp s spremljajočimi objekti, kot
so sanitarije, objekt z recepcijo in gostinsko ponudbo, urejene parcele z vodo in elektriko. Predlagal je, da se postavi zaščitna ograja na zunanjem robu kampa, da se očisti vodotok in obnovi zapornica. Tako bi bilo omogočeno kopanje na lastno odgovornost. Svetniki so pobudi prisluhnili in jo podprli, predlagatelj pa mora predlagano gradivo dopolniti, ponovno ga bodo obravnavali na naslednji seji.
NOVA STANOVANJA V STARI OBČINI Podjetje Remont iz Celja je kupilo objekt stare občine v Mozirju. V njem želijo urediti več stanovanj. Za pridobitev gradbenega dovoljenja investitor potrebuje okrog zgradbe funkcionalno zemljišče, nekaj površin investitorja pa potrebuje občina za javne površine. Občina in Remont sta se dogovorila za zamenjavo zemljišč. Občina bo investitorju odstopila dvometrski pas na zahodnem delu objekta, v zameno bo dobila del pločnika in ceste ter štiri parkirna mesta za javne potrebe. Remont bo prejel začasno stavbno pravico do ureditve menjave zemljišč.
Štefka Sem, foto: Marija Šukalo
IZBOR NAJSKRBNEJSEGA LASTNIKA GOZDA ZA LETO 2020 NA GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU NAZARJE
Aleš Rezoničnik najbolj skrben lastnik gozda v Šaleški dolini
Aleš Rezoničnik je gospodar domačije Belo-vošek iz Belih Vod. Tik nad domačijo je 973 metrov visok Belovoški vrh, v bližnjem grabnu teče potok Bele vode, zato ni naključje, da je domačija poimenovana Belovošek. Aleš je prevzel kmetijo od očeta leta 2005. Na kmetiji živijo njegova ožja družina, njegova starša, teta in brat.
120 ha površin
meri Rezoničnikova kmetija, od tega je 101 ha gozda, ostalo so pašniki in travniki.
Kmetija meri 120 ha površin, od tega je 101 ha gozda, ostalo so pašniki in travniki. Poleg z gozdarstvom se ukvarjajo še z živinorejo in oddajajo mleko. Gozdovi se razširjajo na dveh predelih, prvi so pobočja Belovoškega vrha, drugi je gozdni predel Homec na pobočju Sv. Križa.
Z VLAKAMI DO VEČJEGA DOHODKA OD
PRODAJE LESA Gozdovi na kmetiji so bili zaradi strmih leg dolga leta spravilno zelo slabo odprti, marsikje celo nedostopni. Z evropskimi sredstvi so v zadnjih desetih letih zgradili preko 10 km no-
Aleš Rezoničnik (levo) in revirni gozdar John Vugrinec
vih vlak in jih nekaj rekonstruirali ter posodobili. S tem so dosegli lažje, hitrejše in racionalnejše spravilo ter tako večji dohodek od prodaje lesa. Nekaj rekonstrukcij starih, neprimernih vlak jih še čaka. Leta 2014 je njihov gozd močno prizadel žledolom, ki so ga hitro in ustrezno sanirali. Posekati so morali 600 m3 poškodovanega drevja.
LUBADAR SE NJIHOVEGA GOZDA IZOGIBA
Zaradi skrbne gozdne higiene in doslednega gozdnega reda po sečnji Aleš nima veliko težav z lubadarjem, čeprav so lege in sestoji »primerni« za razvoj podlubnikov. Tudi za nego mladega gozda vse bolj skrbi. V letošnjem letu je vzorno izvedel 1 ha nege. Za delo v gozdu je ustrezno opremljen, opravil je tečaj iz varnega dela z motorno žago ter tečaj varnega dela s traktorjem, vzorno sodeluje z revirnim gozdarjem.
Kot član Društva lastnikov gozdov Šaleška dolina se udeležuje njihovih strokovnih ekskurzij in izobraževanj. Zelo je aktiven v lokalnem društvu Vulkan, ki poleg rekreacije organizira tudi družbene in kulturne dogodke.
John Vugrinec
12
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
Zgodovina in narodopisje
Ignac Orožen o podružnični cerkvi na Dobrovljah
1669. »Cerkev svetega Urbana. Cerkev je bila porušena in skorajda neuporabna, znova pa je bila postavljena zadnje leto pred odhodom gospoda generalnega vikarja. Ni posvečena. Ima en oltar. Prezbiterij [= oltarni prostor] je obokan, ladja pa ima lesen strop. Ob gradnji te cerkve je
1829. Zvonik je bil dvignjen in pokrit na novo.
1835. Prodali so zemljo, ki je pripadala tej cerkvi, dobljeni denar pa je šel za zidavo župni-šča v Braslovčah. [»Zupnišče z gospodarskim poslopjem (v Braslovčah) je bilo prezidano leta 1830,« piše Ignac Orožen v knjigi Dekanija Bra-
Cerkev svetega Urbana na Dobrovljah z zahoda
bila sklenjena pogodba s cerkvijo Device Marije na Čreti [pri Orožnu: in Tschret]. Pokopališče ima novo obzidje.« (Vizitacijski zapisnik [napisan v latinščini] v arhivu stolnega kapitlja v Ljubljani, fascikel 43)
Glede na to je bila takratna cerkev spet postavljena leta 1655 ali 1656, to je eno leto pred odhodom generalnega vikarja Filipa Terpina iz župnije Braslovče.
slovče (1880). K temu je cerkev svetega Urbana na Dobrovljah prispevala 227 goldinarjev in 58 krajcarjev (od 5546 goldinarjev in 58 krajcarjev celotnih stroškov).]
1841. Cerkev je dobila novo ostrešje.
Zdaj [to je pred letom 1877] je celotna cerkev obokana in ima še vedno nič več kot en oltar. Od dveh zvonov je manjši iz leta 1676, večji pa iz leta 1719.
VISINSKE CERKVE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
PETER WEISS
Prebiramo prevode zapisov Ignaca Orožna o zgodovini cerkev v Zgornji Savinjski dolini, ki pa seveda niso samo to, saj pričajo o življenju naših prednikov v preteklih stoletjih. Zgodovinske zapiske je objavil v svoji nemško pisani knjigi Dekanija Gornji Grad (Das Dekanat Oberburg), ki je izšla leta 1877 v Mariboru, zapis o dobroveljski cerkvi, ki je v Orožnovem času spadala v lokalijo Marija Na-zaret, Nazarje torej, pa je s strani 257-259.
Doslej so si opisi cerkev sledili po posameznih župnijah ob toku reke Savinje, odslej pa bo pot šla v smeri urnega kazalca po Zadrečki dolini, ob reki Dreti, proti severozahodu. - Urednik te strani je prispeval prevod in v oglatih oklepajih najnujnejše opombe ter fotografijo in pripis o višinskih cerkvah v naši dolini. CERKEV SVETEGA URBANA NA DOBROVLJAH PRI MOZIRJU
Ta mala cerkev, ki leži na zahodnem območju Dobrovelj, je bila podružnica braslovške župnijske cerkve in je leta 1798 pripadla lokaliji Marija Nazaret. Vendar pa je račune za to cerkev še naprej, in to do leta 1860, vodil župnik v Braslovčah; uprava je bila dejansko šele tega leta prepuščena lokaliji Marija Nazaret.
2e leta 1426 je tu morala stati cerkev, ker v gornjegrajskem samostanskem urbarju iz leta 1426 piše na strani 49: »Volk pod Vrhom [= Zavr-šnik na Čreti] daje dajatve svetemu Urbanu« [v latinskem in nemškem izvirniku: Wolf vnderm puhel seruit censum ad sanctum Vrbanum].
1582. 2. julija tega leta poroča iz Braslovč škofijski sekretar Krištof Skofič škofu Janezu Tavčarju, da je po naročilu prisodil posest, ki je bila last cerkve svetega Urbana, Pankracu Tisovniku. Zdaj pa je Vratnik, prejšnji lastnik te kmetije, po nasvetu in na ukaz gospoščine Šoštanj včeraj, 1. julija, odpeljal tamkajšnje seno. Ker pa ta posest davčno ni nikdar spadala pod Šoštanj in tudi k Vratnikovi kmetiji ne, ampak je bila last cerkve svetega Urbana, prosi škofa, da zavaruje cerkvene pravice. (Gornjegrajski arhiv)
1631. »Cerkev svetega Urbana na hribu na Dobrovljah [pri Orožnu: Ecclesia s. Urbani in monte u Dobrovlih] ima en oltar. Oltarna miza pred vhodnimi vrati naj se odstrani, okna pa razširijo. Ima 54 krav, 62 ovc.« (Vizitacijski zapisnik [napisan v latinščini] v arhivu stolnega kapitlja v Ljubljani, fascikel 51)
Podružnične cerkve v Zgornji Savinjski dolini so posejane po hribih in marsikdaj v samoti. Ob tem se čudimo optimizmu, vernosti, pridnosti in poslušnosti naših prednikov, ki so ob grozeči skrbi za lastno preživetje zidali cerkve, čeprav so bila njihova bivališča še dolgo lesena.
Okoliški prebivalci so gradili cerkve tako ali drugače - z darovi in denarjem ter z ročnim delom in z lastno živino. To je zapuščina naših prednikov in tudi zato jo moramo poznati kot ne samo materialni ostanek nekdanjih časov.
Danes so do skoraj vseh cerkev speljane primerne, tudi asfaltirane ceste. Nekdaj ni bilo tako: gradbeni material je bilo treba pred mnogimi stoletji pritovoriti po slabih poteh, res pa je tudi, da so bile prvotne cerkve marsikdaj lesene
- in tega materiala v okolici takratnih novogradenj ni manjkalo. Odločalo je tudi število prebivalcev: če je bila poselitev gosta, so po eni strani lažje gradili, vendar pa potem tudi udobneje obiskovali cerkve, ki so bile v njihovi večji bližini, saj je lahko bila župnijska cerkev zelo oddaljena.
Gotovo je bilo res bolj gospodarno, da se je v podružnično cerkev odpravil župnik ali kaplan, ki je prišel iz župnišča večinoma v dolini, kakor da so se v dolino in nazaj valile množice prebivalcev celotnih hribovskih ali gorskih območij. Gradnjam cerkvenih stavb je botrovala tudi želja (katoliške) cerkve - ta si je seveda želela ohranjati in večati vernost - po označevanju prostora, ki ga obsega, navsezadnje tudi z zvonjenjem.
Savinjske novice št. 50, 11. december 2020
13
50 let tovarne malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah
BSH HIŠNI APARATI
50 let uspešne zgodbe
Praznovanje petdesetletnice je vedno priložnost za pogled nazaj in razmislek o prihodnosti. To je pogled na 50 let razvoja tovarne malih gospodinjskih aparatov, na 50 let uspešne zgodbe. Ta se je začela leta 1970 v takratnem obratu Gorenja na lokaciji Nazarje s proizvodnjo stenskih kuhinjskih tehtnic za nemško podjetje Krups.
Zaveza direktorja Gorenja, gospoda Atelška, da z vzpostavitvijo proizvodnega obrata prispeva k razvoju »svoje« Zgornje Savinjske doline, je bila rezultat takratnega naprednega stanja duha v državi. Od začetnih 68 zaposlenih, ki je v prvem letu obstoja izdelalo 15.000 kosov na takratnih 1.700 kvadratnih metrih površine, se je število zaposlenih povečalo na 1.700, površina pa za več kot 20-krat in proizvodnja gospodinjskih aparatov na več kot 8 milijonov izdelanih enot na leto.
Danes lahko s ponosom rečemo, da smo največja proizvodno-razvoj-na lokacija v diviziji malih gospodinjskih aparatov in eno od najpomembnejših ter uspešnih podjetij v koncernu BSH. V okviru podjetja je tudi regijska organizacija prodaje, ki koordinira prodajo vseh izdelkov koncerna za 10 držav v jugovzhodni Evropi. Naša tovarna v Nazarjah pa je tudi nasploh največji proizvodno razvojni obrat malih gospodinjskih aparatov v Evropi.
Zgodovino podjetja lahko razdelimo v kolesarskem žargonu na pet etap. Ambiciozen štart prvega desetletja s tkanjem povezav do velikih koncer-nov s ciljem zagotoviti dovolj velike proizvodne količine in kompetence zaposlenih, ki omogoča obstoj. Drugo desetletje je bilo posvečeno rasti in osvajanju vrhov z dobrimi praksami ter zavidljivim uspehom lastne prodajne mreže v takratni državi. Sledilo je desetletje preizkušenj s poplavami, izgubo prodajnih trgov zaradi osamosvojitve Slovenije ter novi lastnik in integracija v novem koncernu z drugačno kulturo vodenja. Četrta etapa je bila osredotočena na dokazovanje odličnosti in ponovno rast ter širitev asortimana na enostavne izdelke za pripravo napitkov.
Zadnje desetletje je desetletje zmagoslavja. Razviti in proizvajati najbolj zahtevne izdelke v branži, vsako leto povečati obseg poslovanja, sproti nadgrajevati kompetence zaposlenih za spoprijemanje z novimi tehnologijami in zahtevami kupcev po zadnji industrijski revoluciji, graditi in širiti uspešno prodajno mrežo v 10 državah hkrati ter še marsikaj so stvari, ki se nam danes zdijo samoumevne in enostavne.
Te uspešne zgodbe zagotovo ne bi bilo brez delovnih, požrtvovalnih in lojalnih zaposlenih ter ambicioznega vodstva, ki je vsa ta desetletja verjelo v zgodbo uspeha tovarne in skupaj z zaposlenimi prehodilo marsikatero
oviro. Vsa ta leta smo gradili na odprti in konstruktivni medsebojni komunikaciji, na povezovanju zaposlenih in v teh letih razvili t.i. »kulturo enega tima«, verjeli in živeli naše vrednote, ki nam pomagajo pri izzivih, pred katere nenehno postavljamo sebe, naše proizvode in procese.
Zaupanje, spoštovanje, sodelovanje, odgovornost in usmerjenost v rezultate in prihodnost ter zavzetost so tiste vrednote, ki so nam v obdobju petih desetletij pomagale skozi naravne katastrofe in turbulentne ekonomske čase, nenazadnje tudi v tem trenutku, ko se soočamo s pandemijo koronavirusa. Rast, razvoj in uspeh, ki so pomembni za podjetje, so pomembni tudi za lokalno skupnost in celotno državo, v kateri ustvarjamo.
V duhu vrednot kulture enega tima ter sledenju našim ambicijam in ino-vativnemu DNK zapisu tovarne se bomo trudili za uspeh, zadovoljne zaposlene in dobrobit doline ter slovenskega gospodarstva, da bomo zagotovili nadaljnja poglavja uspešne zgodbe podjetja in tovarne malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah za nove generacije.
Z velikim ponosom in samozavestjo ob prejemanju vseh vrst nagrad iz doline, Slovenije in Evrope gledamo tudi prihodnost.
Zmagoviti direktorski tim:
Boštjan Gorjup,
direktor družbe, odgovoren za področje gospodarjenja
Wolfram von Ohain,
direktor družbe, odgovoren za področje prodaje, trženja in servisa
Matija Petrin,
direktor družbe, odgovoren za področje tehnike
•	Zaradi naraščajoče brezposelnosti, zlasti ženske delovne sile, se v Zgornji Savinjski dolini v drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja izkazuje potreba po novih delovnih mestih.
•	Vodstvo tedanje občine si prizadeva za izgradnjo tovarne s proizvodnim programom, ki bi zmanjšal odvisnost od lesne industrije, kmetijstva in razvijajočega se turizma.
•	Potreba lokalne skupnosti se ujame z razvojnimi načrti podjetja Gorenje iz Velenja, lokacija nove tovarne je določena v Nazarjah.
1970
•	Gradnja tovarne steče v začetku leta 1970, proizvodnja v njej pa se začne 7 decembra tega leta.
•	Prvotna tovarniška zgradba obsega površino 1.700 kvadratnih metrov, novi obrat Gorenja zaposluje 68 delavcev, od tega 45 žensk, njihova povprečna starost je 25 let.
•	Sprva izdelujejo stenske kuhinjske tehtnice za nemško podjetje Krups, v prvem letu jih izdelajo 15.000.
Tovarna malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah ob začetku proizvodnje
14
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
50 let tovarne malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah
Vodstvena ekipa MGA v letu 1973 (od leve): Silvo Zdolšek, Marko Purnat, Anton Hren, Janez Pečnik, Anton Bincel, Stane Hren, Jože Kuder, Zlatko Pajk, Alojz Planovšek, Tine Remic, Franc Papež, Peter Bitenc, Franc Časl, Stane Šmajs in Franci Grobelnik.
1972
•	Spomladi z namenom povečanja proizvodnje in zaposlovanja dodatnega števila delavcev začnejo z gradnjo prizidka tovarniške hale, ki je zaključena v septembru.
•	Stevilo zaposlenih se poveča na 90. Začne se poslovno sodelovanje s koncernom BSHG, katerega prvi rezultat je začetek proizvodnje ročnega mešalnika kot prvega gospodinjskega aparata na motorni pogon v letu 1974.
•	28. maja zaposleni, bilo jih je 352, na referendumu potrdijo preoblikovanje temeljne organizacije združenega dela v delovno organizacijo z vsemi poslovnimi funkcijami; podjetje z nazivom Gorenje MGA začne s poslovanjem 1. julija tega leta.
1987
•	18. decembra predajo namenu razširjeno in posodobljeno proizvodnjo za začetek izdelave dveh novih produktov: mini sesalnika in kuhalnika jajc, nabavijo tudi 12 računalnikov za spremljanje proizvodnje in finančnega poslovanja.
•	Pomembna pridobitev v tem letu je tudi tovarniška ambulanta za preventivno in
973
Proizvodnja aparatov hitro narašča, 25. oktobra izdelajo 1.000.000. stensko tehtnico.
Osvojijo tudi proizvodnjo drugih malih gospodinjskih aparatov: sušilne havbe, namizne tehtnice, stroja za mletje mesa, mešalnika, rezalnega stroja in kavnega mlina. Stevilo zaposlenih se povzpne na 226.
974,1977
Marca 1974 pridobijo novih 1.500 kvadratnih metrov delovnih površin, novembra 1977 pa še nadaljnjih 1.700 kvadratnih metrov. V prvih šestih letih od ustanovitve proizvodnja narašča zelo hitro, v povprečju za 46 odstotkov letno.
980
Po desetih letih obratovanja število zaposlenih prvič preseže 300, skupno je v tem obdobju izdelanih več kot šest milijonov aparatov, od tega jih več kot 2,8 milijona izvozijo na tuje trge. Z uvajanjem work-faktor si-
stema merjenja dela znatno izboljšajo produktivnost, primerljivo visok nivo pa dosežejo tudi pri kakovosti proizvodov, njihovi funkcionalnosti in dizajnu.
kurativno zdravstveno dejavnost.
•	Vedno več pozornosti namenjajo varstvu pri delu in varstvu okolja ter skladno s to usmeritvijo zgradijo zajetje za industrijske vode.
•	V tem letu izdelajo 1.045.795 malih gospodinjskih aparatov, izvoz pa glede na preteklo leto skoraj podvojijo.
•	Stevilo zaposlenih se poveča na 460.
1989
•	Zgrajen je prizidek za potrebe skladiščenja, novembra pa zaženejo avtomatsko linijo za izdelavo rotorjev za električne ročne mešalnike.
•	Televizija Ljubljana podjetje nagradi s priznanjem turistični nagelj za urejeno notranjost in okolico tovarne.
•	V tem letu proizvedejo več kot 1,3 milijona aparatov, od tega jih 72 odstotkov izvozijo.
1990
•	V prvem kvartalu proizvodnja hitro narašča, ta trend pa 1. novembra prekine poplava, ki ne povzroči škode le na strojih in transportnih linijah, ampak poleg gotovih izdelkov odnese tudi ogromno reprodukcijskega materiala.
•	Skoda je ocenjena na 212 milijonov dinarjev, kar predstavlja vrednost polletne proizvodnje.
•	Na račun požrtvovalnega dela pri odstranjevanju posledic proizvodnja v tretjem tednu po poplavi steče z več kot polovično zmogljivostjo.
•	Leto 1990 zaključijo s 628 zaposlenimi.
1986
21. februarja izdelajo 10.000.000. aparat - električni ročni mešalnik, ki je v tistem času najuspešnejši proizvod MGA: v Nazarjah izdelajo 90 odstotkov jugoslovanske proizvodnje in so njegov edini izvoznik.
Škoda, ki jo je povzročila poplava, je dosegla vrednost polletne proizvodnje.
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
15
50 let tovarne malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah
1992
•	Leto prinese dokončen razpad trgov nekdanje Jugoslavije, recesijo pri prodaji bele tehnike v Evropi in nezanimiv izvoz v ZDA zaradi velikega padca dolarja, finančna sanacija posledic katastrofalne poplave še ni zaključena.
•	Zato prvotni plan proizvodnje zmanjšajo za tretjino in sprejmejo ukrepe za izboljšanje poslovanja.
•	S strateškim partnerjem BSHG se pogovarjajo o njegovem vstopu v lastniško strukturo podjetja.
1993
•	Marca 100-odstotni lastnik podjetja Gorenje MGA postane koncern BSHG in v Nazarjah napove vzpostavitev centra za razvoj in proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov.
•	V prvi fazi so zgrajeni novi skladiščni prostori površine 1.600 kvadratnih metrov, dotedanje skladišče je preurejeno v proizvodne prostore.
•	S proizvodnjo celotne palete malih gospodinjskih aparatov na motorni pogon, ur, stenskih tehtnic, elektromotorjev in plastičnih polizdelkov se pokaže potreba po tesnejši povezavi med proizvodno in razvojno funkcijo, zato dogradijo in uredijo sodoben laboratorij, prototipno delavnico in prostor za preizkušanje aparatov.
995
30. maja uradno predajo namenu sodobno računalniško opremo za konstruiranje in nove poslovne prostore za potrebe razvojnega oddelka, razstavnega prostora, laboratorijev in arhiva v skupni površini 720 kvadratnih metrov.
996
Novembra pridobijo certifikat kakovosti ISO 9001, kar je rezultat kompleksnega projekta celovitega obvladovanja kakovosti, ki v podjetju poteka vse od leta 1987.
997
V drugi polovici leta začnejo s proizvodnjo elektromotorjev za podjetje Vorwerk in treh novih aparatov: univerzalnega kuhinjskega aparata MUM7, ki je bil prvi aparat, v celoti razvit v Nazarjah, akumulatorskega sesalnika in mesoreznice.
Junija ustanovijo invalidsko podjetje, katerega namen je reševanje invalidske problematike.
Leto je za MGA dvakrat rekordno: prvič v zgodovini dosežejo mesečno realizacijo 10 milijonov DEM, letna realizacija pa prvič preseže 100 milijonov DEM.
Skupno izdelajo več kot 1,2 milijona aparatov, število zaposlenih ob koncu leta znaša 584.
998
Julija steče gradnja nove 4.600 kvadratnih metrov velike hale za proizvodnjo elektromotorjev.
Koncern BSHG se preimenuje v BSH, kar v MGA izkoristijo za menjavo naziva podjetja, ki se od takrat imenuje BSH Hišni aparati, d. o. o. Nazarje.
2001
Aprila začnejo s trženjem velikih gospodinjskih aparatov Bosch in Siemens na slovenskem in trgih bivše Jugoslavije. Junija po temeljitih pripravah integrirajo okoljsko politiko koncerna BSH in vzpostavijo sistem ravnanja z okoljem po mednarodnem standardu ISO 140001.
2004
• Marca začnejo s proizvodnjo termičnih aparatov (opekača kruha, kuhalnikov vode in kuhalnikov kave), kar pomeni novo razvojno prelomnico in dodaten korak v smer proizvodnje izdelkov z višjo dodano vrednostjo.
Začetek proizvodnje termičnih aparatov je pomenil nov korak v smeri proizvodnje izdelkov z višjo dodano vrednostjo.
•	Da bi se lahko hitreje odzivali na nenehne spremembe in izzive na trgu, oddelek marketinga in prodaje preselijo v Ljubljano.
•	V podjetju je zaposlenih 608 delavcev.
2006
•	Podjetje v tem letu prejme tri visoka priznanja: nagrado za okolju prijazno podjetje, bronasto priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost in posebno priznanje podjetju, ki je na področju poslovne odličnosti v zadnjem obdobju naredilo največji napredek.
2008
•	V začetku leta v novi hali površine 3.500 kvadratnih metrov, katere gradnja se je začela julija prejšnje leto, steče proizvodnja novih aparatov za pripravo toplih napitkov Tassimo.
•	Konec julija začnejo s proizvodnjo novega kavnega avtomata EQ7, ki je rezultat do takrat najzahtevnejšega razvojnega projekta, vrednega 3,4 milijona evrov.
•	Revija Manager BSH Hišne aparate razglasi za podjetje, ki v Sloveniji najbolje plemeniti kapital, Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije pa podjetju podeli priznanje za najboljšega tujega nalož-benika za leto 2007
•	Zaradi širitve proizvodnje dodatno zaposlijo 300 sodelavcev.
2009
•	Podjetje tudi v času, ko se tako rekoč ves svet spopad s finančno in gospodarsko krizo, posluje uspešno in svoj tržni delež poveča za 4,3 odstotka na skoraj 19 odstotkov.
•	Avgusta začnejo s proizvodnjo novega univerzalnega sekljalnika MCM4, katerega edinstvena prednost je, da je vanj mogoče zložiti ves pribor.
•	Dodatno zaposlijo 50 sodelavcev in tako število zaposlenih (vključno z zaposlenimi v invalidski družbi) prvič v zgodovini podjetja preseže 1.000.
Ekipa zaposlenih v proizvodnji, ponosna na novi univerzalni sekljalnik MCM4
16
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
50 let tovarne malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah
2010
•	Ne glede na nestabilnost v makroekonomskem okolju je tudi to leto za BSH Hišne aparate uspešno, število izdelanih aparatov preseže 6,5 milijona, prihodki podjetja presežejo 270 milijonov evrov, število zaposlenih naraste na več kot 1.100.
•	Predelani in prenovljeni so nekateri proizvodni obrati, z uvajanjem novih linij in delovnih postopkov je dosežena višja stopnja optimizacije.
2011
•	V letu še poglobljene globalne ekonomske krize povečajo prihodke za 23 odstotkov na več kot 337 milijonov evrov, v Nazarjah je proizvedenih 7 milijonov aparatov, število zaposlenih se poveča na 1.143.
•	Z odprtjem nove proizvodne linije v novembru je začrtana strateška usmeritev podjetja v proizvodnjo kavnih avtomatov višjega cenovnega razreda, začne se proizvodnja popolnoma avtomatskih vgradnih kavnih aparatov ICC5.
•	Podjetje izkazuje visoko stopnjo odgovornosti do varovanja okolja in podpira različne družbene dejavnosti v lokalnem prostoru (šolstvo, kultura, šport ...).
2013
•	Prenovijo pisarniške in proizvodne prostore ter odprejo halo za logistiko, s čimer izboljšajo že dotlej nadpovprečno kakovostne delovne pogoje.
•	Ker so zadovoljni zaposleni eden od ključnih pogojev za uspešno poslovanje podjetja, v sklopu številnih usposabljanj začnejo izvajati projekt mentorstva, katerega namen je vzpostavitev baze usposobljenih in motiviranih zaposlenih, s katerimi bo v prihodnje mogoče dosegati zahtevne organizacijske cilje.
2014
•	Zahtevno poslovno leto, ki ga zaznamuje padec povpraševanja v Rusiji in Ukrajini ter odločitev partnerskega podjetja Kraft Foods, da umakne prodajo aparata za napitke Tassimo s severnoameriškega trga.
•	Potrebni veliki napori za stabilizacijo poslovanja.
2015
•	Uveden nov plačni sistem, pripravljen v tesnem sodelovanju s predstavniki zaposlenih in sindikatom.
•	Za vlaganja v izobraževanje in usposabljanje zaposlenih podjetje prejme priznanje za top 10 izobraževalni management.
•	Skupina BSH, katere 100-odstotni lastnik postane Robert Bosch GmbH, zasnuje vizijo in strategijo rasti za prihodnje desetletje.
•	BSH Hišni aparati posledično postanejo sestavni del programa Fit for Growth in so odgovorni za dve od treh vodilnih kategorij: pripravo hrane in napitkov, poleg tega pa so središče za raziskave in razvoj aparatov v produktni kategoriji priprave hrane za celo skupino BSH in imajo tudi oddelek za razvoj aparatov za napitke.
2017
•	Namenu predajo dve novi skladišči s skupno površino 5.900 kvadratnih metrov.
•	V proizvodnji dosežen rekord - 8,1 milijona enot.
•	Zaradi povečanega obsega dela se za desetino poveča tudi število zaposlenih, kar še utrdi status podjetja kot največjega delodajalca v Zgornji Savinjski dolini.
2018
•	Odprt je nov centralni distribucijski center površine 4.500 kvadratnih metrov za skladiščenje in odpremo gotovih izdelkov.
•	V Ljubljani odprejo nove in razširjene prostore predrazvojnega oddelka za toplotno obdelavo živil.
•	Podjetje prejme priznanje TOP finalist na razpisu HRM projekt 2018 za projekt privabljanja, razvoja in integracije mladih potencialov.
2019
•	Na mednarodnem sejmu bele tehnike in zabavne elektronike IFA v Berlinu BSH Hišni aparati predstavijo prvi povezani večnamenski napredni univerzalni kuhinjski aparat s funkcijo kuhanja Bosch Cookit.
Bosch Cookit je prvi »pametni« univerzalni kuhinjski aparat iz produkcije BSH.
Prenovljeni pisarniški prostori v Ljubljani podpirajo kulturno preobrazbo, usmerjeno v pristno sodelovanje (Bosch Living Office). V proizvodnji sta presežena dva mejnika: 25 milijonov ročnih mešal-nikov in dva milijona kuhinjskih aparatov MUM5, v prodaji je dosežen rekordni obseg v višini 339 milijonov evrov.
Inovatorji BSH Hišnih aparatov so za svoje dosežke vsako leto nagrajeni z najvišjimi priznanji gospodarske zbornice.
2020
•	V jubilejnem letu podjetje, zavedajoč se svoje družbene odgovornosti, izvede več donacij organizacijam s področja družbenih dejavnosti (zdravstvo, hortikultura, šport ...).
•	Občina Nazarje BSH Hišnim aparatom ob 50-letnici delovanja tovarne podeli zlati grb za izjemne gospodarske dosežke in prispevek k razvoju lokalne skupnosti.
•	Namenu predajo nov razvojni center površine 2.600 kvadratnih metrov, ki zajema osrednji agilni prostor in tehnični del z laboratorijem ter oddelkom elektronike in pogonov.
•	Kljub spomladanskemu izpadu proizvodnje zaradi epidemije novega koronavirusa leto zaključujejo z rekordno proizvodnjo in podoben obseg načrtujejo tudi za leto 2021.
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
17
50 let tovarne malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah
SPOSTOVANJE.
Vrednota, ki si jo delimo S podjetjem BSH Hišni aparati Nazarje.
Občina Gornji Grad s svojim bogatim zgodovin izročilom si v sodobnem čosu utiro nove poti področju razvoja, pri čemer izkazuj globoko
spoštovanje do dosevkov posameznikov in organizacij, ki so v preteklosti delovali na tem prostoru. Toda da bi znali spoštovati druge, motamo najprej znati spoštovati sebe in svoje rezultate, kakor to udejanjajo v BSH Hišnih aparatih.
Oblin:. G m i r.| ■1 ¡T .11
nBjd

Ob 60. obletnici delovanja tovarne v Nazarjah, ki nudi delovna mesta tudi števtini^naiim občanom in.^. občankam, iskreno čestitamo in si žetimo odličnega' ~ sodelovanja tudi v prihodnje!
^nfeSli

Župan Anton Špeh, Občinski svet Občine Gornji Gracl in občinska uprava
h-jj	.IJL
ai---ja
OBČINA NAZARJE
ZAUPANJE.
Vrednota, ki si ja delima s podjetjem BSH Hišni aparati Nazarje.

Zaupanje razumemo kot pogoj za uspešno medsebojno sodelovanje. Brez zaupanja iokolne skupnosti danes v Nazarjah ne bi stala tovarna, ki našim občanom nudi kakovostna in i.^stobil^a delovno mesta, brez zaupanja lastnikov in poslovodstva pa ne bi bilo novi h in v e sti ci j i n ra z va j a. Z zaupanjem skupaj gledamo v še boljši jutri.
Ob 50-letnici delovanja tovarne
gospodinjskih aparatov čestitamo celotnemu kolektivu -V'-1"*t-/1 r BSH Hišnih aparatov!
Župan Matej Pečovnik s sodelavci in občinski svet
18
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
50 let tovarne malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah
V
Občina Lute
^ .....ž - ™
--------iHIh	JtV, " rtv LJLU

/ _ "i-1
ODGOVORNOST.
Vrednota, ki si jo delimo s podjetjem SSH Hišni aparati Nazarje.
Podobno kot v tem podjetju tudi v občini Luče dosledno spoštujemo odgovornost na vseh področjih našega delovanja. To dokazuje tudi naše članstvo v nekaterih elitnih asociacijah lokalnih skupnosti.
- ■	Naš razvojni koncept, kot to velja tudi za
gospodinjske aparate BSH, ima dva skupna imenovalca: pametno in zeleno.
rOb 50-ietnici delovanja tovorne v Nazarjah čestitamo vsem zaslužnim za ta jubilej in želimo vse najboljše tudi v prihodnje!
Zupan Občine Luče Ciril Rose s sodclovci
SODELOVANJE.
Vrednota, ki si jo deli mo s podjetjem SSH Hišni aparati Nazarje.
Naše sode lova nje temdj i no odprti komunikaciji, prepoznavanju skupnih interesov in ciljev, korektnem izvajanju dogovorjenih aktivnost', medsebojni podpori in snovanju novih oblik
■■■ji
skupnega delovanja. Veselimo se prihodnjega sodelovala v obojestransko zadovoljstvo, „
Ob jubileju tovarne v Nazarjah iskren* čestitamo vsem zaposlenim in želimo še veliko uspeha!
Zupan ivon Su hov pršili s sodelavci i člani občinskega svet
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
19
50 let tovarne malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah
INOVATIVNOST.	_
Vrednota, ki sija delimo s podjetjem BSH Hišni aparati Nazarje.
Ino vat i vnos t. ki poleg kakovosti in dizajna odlikuje gosppdinjske aparate, izdelane v tovarni BSH v Nazarjah, je tudi vrlina, ki predstavlja gonilo razvoja naše iakaint skupnosti, z njo po so se ponašali že naši predniki in jo uspešno prenesli na naslednike.
Z inovativnim pristopom na področju povezovanja gospodarstva in športa je Ljubno v zadnjem obdobju postalo znano po celem svetu, kar nam odpira izjemne priložnosti za nadaljnji razvoj.
Čestitke podjetju BSH Hišni aparati
ob 50. obletnici delovanja tovorne v Nazarjah
z najboljšimi željami za prihodnost!
Zupan Franjo Naraioč''* 5 sodelavci in občinskitf^^etor
OBČINA LJUBNO
j*- gS?!
Mva


Obtirta . -Ročica ob Svinji



■ ¿>'i —Si- r
s en. i k
i :
r* Ktfc

fri:. #
J S 0 ■
m. Rit* ■ ■ «ac
KAKOVOST.
Vrednota, ki si jo delimo s podjetjem BSH Hišni aparati Nazarje.
Kot si v BSH Hišnih aporatih prizadevajo za kakovost njihovih aparatov in procesov, si v naši občini prizadevamo za kakovost bivalnega okolja, za kakovost naše turistične in kulinarične ponudbe ter za kakovost medsebojnih odnosov med občani vseh generacij. Prizadevanja zo izboljšanje kakovosti se nikoli ne končajo in to nas bo povezovalo tudi v prihodnje.
Iskrene čestitke ob 50-letnici delovanja tovarne v Nazarjah!
Županja Ana iMusa Reb&mlk s sodelavci in občinski svet
20
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
50 let tovarne malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah
K
Mfcfr - __
-,.	Naša lokalno skupnost je že nekaj časa prime*
. .	HBj Hi»
"	dobre prakse no področju trajnost ne g a
■ ¿Mi	razvoja, tako v slovenskem kot v
'	J ^M mednarodnem merilu, podobno kot to velja 70
' * gospodinjske aparate BSH, katerih
' ■	.	načrtovanje in proizvodnja v vse večjem
obsegu upošteva načela krožnega
gospodarstvo.
Sodelovanje s podjetjem, ki si neprestano
jmr	r^- ■ j-r4^f	-/i.-4f*v -	* '	1
prizadeva za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, nam jo v veliko zadovoljstvo.
TRAJNOSTNI RAZVOJ.
Vrednota, ki si jo delimo s podjetjem BSH Hišni aparati Nazarje.
I—v
-«■-._ i" ..
rrr ^ -
j >m
jI.
r'-- i'
i-;/


Ob ugledni obletnici delovanja tovorne v Nazarjah izrekamo iskrene čestitke za dosedanje uspehe in dobre želje za prihodnost!
Občina Solčova, županjo s sodelavci
i - « . -i
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
21
50 let tovarne malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah

ObtinJ SmjrtftD al} t1, i! i
Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje
praznuje 50. obletnico uspešnega delovanja.
Ob tej častitljivi obletnici Občina Šmartno ob Paki iskreno čestita podjetju ter mu žeji uspešnega, ustvarjalnega in vizionarsfcega dela k naprej.
Uspešne zgodbe, kot je zgodba podjetja BSl-l, spodbujajo razvoj celotne regije m dajejo motivacijo nas I m ljudem.
h A s-f

22
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
50 let tovarne malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah
f f
\Y>
v/ /
\
/A
k
dragi prijatelji
v PODJETJU BSH,


5o
YEARS OF BSH
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
23
50 let tovarne malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah
ČETISK Grafično podjetje d.0,0. Reži9rajska cesta 5, 3000 Celje
TeL 03 428 62 54 Fax:03 428 62 55
info@ce-t isk@siol.net www.ce-tiski.si
v
H
w
Izjemno ponosni srno na nase več desetletno poslovno sodelovanje s podjetjem
B/S/H/ Nazarje.^
Zahvaljujemo se Vam za zaupanje in čestitamo za jubilej.
Milan Lončarevič z ekipo Četisk d.o.o.
hovinoDiastiha
V ^ L \\ flL\
Vsem zaposlenim tovarne BSH Hišni aparati Nazarje želi kolektiv podjetja Povše d.o.o. obilo uspehov ob praznovanju SG-ietnite delovanja!
Z vami sodelujemo že 33 Let
24
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
50 let tovarne malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah
0 MELAVC
Prevrni, storitve in trcovma
Prevrnit, storitve in trgovina
r
Podjetju 8SH Hišni aparati Nazarje se zahvaljujemo za dolgoletno sodelovanje in želimo uspešno delo še naprej.

SLPEGAZ
Tradicija računalnikih storitev
čestitamo za 50-letnico uspešnega delovanja.
Ponosni smo, da sodelujemo v tej zgodbi.
www.pegaz.si
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
25
50 let tovarne malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah
26
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
50 let tovarne malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah
_PUP_
SauS&imetc/iez
if»wpi!i-sa3bcH;thcr.si PUP ■ SiuheiHticherfouO- Koroška cesta JE Vcleije Ts3.:IMSiJ1l [ IpsšteipodjetjeGpupsjihermiihEr.si
Z. našo dejavnostjo zagotavljamo kakovostno in okolju prvino ravnanji» t odpadki- Skfbimo ¡ta zadovoljstvo uporabnikov in negujemo dolgoročna razmerja s poslovnimi ;;hi i nb»rjt.
Podjetju BSH Hišni aparati Nazarje ob visokem jubileju iskreno čestitamo.
PREVOZNIŠTVO, TRGOVINA, STORITVE
>
iB5'H Hišni aparati Nazarie IlUl ,. . r	£
se zahvaljujemo za uspesno
sode^vanfe terl^krati
čestitamo ob 50-letnici
<W » <	BI H	^
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
27
Ljudje in dogodki
FRANC PODRIŽNIK, DOBITNIK ZLATEGA GRBA OBČINE NAZARJE
Že v mladosti rastel z zavedanjem, da je potrebno
pomagati in delati
Najtežje je, pravijo, uspeti doma, a Francu Podrižniku iz Kokarij je to uspelo. V lokalni skupnosti je pustil svoj pečat tako pri modernizaciji in razvoju zaselkov krajevne skupnosti ter soustanavljanju društev kot pri aktivnemu delovanju v njih. Za vse našteto je letos prejel zlati grb občine Nazarje.
PROSTOVOLJEC ŽE V ČASU ODRAŠČANJA
V	kokarski krajevni skupnosti je bil dva mandata del ekipe, ki se je trudila pripomoči k razvoju in modernizaciji krajevne skupnosti in njenih zaselkov. Pri tem je Frano, kot ga kličejo prijatelji, imel velik čut za sočloveka.
»V mladosti sem rasel s tem, da je potrebno pomagati in delati. 2e kot mladinci smo poprijeli tudi za delo, ob zaključku pa smo si naredili zabavo. Tako smo združili koristno z zabavnim. Nepozabni so spomini na ličkanje koruze, sušenje trave, krancljanje ob večjih cerkvenih dogodkih, urejanje mladinske sobe in dvorane v Kokar-jah,« je obujal spomine Podrižnik.
V	srednji šoli je za dober uspeh prejel nagrado - udeležbo v delovni brigadi na Kozjanskem, kjer je bil prav tako preplet dela in zabave. Nikoli ne bo pozabil hvaležnosti kmetov, ki so jim do odročnih kmetij zgradili ceste in vodovod. Spomni se tudi obdobja, ko je bila medsebojna pomoč ključnega pomena pri takratnih gradnjah hiš.
POMAGAL PRI IZGRADNJI TABORNEGA PROSTORA
Društvena dejavnost v kokarski krajevni skupnosti je bila že od nekdaj zelo pestra. V tako majhnem lokalnem okolju je praktično vsak,
Franc Podrižnik je prejel zlati grb občine Nazarje za dolgoletno delo na različnih področjih. (Foto: Marija Sukalo)
ki diha s krajem, član več društev, v nekaterih pa seveda deluje aktivneje. Podrižnik se je v mladosti aktivneje angažiral v mladinski organizaciji in v Športnem društvu Dreta, katerega ustanovni član je.
Ker ima zelo rad naravo, deluje tudi kot tabornik. V mladosti je bil ob njegovi domačiji taborni prostor celjskih tabornikov. Zanimivo dogajanje ga je pritegnilo v njihove vrste. Pozneje so prišle druge obveznosti in za taborništvo ni bilo časa. Ko pa sta se sinova vpisala v taborniški krožek v
Nazarjah, je bil pripravljen priskočiti na pomoč, saj je društvo ostalo brez tabornega prostora. Potrebno je bilo najti nov prostor in društvo na novo registrirati. Skupaj s še nekaterimi starši se je lotil dela. Organiziral je registracijo društva tabornikov Rod Sotočje Nazarje in s svojimi idejami in delom pomagal zgraditi in modernizirati taborni prostor, ki je zrasel na Lazah.
POD KOKARSKIM KLOBUKOM Ob 550-letnici prve omembe kraja Kokarje je krajevna skupnost ob podpori Občine Nazarje in v sodelovanju z lokalnimi društvi jubilej primerno obeležila. V okviru tega so postavili Lončarsko pot, izvedli lončarsko delavnico, izšla je tudi knjiga njegovega sina Simona, Kokarje skozi čas. Glavni dogodek je bila prireditev Pod ko-karskim klobukom z veliko lončarsko razstavo in odprtjem poti. Frano je bil del ekipe, ki se je angažirala tako organizacijsko kot v izvedbenem smislu ob podpori občine.
ČEBELARITI PRIČEL PO NAKLJUČJU Kljub temu da je že dve desetletji član Čebelarske družine Kokarje, v mladosti o čebelah ni razmišljal. Rad se pošali, da je pričel čebelari-ti po naključju. Pobegli roj je namreč že vedel, zakaj je pristal v dimniku njegove hiše. Pozneje ga je delo z čebelami toliko zasvojilo, da si je pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo čebelar in pomagal pri ustanavljanju čebelarskega krožka na nazarski osnovni šoli. Postal je tudi predsednik čebelarske družine, ki jo vodi že tretji mandat.
OB PODPORI ČLANOV DOBIŠ VEČ ELANA »Čebelarjenje je področje, kjer se lahko veliko naučiš. V ČD Kokarje se člani med seboj zelo razumemo in si pomagamo. To mi daje dodatno motivacijo. Ko vidiš, da te pri idejah podpira upravni odbor in člani, dobiš več elana in poskušaš dogovorjeno realizirati,« je povedal Pod-rižnik.
Deluje kot terenski svetovalec v svetovalni službi Čebelarske zveze Slovenije za območje SAŠA regije, spodnje Savinjske doline in Zasavja. V širšem slovenskem prostoru je znan kot predavatelj zveze in pisec strokovnih člankov v razne publikacije s čebelarsko tematiko. Je tudi inštruktor Slovenske čebelarske akademije.
»Lahko rečem, da me je prostovoljno delo profiliralo do te mere, da sem vedno rad pomagal. Ob tovrstnih delovnih druženjih pa je bilo vedno veliko zabave in zadovoljstva. In ni mi žal časa, ki sem ga na tak način preživljal.«
Marija Šukalo
Podrižnik deluje v različnih funkcijah na vseh nivojih organizirane dejavnosti slovenskih čebelarjev. (Foto: osebni arhiv)
28
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
Nasveti, Oglasi
PRAZNIČNE DEKORACIJE IZ RECIKLIRANIH MATERIALOV
Ščipalka za praznična sporočilca
Tokrat vam predstavljam, kako lahko na hiter in preprost način naredite darilo za svoje bližnje ter jim s tem polepšate praznični čas.
Potrebujemo:
•	barvni papir
•	lepilo za papir
•	črn in rdeč flomaster
•	ščipalko za perilo
•	oranžno blago (po želji)
•	pištolo za vroče lepljenje
•	svinčnik
•	škarje
Postopek:
1Iz belega papirja izrežemo en večji in en manjši krog, nato pa iz črnega papirja izrežemo še lonec.
2 Kroga zlepimo tako, da nastane telo snežaka. Na vrh manjšega kroga prilepimo lonec. Iz oranžnega blaga ali papirja izreže-mo še manjši enakokraki trikotnik
za nos ter ga prilepimo na sredino manjšega kroga.
3Snežaku s črnim flomas-trom narišemo oči, usta ter gumbe, z rdečim flomastrom pa mu okoli vrtu narišemo še šal.
4 Snežaka prilepimo na ščipalko.
Napišite še vaše praznično spo-ročilce ter ga pripnite na ščipalko. Pozabavajte se in pustite vaši ustvarjalnosti prosto pot. Po želji
ustvarite različne oblike (smreko, piškotek ...), dodajte bleščice ali pa ščipalko pobarvajte po vaši želji.
Polepšajte si dan in si s ščipal ko za praznična sporočilca okrasi te vaš dom ali pa jo zavijte in pošljite ter nekoga presenetite.
Ida Kotnik, vodja ročnodelskega krožka Vrba Nazarje
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
29
Ljudje in dogodki
TRETJA GENERACIJA FOTOGRAFOV V DRUŽINI UGOVSEK
Po dedku in mami dejavnost v Ateljeju Linda nadaljuje Sara
Fotografski atelje Ugovšek iz Gornjega Grada je lansko leto praznoval 75-letnico in z nekajletnim premorom tudi ponovno odprtje. Z vsako generacijo se konča in začne neko obdobje. Novo prinaša spremembe, predvsem v tehnologiji. Pod njihovo streho lahko sledimo razvoju fotografije v razponu dobrih 75 let.
ZAČETEK PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
Prva generacija fotografov pri njih se je začela s Feliksom Ugovškom, ki je stopil na poklicno fotografsko pot kmalu po koncu 2. svetovne vojne, ljubiteljsko pa se je s fotografijo ukvarjal že veliko prej. Njegovi začetki segajo v izdelovanje fotografij na steklenih ploščah, s tem postopkom pa smo v Zgornji Savinjski dolini dobili tudi prve razglednice krajev. Fotografska ateljeja je imel v Gornjem Gradu in Mozirju.
PRVE BARVNE FOTOGRAFIJE Fotografska umetnost je bila v času Feliksa Ugovška res prava umetnost. Takrat so fotografi razglednice barvali ročno, fotografirali pa so vse večje dogodke, saj so bili zelo redki. Kot so nam
Sara Bastl Grazer (desno) se je fotografirala z mamo Justino Ugovšek s starimi fotoaparati v prihajajočem času primerni dekoraciji.
novno približati predvsem portretno in družinsko fotografijo v ateljeju in naravi.
PROFESIONALNA FOTOGRAFIJA
»Med poplavo fotografij, ki jih dnevno ustvar-
V Ateljeju Linda v Gornjem Gradu deluje že tretja generacija fotografske družine Ugovšek.
povedali, je Ugovšek prvi v Sloveniji začel izdelovati barvne fotografije in je svoje znanje z veseljem predajal članom Društva fotografov Slovenije.
VESELJE DO FOTOGRAFIRANJA V DRUŽINI
Po Feliksovi poti je šla tudi hčerka Justina in kasneje vnukinja Sara Bastl Grazer, ki je po končani srednji šoli za oblikovanje in fotografijo našla ljubezen v študiju umetnostne zgodovine. Poklicna pot jo je sicer peljala v druge vode, ostala pa je želja po kreativnosti in ustvarjanju. Pred enim letom je tako odprla vrata fotografskega ateljeja tretje generacije z novim imenom in pristopom. Z Ateljejem Linda želi ljudem po-
jamo s telefoni in kopičenjem fotografij na računalnikih, redko najdemo dovolj kvalitetno fotografijo, ki bi jo lahko nekomu podarili ali z njo okrasili dom. S svojimi fotografijami na družbenih omrežjih pa pogosto sporočamo napačno sliko o sebi in si s tem zapiramo marsikatera vrata na poklicni poti ali v zasebnem življenju,« je povedala Sara.
FOTOGRAFIJE OHRANJAJO SPOMINE ŽIVE Trenutki, ujeti v današnjem hitrem tempu življenja, so neprecenljivi, posebno ko gre za fotografije otrok, ki vedno prehitro odrastejo. Lani novembra in decembra se je Atelje Linda prelevil v praznično okrašen atelje, ki je pričaral nasmeh marsikateremu otroku in ustvaril nepozabne praznične spomine za celo družino. Tudi letos v ateljeju že čakajo sani, novoletna jelka in mogoče celo Božiček ter seveda na sprostitev ukrepov proti širjenju koronavirusa.
Štefka Sem, foto: osebni arhiv
Ugovškov atelje v Božičevi hiši v Gornjem Gradu nekoč, z leve: vajenka Marica Ugovšek, Feliks Ugovšek, žena Justina in hčerka Justina
30
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
Kultura, Organizacije
i
SOPRANISTKA MOJCA BITENC KRIŽAJ
Epidemija novega koronavirusa na takšen ali drugačen način kroji celotno letošnje leto od marca naprej. Časi so zato precej nenaklonjeni določenim dejavnostim oziroma segmentom družbe. Med njimi sta tudi kultura in kulturni dogodki, ki jih je epidemija zaustavila med prvimi, odpira pa med zadnjimi. Med temi, ki jim kultura reže vsakdanji kruh, je tudi operna pevka Mojca Bitenc Križaj, rojakinja iz Zgornjih Pobrežij. EPIDEMIJA PREKRIŽALA VEČINO NAČRTOV V začetku leta je imela izdelan natrpan urnik dogodkov, na katerih bi tako ali drugače sodelovala. Operne predstave, sodelovanja na koncertih, prepevanje z možem Domnom Križajem, prav tako opernim pevcem, bi moralo krojiti njen vsakdan. Pa ji je, pravzaprav obema z Domnom, večino načrtov prekrižala epidemija.
Peti doma ni isto kot na odru
Mojca Bitenc Križaj v predstavi Pagliacci (Glumači) v SNG Opera in balet Ljubljana (foto: Darja Štravs Tisu)
USPESNO IZPELJALI OKTOBRSKO PREMIERO
»Praktično vsi koncerti in predstave, planirani v prvi polovici leta, so odpadli ali pa so jih prestavili na jesen in sedaj odpovedali. Kljub temu sem bila vesela, da smo konec avgusta začeli z vajami v ljubljan-
GRADNJA PLANINSKEGA DOMA NA OKRESLJU
Država primaknila 200 tisočakov
Planinsko društvo Celje Matica se je s projektom gradnje novega Frischaufovega doma na Okreš-lju prijavilo na razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za podporo planinski športni in večnamenski rekreacijski infrastrukturi. Bili so uspešni, saj so pridobili 200.000 evrov, ki jih bo društvo namenilo za stroške projektne dokumentacije, gradbenega materiala in obrtniška ter inštalacijska dela.
GRADNJA OB OBSEŽNI POMOČI SLOVENSKE VOJSKE
Društvo je sredi letošnjega leta pridobilo gradbeno dovoljenje. 2e pred tem so mnogi prostovoljci poskrbeli za čiščenje pogorišča in pripravo prostora za začetek gradnje. S pridobitvijo dovoljenja se je slednja začela, predvsem ob obsežni pomoči Slovenske vojske. Ta je s skoraj 40 helikopterskimi prevo-
zi na Okrešelj prenesla kar pet ton cementa in okoli 14 ton armaturnih mrež in betonskega železa za ulitje temeljne plošče.
NOV DOM PODOBNO VELIK KOT PREJSNJI
Ob gradbišču so za oskrbnika in delavce postavili zasilno barako, ob kateri se je bilo moč čez poletje tudi okrepčati. Ta del Kamniško-Sa-vinjskih Alp je namreč izletniško in planinsko med najbolj obleganimi destinacijami. Ob koči je zrasla tudi tako imenovana Okrešeljska plaža, ki je obiskovalcem nudila čudovite poglede na okoliške vršace.
Nova koča bo podobno velika kot prejšnja, bo pa v njej malenkost manj ležišč. Ob tem, da bo grajena po sodobnih gradbenih standardih in ekološko ter energetsko varčno.
Benjamin Kanjir
ski operi in uspešno izpeljali oktobrsko premiero dveh enodejank,« je povedala Bitenc Križajeva. Sodelovala je v predstavah Cavalleria rusticana in Pagliacci. V slednji poje vlogo Nedde.
VSI SKRBIJO ZA VARNOST Vaje so potekale z veliko ukrepi, ki veljajo tudi drugod. Tako je bilo omejeno število ljudi v prostoru, potrebno večkratno zračenje prostorov, nošenje mask, razkuževanje rok in podobno. Vse te ukrepe morajo upoštevati v zaodrju in med predstavami.
»Tudi režija je drugačna, kot bi bila v predkoronskih časih. Zdi se mi, da se vsi trudijo in skrbijo za varnost, tako za nas na odru kot za publiko.«
Največji poudarek je bil med predstavami prav na upoštevanju varnosti. V tem času je imela tudi dva recitala, torej večera samospevov. V SNG Maribor in v Slovenski filharmoniji je zapela ob spremljavi pianista Nejca Lavrenčiča. SREDI OKTOBRA ZNOVA PREPOVED NASTOPANJA »Sredi oktobra so nam ponovno prepovedali nastopanje. 2e tako je bilo zaradi omejitev števila ljudi v dvorani kar žalostno stopiti na oder pred napol prazno dvorano. Ob tem sem imela občutek, da so kljub maloštevilnosti ljudje želeli s svojo energijo in aplavzi zapolniti dvorano in podpirati nas
na odru,« je povedala Mojca in dodala, da ji manjkata oder in občinstvo, saj je temu posvetila svoje življenje.
V letošnji sezoni je angažirana tudi v Čarobni piščali, ki je predstava iz lanskega leta in so letos ponovitve. Predstave vseh oper so bile seveda planirane skozi celo leto in zato Mojca upa, da bo vsaj še katera odigrana.
Mož Domen je zaposlen v operi v Frankfurtu. Tam so igrali predstave do 1. novembra, sedaj pa so teatre po Nemčiji za mesec dni zaprli. Vaje kljub temu potekajo, da bodo predstave lahko stekle takoj, ko bo to spet dovoljeno.
ISKANJE DRUGIH POTI DO POSLUSALCEV Za umetnike je pomembno, da ves čas iščejo stik s svojim občinstvom. Tega se lotevajo različno. V Frankfurtu so se lotili organizacije koncertov parov, v katerih sta oba pevca. Da ne bi vse zamrlo,
Mojca Bitenc Križaj je v letošnji sezoni angažirana v SNG Opera in balet Ljubljana v operah Ca-valleria rusticana, Glumači in Čarobna piščal.
»so med zaprtjem organizirali kratke online koncerte v živo parov, ki smo operni pevci, saj smo lahko na odru brez sicer predpisane razdalje. Na prvem sva nastopila prav midva. Posnetek je dosegljiv na youtube kanalu opere Frankfurt. Vsi se trudimo obdržati občinstvo, hkrati pa je za nas pomembno, da smo ves čas v formi.«
Sedaj vadi doma in pripravlja novo vlogo. Ob tem najbolj pogreša oder, saj peti doma ni isto kot na velikem odru. Ob tem polaga ljudem na srce: »Sem optimistična in računam na solidarnost ljudi, da bodo spoštovali ukrepe, da bomo kmalu lahko spet zadihali, kam šli in si mogoče vsaj praznični december polepšali s kakšnim koncertom.«
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
31
Oglasi
VELIKA
«tvefatvafa
AKCIJA
VeLja od do 12. 12. 202Q
CATERING POSODA Z OVOJNIM
ghelnikom



OfJl*^
GU REK H E j
- rcncSiM -
NA NOVO PEKARNO
- ^
-——-: ■• ■ .
BUfl

mm m
K3
FRANCOSKI
TPjt^iv J ■^MM I
19
0."
H.\W t: KEft LJIJGNO - C-eLa^nl cstr poti - pet: 7.00 - 10.00, ub, T.00
Atrn^ S-.i frtif .uH;n i. to^Mi ir^j i c-n M t. flu I. ip iiiifl, n/nn-TLi c^pm.l.ijr .-jilinj 3rXliii-l> .!in~p-Jni: in ^IliEnv jir.lc« i v |,r|p.vMi rniiiiirt Ki*. J. iuinn IFlap Si. ."iS® | lubiir» nn L*. n(i| Alrtrf iljtetr . m p'aw-n r . ^firr nrmti MilJi'«; / ruh Na!?»': if h? * nil; prftMrfi-* .- r i|i - imrim^JVr E'jmii» SJjiflkJ. Mfa '»t. prf S'.'.»rl|i,|-' t hv!*' "Jlh.-.Tii, vni',,> , , ! hn* Jvjrrn fv r- lumMi^n 'iugjilu.	dkcij'i^:1- ■ l> :r.- 5.1 "ku buUi f Iiuinv-*'' ' ^ im r- * liiJiiihirriilrtMfGv i»iiIiimii , uiiii Hrtuin jjutiI lirti ™ir.-« ■	^OjiMlr.ii^i^a jril*i'iii '	Mu
PMNifti udvl*?* a Milk« nI mu ji* taciiHiru* AvgUi trgtfEiMli i« riah.it p- Lwnror utoaiHif, bayon a&fcfcti p* «gfem m lujpacw *	i»	L^tar-K»..« m : Mt m
vh.	<:*n& iffli <av. Ki u? jLffdiiL*- or." - liiljhi; I* cmSrt-Mi.rc rupj-4 » ti&kv. '.j Tjrr-	V*t MIhi	CrriP att v «j-lI i r	PQV. fcoji Cor1f,a ul.k*
I ^IM ^iMliiti
32
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
Šport
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU
Tina Robnik na paralelni tekmi osvojila enajsto mesto
Pretekli teden je bila v avstrijskem Lechu paralelna preizkušnja svetovnega pokala v alpskem smučanju. Edina Slovenka v izločilnem delu je bila Tina Robnik, ki je nato izpadla v osmini finala in osvojila končno enajsto mesto.
KONEC V OSMINI FINALA Po devetem času na modri in 12. na rdeči progi je bila v kvalifikacijah skupno deseta, nato je v osmini finala naletela na previsoko oviro. Norvežanka Thea Louise Stjernesund je Zgornjesavi-njčanko za sedem stotnik prehitela že v prvi vožnji. Robnikova je v drugo hitro nadoknadila zao-
Tina Robnik je na drugi progi hitro nadoknadila zaostanek, a manjše napake zaostala za tekmico. (Foto: Gepa)
zaradi
stanek, a zaradi manjše napake je za tekmico zaostala za 44 sto-tink sekunde.
ZADOVOLJNA Z REZULTATOM
Končno enajsto mesto je za Robnikovo, ki je v Soldnu odstopila, v Levi pa ni potovala, izenačitev pete najboljše uvrstitve v karieri. »Z rezultatom sem zadovoljna. Tudi s smučanjem, čeprav sem na določenih delih delala manjše napake. Malce si jih očitam, saj mi ni uspelo to, kar sem si zadala,« je po nastopu povedala Robnikova, ki je v letošnji sezoni doslej zbrala 24 točk.
Štefka Sem
PATRICIJA PIKL IZ NAZARIJ
Za Ženski rokometni klub Velenje igra že tretje leto
Patricija Pikl iz Nazarij se je že kot sedemletna deklica zapisala športu, natančneje rokometu, in temu ostaja zvesta tudi danes kot študentka prvega letnika fakultete za šport in igralka v Ženskem rokometnem klubu Velenje (2RK). ROKOMETNI KLUB NAZARJE DOBRA OSNOVA ZA NAPREJ Nazarčanka že od malega trenira rokomet, talent in vztrajnost pa sta jo pripeljala v ZRK Velenje in prvo A ligo. Z osnovami rokometa se je pričela danes 19-letna Patricija seznanjati kot prvošolka v Rokometnem klubu Nazarje. Povedala je, da ima na začetke lepe spomine, s soigralkami so se odlično razumele, treningi pa so bili vedno zanimivi.
»Tudi trenerji so bili super in so me vedno spodbujali. Menim, da je bil RK Nazarje odličen temelj za naprej, saj sem prav tam rokomet vzljubila in dobila odlično tehnično osnovo za športne izzive, ki so sledili.«
POŠKODBAM SE USPEŠNO IZMIKA Letos teče Patricijino tretje leto v velenjskem klubu, klubu z bogato zgodovino, ki jo rokometni zanesenjaki pišejo že vse od leta 1966. V Velenju se počuti odlično. »S soigralkami smo zelo povezane, družimo se tudi izven treningov in tekem.«
Povedala je, da ima srečo, saj do sedaj še ni imela kakšne resne poškodbe in zaradi tega ne bi mogla igrati dlje časa. »Seveda je prišlo do kakšne manjše poškodbe, kot je zlomljen nos in razbita arkada, a to je del športa.«
USKLAJEVANJE ŠOLE IN TRENINGOV Rokomet je na prvem mestu, vendar ima Pa-
Rokometašica Patricija Pikl želi postati profesorica športne vzgoje, še prej pa bi rada zaigrala za kakšnega od večjih klubov.
tricija rada tudi druge športe, še posebej ekipne. Ob prehodu v srednjo šolo je zamenjala klub in nekaj časa igrala za RK Zelene doline Žalec. Ob I. gimnaziji v Celju, smeri športni program, je bilo potrebne precej volje in discipline za usklajevanje šolskih obveznosti s treningi. Najtežje je bilo na začetku, a se je kmalu privadila, po-
leg tega so bili profesorji izjemno razumevajoči in prilagodljivi. Starši pa so dodali svoj del k razvoju mladega športnega talenta - od številnih prevozov na treninge in tekme do spodbude in podpore. PATRICIJA IGRA POZICIJO LEVEGA KRILA Na tako visokem nivoju, v prvi A ligi, imajo ro-kometašice treninge vsak dan, ob koncu tedna pa običajno odigrajo tekmo, kdaj tudi med tednom. Tekme so vedno razburljive, v njih uživa, saj lahko skupaj s soigralkami pokažejo, kaj zmorejo kot ekipa. Patricija igra pozicijo levega krila, njen idol pa je Uwe Gensheimer, za katerega meni, da je trenutno eden najboljših levih kril na svetu. Z rokometom se namerava ukvarjati še naprej in upa, da ji bo uspelo zaigrati tudi za kakšen večji klub. UČITELJICA ŠPORTNE VZGOJE IN OSEBNA
TRENERKA Jeseni se je podala na Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani. Izbrala je program športna vzgoja, saj se ji zdi pomembno, da otrokom že v osnovni šoli čimbolj približamo šport in jih spodbujamo k zdravemu načinu življenja. Rada bi postala učiteljica športne vzgoje, poleg tega morda tudi osebna trenerka.
V s športom prežetim vsakdanom nekaj prostega časa vendarle ostane. Preživi ga z družino, fantom ali prijateljicami. Zelo rada tudi bere, teče, hodi na sprehode, se igra s svojim psom ali pa je v družbi svojih najboljših prijateljic, ki sta po naključju tudi njeni soigralki.
Barbara Rozoničnik, foto: osebni arhiv
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
33
Šport, Kultura, Kronika, Zahvale, Oglasi
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH
Zajc dva tedna pred Planico v skromni formi
V Ruki na Finskem so se smučarski skakalci pomerili na dveh posameznih tekmah. Slovenske barve je zastopal tudi Timi Zajc, član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC. Zal se trenutno ne more pohvaliti z dobro formo. Na petkovih kvalifikacijah se ni uspel uvrstiti med nastopajoče na sobotni tekmi, v nedeljo pa je osvojil šele 41. mesto. V slovenskih vrstah so se najbolje izkazali Anže Lanišek, Bor Pavlovčič in Ziga Jelar.
Ze v ponedeljek se je skakalna karavana preselila v Rusijo, kjer bosta ta konec tedna v Nižnem Ta-gilu dve individualni preizkušnji,
LUTKOVNI ABONMA V MOZIRJU
Timi Zajc še išče dobro formo.
nato že od 10. do 13. decembra sledi prvi vrhunec sezone, svetovno prvenstvo v poletih v Planici.
Štefka Sem
Odpoved decembrske predstave
Organizator lutkovnega abonmaja Kulturno društvo Jurij iz Mozirja odpoveduje tudi decembrsko lutkovno predstavo. Tokrat bi najmlajše gledalce morali obiskati slovaški
lutkarji, a zaradi omejitev zaradi novega koronavirusa predstave ne bo. Predvidevajo, da jo bodo nadomestili v spomladanskem času.
ŠS
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	ZAGORELO V DIMNIKU
Lačja vas: 24. novembra ob 21.55 so v Lačji vasi zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci PGD Gorica ob Dreti, ki so z gasilnikom pogasili goreče saje, očistili dimnik in prezračili prostore.
•	OGENJ OB CESTI
Šokat: 29. novembra ob 9.20 so v naselju Šokat v gornjegraj-ski občini tamkajšnji prostovoljni gasilci ob cesti pogasili manjši ogenj in pregledali okolico.
•	NAŠLI BOMBI IN PROTIPEHOTNI TROMBLON
Loke pri Mozirju: 30. novembra ob 12.54 so v Lokah pri Mozirju delavci pri delu ob pomožnem objektu naleteli na ročni bombi in protipehotni tromblon kalibra 30 milimetrov iz obdobja 2. svetovne vojne. Pripadniki državne enote za varstvo pred NUS Zahodnoštajerske in Gorenjsko - Ljubljanske regije so nevarne najdbe odstranili in uničili na primerni lokaciji. Policija je nudila pomoč pri varovanju.
Pride čas, ko bolečina v blaženost se spremeni, a telo je le lupina, ko jo duša zapusti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice
Terezije BASTL
5. 9. 1941 - 24. 11. 2020
Ob težkih trenutkih se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Posebej hvala tudi vsem vaščanom za njihovo nesebično podporo in sočutje.
Lepa hvala patronažnima sestrama Maji in Alenki za njuno strokovno, požrtvovalno in prijazno pomoč pri oskrbi.
Iskrena zahvala tudi gospodu župniku Ivanu Šelihu in pogrebni službi Morana.
Žalujoči vsi njeni
Pogrebna služba - cvetličarna
X"
Js \	GSM: 041 536 ¿08
GSM: 041 672 115
tVwWJtw ntna ,it E-mail: info(Simiirai>a.ji
Aleksander Siebtovriik s ^ . ?Jarjilje I1u, 3311 Brasrmte
MOUANA
TeL: 03 7000 640
34
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
Zahvale
i
Mlada si zapustila svoj dom in polja domača,
sedaj v miru počivaj v zemlji rodni.
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustila teta
Terezija DIMEC
23. 8. 1930 - 13. 11. 2020
Iskrena hvala osebju bolnišnice Celje in gospodu župniku Sandiju Korenu za lepe poslovilne besede ob zadnjem slovesu na pokopališču. Zahvaljujemo se pogrebni službi Morana in vsem za darovane maše.
Vsi njeni
Ustvarjalen in nasmejan bilje tvoj vsakdan. Ljudi si vedno spoštoval, jih šalil in razveseljeval. Za vedno boš v naših srcih ostal in kot angel z nebes nas varoval.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata in pradedka
Jožeta BOŽIČA
2. 5. 1938 - 19. 11. 2020
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Najlepša hvala vsem za izrečena sožalja, darovane svete maše, cvetje in sveče. Posebna zahvala pogrebcem, gospodu župniku Ivanu Šumljaku za pogrebni obred, gospe Margareti Atelšek za poslovilne besede in pogrebni službi Morana.
Žena Dana, hči Diana in sin Robert z družinami
Prišla bo pomlad, na delo vabila, ne bo te zbudila. Z menoj bo jokala, z menoj šepetala bo tvoje ime...
ZAHVALA
Umrla je draga mama in stara mama
Marija LUKAČ
Konjski Vrh 34, Luče 16. 7. 1951 - 19. 11. 2020
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. Hvala gospodu župniku Martinu Pušenjaku. Hvala tudi zdravnici Andreji Moličnik in patronažni sestri Verici. Posebna hvala pa šoferju Davidu Kramarju in onkološkemu oddelku Maribor. Ohranjajte jo v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
Kadar mi navček zapoje, vzela sem od sveta slovo. Takrat, prijatelji moji, mi pesem zapojte slovensko lepo. Prepevala vedno sem rada, a zdaj utihnil je moj glas...
(Marica Pavlič)
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame
Marije PAVLIČ
8. 2. 1939 - 21. 11. 2020
Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste mi v teh težkih trenutkih stalni ob strani. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Morana ter Vinku Molični-ku, ki je poskrbel za vse potrebno na pokopališču.
Posebna zahvala oddelku covid 7, bolnišnice Celje.
Sin Franjo
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
35
Za razvedrilo
V času omejitev gibanja zaradi epidemijo fan I opozori dekle na čuden pojav na notnem nebu: "Loj! Prvič vidim, da se utrinek vrača navzgor. Kaj pa si si zaželela?"
"Letalsko karto za Sydney in vstopnico za tamkajšnjo opero."
Teta: "Kako ti gre v Spli?" Nečakinja: "Krasno! Same petice dobivam." Teta: "V katoro Solo hodiš?" Nečakinja: "Eeee: zoom ali nekaj takega."
Končno je tu generacija učencev, ki ne tarna čez pretežke šolske torbe.
A da bi poštarji nosili maske? Že tako imajo probleme s psi, zdaj pa, da jih ti še prepoznali ne bi?1
Jaka, 5 let, Lučcr "Ko sem rekel, da Miklavža zaradi epidemije ne bo k nam, ker ni Ožji družinski član, se je očka kar nasmejal. Le zakaj?"
No, učene/, sem sedaj dobila vašo pozornost?
Moji učitelji in učiteljice, ko oddam naloge.
Luka, E let, Šmartno ob Dreti: "Včasih sem se jofcal, ko so prišli parkeljni, letos pa se ne bom. ker jih ne bo."
Mož: "Ti si tako Skrta. da bi Se mene prodala."
Žena: "Pa br tudi le, če le ne bi zadela na srečelovu."
Gornjccjrajčanka; "Sploh ne vem, 2akaj sem s tabo, ne pa s sosedom."
Radmircan: "Ker sem bolj zagret v postelji?"
Gomjegrajčanka: "Kje pa i Tudi tebi je po parih urah vsega dovolj."
Varpoljčanka: "Moj ljubi me je presenetil z darilom za Miklavža."
Okoninčanka: "Kaj pa (i je
dal?"
Varpoljčanka: "Kupil mi je osnovni paket programa zoom, s katerim lahko sedaj preko intemeta Čebljam s prijateljicamiH
Okonin Sanka: "O. kako lepo! Si tudi ti njega s čim lepim obdarila?"
Varpoljčanka: "Sem, sem. Naročila sem ga na youtube kanal Bi! je kar malo v zadregi, □črtno se njegovo darilo ne more kosati z mojim."
OZNAČILI DOMICIL PRVEMU JAGRU IN ŽLAHTNEMU PUSTNAKU
Le nekaj dni za tem, ko se pustni top Pusta Mozirskega 11. 11. sploh ni oglasil, da bi razglasil pustni čas, je življenjski jubilej potihoma slavil pustni pribočnik Janez Pirnat - Jani, prejemnik mozirskih trških pravic. Te prejmejo za plemenita dela in dolgoletno aktivno sodelovanje le zaslužni priseljenci v pustno občino. Kot prvi med jagri LD Mozirje je visoko čislan tudi v zeleni bratovščini. Nekdanji prebivalec Saleške doline je zaradi ljubezni pognal korenine v nekdanjem Prassbergu že pred več kot desetletjema in pušča pomemben odtis pri obeh organizacijah. Predstavniki teh pa so takole »označili« njegov domicil.
KO JE ROKA ŠE LAHKO SEGLA V ROKO Miha Robnik, znani »fotr, ki kuha«, pred razglašeno epidemijo: »Počakajte, gospa županja, da si obrišem roke. Vedno jih imam umazane od kakšne moke ali ostankov hrane. Saj bi si jih tudi umil, a sem alergičen na vodo.«
Rečiška županja Ana Rebernik: »Prav zato vam želim podati roko. Zelo prijetno diši že pri vaši pripravi, kako bo šele, ko bo vse gotovo?«
Miha: »Ja, za vas bom pripravil »rečičke umlete«. V njih bi lahko bila kakšna kapljica hmeljeve-ga soka za okus. A, kot kaže, so to le moje pobožne želje, saj gre hmelj, ki raste v bližini, menda ves v inozemstvo. Se bom pa zadovoljil s kakšno drugo tekočino, ki mi lahko spere grlo, ne da bi me spravila v slabo voljo.«
36
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
Križanka, Informacije
Knjižne novosti v Knjižnici Mozirje
LEPOSLOVJE:
Jerant, F.: Klicali so me Številka 3142, Petek L., M.: Varuh ptic selivk; Šega, I.: Dekla : povest iz časov po drugi svetovni vojni, Heemstra, M. van: In ime mu bo, Backman, F.: Tesnoba do roba, Moyes, J.: Prodajalnica sanj, Christie, A.: Skrivnostna smrt v Stylesu, Kay, A.: Sveta noč, zgaran na moč : [božični dnevnik mladega zdravnika], Joshi, A.: Umetnica s kano.
STROKOVNA LITERATURA:
Chia, M.: Notranji smehljaj, Šifrer, D.: Teorija vsega : c[na]2=E/m, Bre-desen, D. E.: Adijo, Alzheimer, Filliozat, I.: »Vse smo poskušali!« : nasprotovanje, jok, napadi jeze, Brand, L.: Veseli dnevnik za čaroben in igriv vsakdan.
MLADINSKA LITERATURA:
Beaty, A.: Ada Betica in podle hlače, Brallier, M.: Zadnji smrkavci na svetu in mrtvaška parada, Richards, J.: Znanost v infografikah. Živalsko kraljestvo, Rockett, P.: Celine od blizu. Spoznajmo Evropo, Šuštar, K.: Živali, ki so ostale brez pesmic, Moraes, T. de: Atlas zgodovine : heroji, hudobci in čudoviti zemljevidi petnajstih veličastnih civilizacij, Moroney, T.: Rad imam božič, Mascheroni, F.: Mi prebereš božično zgodbo?
SiovarC&k:
KAR STE NIT - m nern , ¡Tifntmdri uojiaiem^raiu. SAM AR - tovpfn kiinj ghosel: SIBIU - Ti9s1o v Transilvaniji
Reši lev prejšnje križanke (vodoravno):
APRlKATA, PREDIGRA NIVA RIL, P!KE, RIPS, RAK AR, OPAT. VODOTOK, SERVIS, STILUS, GENE. NOJ. TIM, ŽARA. DONAVA, ARES, MOMBASA NN, NATO. UVAR. TUB T, ELEMENT, UHARICA, KORALDE. TITULAR
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 50. številki SN
Ime in priimek: Naslov:
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
37
Mali oglasi, Oglasi
ŽIVALI - PRODAM
Svinjske polovice in prašiče za zakol, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Mesnate prašiče od 100 do 150 kg za nadaljno rejo ali zakol, z možnostjo dostave, prodam; gsm 041/561-893. Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež. Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam bikca ls, star 4 mesece; gsm 041/766-535. Prodam bikca limuzin, starega 7 dni; gsm 031/805-832. Prodam prašiča, 130 kg, domača krma, možnost zakola; gsm 051/221-633.
Prodam bikca sivca, 10 dni starega; gsm 068/616-311.
14 tednov starega telička čb, ugodno prodam; gsm 051/364-174. Prodam bikca simentalca, star 4 mesece; gsm 041/216-481. Prodam kravo simentalko, brejo 7 mesecev; gsm 031/765-605.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745.
ŽIVALI - PODARIM
Podarimo morske prašičke; gsm 041/736-146.
DRUGO - PRODAM
prodam; gsm 031/ 829-017. Prodam krmni krompir, možna dostava večje količine; gsm 031/274317.
Prodam hladilni bazen za mleko nieros, 700 l., cena 1.200 eur; gsm 040/723-865.
Prodam plastično cisterno 1.000 l., na plastični paleti, cena 40 eur, kot nova; gsm 041/983-465. Prodam elektronski vlažilnik zraka gorenje, primeren za sušenje želodcev in ostalega; gsm 041/445964.
DRUGO - PODARIM
Podarim elemente omare dnevne sobe in kiperbush štedilnik na drva; gsm 041/783- 630.
DRUGO - KUPIM
Traktor in vso ostalo kmetijsko in gradbeno mehanizacijo, v kakršnemkoli stanju, kupim; gsm 041/259-810.
VOZILO - PRODAM
Prodam mercedes benz vito 122, črne barve, avtomatik, 5 sedežev, tovorno vozilo, l. 5/2014, 195 km, servisiran, možna tudi menjava; gsm 040/684-238.
ISČEM
Mesoreznico št. 22, na električni pogon, dobro ohranjeno, ugodno
Iščem nekoga, ki bi dokončal, vzdrževal brunarico v okolici Mozirja; gsm 031/370-813.
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Sivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje.
PRAVNO IN POSLOVNO SVETOVANJE, IZTERJAVA IN POMOČ PRI VSAKODNEVNIH ^^ BIROKRATSKIH OPRAVILIH
H O BY LUX s.p.
Naj vam pravno in poslovno svetovanje, izterjava dolgov in vsakodnevna birokratska opravila ne predstavljajo stresa. ...
M ,J	Mi smo tu, za vas!
Po, 1
Äe
nas lahko po telefonu:
arn pišete na^rriaik
O hobyLux@gm3il.com
s i-Tj
t
V
Izginila je klocka z jajci in z lišinami vred s skednja v Novih Lokah 12.
Fanika Zgojznik, Nove Loke 12, 3330 Mozirje
38
Savinjske novice št. 49, 4. december 2020
lfm\
PFEIFER
w w w. pfeife r f ra nc.com
r
V	5%


A) 1
Iskrene čestitke ob 50-Ietnici delovanja podjetja BSH Hišni aparati Nazarje. Ob tej priložnosti bi se vam radi zahvalili za zaupanje in sodelovanje. V prihodnje pa vam želimo veliko poslovnih uspehov?
Prevozništvo Pfeifer
ob izjemni obletnici uspešnega delovanja in našega že 33 let trajajočega partnerstva
PDDKRIŽNIK
group
PUlMilŽKIK U.O.U. i Lukt'JJ I SJ-333S Ljubno ob Sadn|t I Slover.a i Tol>38538391590 I t-rnait ifiicapodltrunil;