‘Attimna platana t gotoTlnl. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. C«na poaametnl Atevilki Din 1*50. TRGOVSKI LIST Časopis zet trgovino, Irt d us trli o *** obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/s leta 90 Din, za ‘/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v soboto, dne 10. februarja 1934. štev. 17. ičakwost pada Živimo, v dobi, ki se ponaša s svojin* tempom s hitrostjo vsega življenja. Kakor ima ta tempo na eni strani čisto gotovo svoje dobre strani, 'tako pa tudi ni brez slabih. In ena najtežjih slabih posledic je površnost, s katero se vedno bolj dovršuje vsak posel, da je vse narejeno le na pol, le za oči. Nič več ni v veljavi kvaliteta blaga, vse je preračunano le na videz in nihče ne vpraša več, kako dolgo bo blago tudi trajalo. Pa zakaj naj tudi traja dolgo, ko pa je vedno nekaj novega, ko pa je moda osvojila že vsa polja, ko preseneča z vedno novimi novostmi. In tako pada kakovost izdelkov, s tem pa postaja tudi eksistenčna možnost za obrtnike in male podjetnike vedno težja. Kajti dober obrtnik izdeluje samo dobro blago, ker drugačnega izdelovati ne more. Njemu se delo rentira le pri dobrem blagu, ker samo to more imeti tudi dobro ceno. V naravi dela obrtnika je, da izbere vedno tudi dober material, da ga dobro izdela in da nudi potem svojemu odje malcu v resnici prvovrsten izdelek, ki ga bo zadovoljil v vsakem oziru. Danes pa obrtnik ne more več izdelovati takšnega blaga, ker vse gleda le na nizko ceno. Kaj zato, če so čevlji iz nekaterih tvornic že v kratkem raztrgani, kaj zato če ne drže galoši niti en teden, samo da je po ceni, to je glavno. Tako ubija delo nekaterih tujih tvornic domačega obrtnika in naš konzument kupuje ničvredno blago in s tem spravlja domače ljudi ob kruh. Sam pa tudi nima od nizke cene nič, ker še vedno drži staro pravilo, da najceneje kupi tisti, kdor kupi drago. Padanje kakovosti blaga pa ima še drugo slabo posledico za nas. Cisto izključeno je za nas, da bi mogli na tujih trgih konkurirati s količino našega blaga; mi moremo konkurirati les kvaliteto blaga. Kako pa naj konkuriramo, če vlada povsod površnost, če ni nikjer več stremljenja, da se priporočamo s solidnostjo svojega blaga! Imamo dosti predmetov, ki bi jih mogli v velikih množinah izvažati v tujino, ki so že od nekdaj imeli v tujini velik sloves, toda ta izvoz je mogoč le, če bomo izvažali ■le visoko kvalitetno blago, ki se more vsled svoje dobre kakovosti uveljaviti na vsakem trgu. To velja tudi za nekatere agrarne proizvode, ki bi mogli doseči znatno boljšo ceno in znatno boljši odjem, če bi bili res prve kakovosti. Vedno večja površnost na vseh poljih pa ima še to slabo posledico, da so pri nas dobri delavci vedno bolj redki. Nič ne pomaga, če tožimo in jadikujemo, da se nekatere napake kar brezkončno ponavljajo, nič ne pomagajo niti konstatacije škode, ki jo povzročajo te napake, če pa na drugi strani ni odločnega stremljenja, da se vzgajajo le dobri delavci, le vestni ljudje, ki ne dajo iz rok nobene stvari, dokler ni udi perfektno izdelana. Vsa naša nespo-so nost, da bi premagali krizo, je v naj-ve ji men povzročena od površnosti, ki se je razpasla po VSej deželi. Zaradi te splošne bolezni se izdajajo naredbe in zakoni, ki potrebujejo že v najkrajšem času pojasnil, sprememb m dopolnil, vsled te površnosti se napravi vsaka stvar le na Pol in vsled te površnosti tudi ne pride-mo do onega energičnega dela, ki bi edino moglo privesti nas iz krize. Hočemo se gospodarsko osamosvojiti in ligniti svojo industrijo. Toda industrializacija dežele je s površnimi ljudmi nemogoča. Kakor dela stroj natančno in brezhibno, tako mora biti tudi natančno in brezhibno delo človeka, ki je pri stroju. Vsaka površnost tu se takoj kaznuje. Prav tako je nemogoč razvoj industrije, če je na tleh obrt, če industrija ne more dobiti iz obrtov ljudi, ki so ji potrebni. Le indu-strija, ki se more opreti na dobro razviti obrt, le takšna se more udomačiti. Najboljše blago izdelujejo one tvornice, ki so nastale na ozemljih z zelo razvitim' obrtom. Živimo v dobi, ki se ponaša s svojim tempom, ki pa obenem zahteva od ljudi neprimerno več znanja ko prejšnji časi. Vedno nove iznajdbe, vedno nove izpopolnitve strojev zahtevajo od vsakega podjetnika, da je vedno čuječ, da ne prespi nobene pridobitve in vedno koraka z duhom časa. Prav tako zahteva sedanji čas od trgovca mnogo večje napore ko v prejšnjih časih, ker se je medsebojna konkurenca poostrila, ker je konec stare komoditete. V poslovnem življenju je danes prostora le za celega moža, zato pa je treba vzgajati ljudi, da opuste vsako površnost in da prično ceniti kvaliteto. Seveda pa je Poročevalec večine dr. Gavrilovič je v svojem govoru v skupščini navedel nekaj praktičnih primerov, koliko bo znašala pri-dobnina po novem. Med drugim je dejal: »Praktično bi znašal letni davek na čisti dobiček od pridobnine, z dopolnilnim davkom ne manj kakor: 1. za trgovca, ki plača mesečno najemnine za stanovanje 300 Din in za lokal 300 Din in nima nedoletnih otrok, letno okoli 950 Din ali 80 Din mesečno. 2. za trgovca, ki plača mesečne najemnine za stanovanje 600 Din in za lokal lOOODin in nima mialoletniih otrok, letno 2652 Din ali 230 Din mesečno. 3. za trgovca, ki plača mesečno 1200 dinarjev najemnine in 2500 Din za lokal in nima maloletnih otrok, letno okoli 6888 dinarjev ali 570 Din mesečno. 4. za trgovca, ki plača 2200 Dih mesečno za stanovanje in 8000 Din mesečno za lokal, letno okoli 20.088 Din ali mesečno okoli 1700 Din. Ce pa ima trgovec tri nepreskrbljene otroke, potem se mu za vsakega odbije 10 odstotkov in bi potem plačal letno le okoli 13-416 Din. 5. Prav tako je pri trgovskih družbah. Če sta samo dva družbenika, potem se plača le 75 odstotkov preje izračunane vsote od skupno plačanih najemnin, če jih je več ko dva, potem 50 odstotkov. 6. Ko se tako izračuna minimum davka, more davčna uprava z ozirom na višino dohodkov jjovečati davek do realne višine. Ravno tako pa se more davčni zavezanec, če bi bila po prejšnjem načinu izračunana davčna 'osnova kaj večja, kakor pa so njegovi dejanski dohodki, pritožiti na reklamacijski odbor, davčni odbor pa mora V mesecu decembru Izdatki po proračunu splošne državne uprave bi morali po proračunu znašati, a so dejansko znašali (številke v oklepaju) v milijonih Din za: vrhovno državno' upravo: 12,6 (13,0), pokojnine: 67,8 (79,0), invalidnine: 8,5 (10,1), državne dolgove: 98,5 (65,5), pravosodno ministrstvo: 29,8 (24,5), prosvetno: 65,5 (68,0), notranje: 45,9 (43,1), zunanje: 10,0 (10,9), finančno: 25,2 (24,9), gradbeno: 13,7 (10,0), vojno: 166,6 (171,5), prometno: 12,7 (7,0), kmetijsko: 5,4 (5,8), trgovinsko: 3,7 (3,6), socialno politiko: 126 (15-9), telesno, vzgojo: 1,2 (0,4), proračunske rezerve: 2,0 (0,07). Po proračunu so bili vsi izdatki predvideni na 582,4 milijonov, dejansko pa so znašali 554,0 in j© bil torej dosežen prihranek v višini 28,4 milijonov Din. Dohodki po proračunu drž. uprave pa bi morali znašati po proračunu, a so dejansko znašali (številke v oklepajih) v milijonih denarjev: samo lepa beseda mnogo preslabotno sredstvo, temveč je treba uporabiti tudi močnejša sredstva. In eno glavnih sredstev mora biti to, da se bo ljudem kvalitetno delo tudi izplačalo in zalo so prenizke plače samo pot v površnost, v slabšanje kvalitete dela in s tem v gospodarsko nazadovanje. Zlasti velja to za maloštevilen narod, ki more v tekmi z večjimi narodi vzdržati samo po visoki kvaliteti vsakega svojega člana. Nekoč so Slovenci sloveli po svojem vestnem delu in svojem temeljitem znanju in tudi danes je za Slovence le v tem rešitev. dati o tej pritožbi svoje mnenje. V tej stvari je torej davčni odbor lc posvetovalno telo, dočim sklepa reklamacijski odbor. 7. Prav tako so določene olajšave za male obrtnike. 8. Pri delniških družbah je vsled sile današnjih razmer in sugestij, ki se slišijo dan na dan, uvedena neka novost, da bi se našla prava davčna osnova. Ce davčna osnova po bilanci ni zadostna ali če se more po obsegu podjetja sklepati, da bi morala biti višja, potem se daje davčni upravi možnost, da sama pregleda poslovanje tega podjetja in sestavi svojo bilanco, to je bilanco za davčno upravo. Tu ne gre za pribitne in odbitne postavke, po čl. 81 in 82, ki so taksativno navedene, temveč gre za to: 1. kako so gotovi posli obračunani — višina cen in stroškov; 2. kako je bilanca sestavljena in kako so njene pasivne in aktivne postavke obračunane. Hoče se prodreti v tajnost fri-ziranja bilanc. Kajti brez teh pooblastil se more vsled tehnike knjigovodstva napraviti bilanca, kakor se hoče. Po potrebi se izkaže dobiček, po potrebi pa izguba. Prepričani smo, da so bilance v veliki večini sestavljene pravilno, toda v onih izjemnih primerih, ko se hoče izogniti plačevanju davka, se hočejo s temi zakonskimi pooblastili ti poskusi preprečiti ter se s tem postavlja tudi načelo, da so pred zakonom vsi državljani enaki. Obenem pa se s tem pobija tudi nelojalna konkurenca. Prav tako ne morejo podjetja, ki imajo kredite iz tujine, obrestovati sprejeta posojila višje ko po 8 odstotkov, ker bi s tem zmanjševala dobiček. Zato je določeno, da se kot odbitna postavka priznajo le 8 odstotne obresti za tuja posojila. Obresti nad to višino podleže davku.« ' splošni neposredni davki: 113,3 (174,1), posebni davki: 31,0 (46,4), zaostali davki: 6,2 (9,6). Posredni davki; trošarina: 72,5 (46,0), takse: 102,5 (64,9), carina: 65,0 (52,7), monopoli (višekdohodkov); 133,8 (152,8), rami manjši dohodki: 13,3 (5,7). Državna podjetja pa so imela viškov dohodkov: prosvetno ministrstvo: 0,9 (0,2), finančno: 1,3 (—), pnoanetno: železnice: 14,1 (16,9), rečna plovba: 0,6 (—), pošta: 12,7 (10,1), Poštna hranilnica: 4,5 (7,0), trgovinsko ministrstvo (Drž. hip. banka): 34 (-), gozdovi in rudniki: 7,0 (3,6). Po proračunu bi morali veii dohodki znašati 582,4 milijonov, a so dejansko znašali 590,7 milijonov, torej za 8,2 milijona več, kakor so bili preračunani, pri čemer pai nekateri dohodki državnih posestev še niso upoštevani, ker ti obračunavajo šele ob koncu leta. Če se primerjajo vsi dohodki z izdatki, potem je bilo v decembru la 36,7 milijonov več dohodkov ko izdatkov. Molotov o drugi petletki Predsednik sveta narodnih komisarjev Molotov je poročal na kongresii komunistične stranke o ciljih druge petletke. Njegovo poročalo je zelo optimistično in je ša veliko vprašanje, če bedo mogili sovjeti tudi v resnici vse to doseči, kar obljubujejo. Vendar pa so te obljube že same na sebi zelo zanimive in zato jih navajamo. V političnem pogledu je cilj petletke, kakor je dejal Molotov, da se razredi popolnoma likvidirajo. Izginiti morajo tudi vsi razlogi, ki so povzročali razredne razlike. Druga naloga petletke je, da se dvigne blagostanje delavstva in njegova potrošnja moč za dva dio trikrat. Bolj težaven bo boj proti kapitalističnim elementom na deželi, toda pozicija kulakov je že izpodkopana in kolektivnim gospodarstvom pripada že 84*7 odstotkov vse obdelane zemlje. Koncem druge petletke bo Rusija glede tehnike in obsega industrijske produkcije takoj za Združenimi državami Sev. Amerike. Industrijska produkcija mora v drugi petletki narasti za 2*4 kratno in v primeri s predvojnim stanjem' za desetkratno. Delež Rusije na svetovni produkciji strojev je že narasel od 4 odstotkov v letu 1928 na 21-4 odstotkov v letu 1903. V proizvodnji električnega toka bo Rusija zavzela drugo mesto na svetu. Površino obdelane zemlje ne namerava vlada povečati, pač pa hoče dvigniti živinorejo. Glavni cilj druge petletke pa je zboljšanje prometa. Intenzivnost prometa se mora povečati na železnicah za 178, na rekah za 246 in morskega prometa za 280 odstotkov. Od novih železnic, ki se bodo gradile, je posebne važnosti železnica Od. Bajkala na Amur. Zgradil se bo velik prekop iz Volge v Moskvo ter sto kilometrov dolgi kanal iz Do-;:a v Volgo. Vsa Rusija mora biti eno rečno cimrežje. V prvih letih se je morala Rusija mnogo učiti od tujcev, danes pa. se more zanesti tudi že na svojo tehniko. V začetku prve petletke je bila Rusija glede ; bsega produkcije na petem mestu, danes je že na tretjem in v petih letrih bo na drugem mestu. Dočim se je narodni dohodek v letih 1928 do 1932 v Angliji zmanjšal za 1.8-9%, v Nemčiji za 38-6% in v U. S. A. za 55-4%, se je v sovjetski Rusiji povečal za 32 odstotkov. Po drugi petletki pa se mora povečati za 138 odstotkov. K temu je pripomniti, da ni še sedaj v nobeni državi revščina tako velika ko v sovjetski Rusiji in da zato imore pevečanje narodnega dohodka hitro1 doseči relativno največje zboljšanje. MESTO ZAGREB JE POVIŠALO UVOZNINO j Zagrebški občinski svet je sklenil, da poviša uvoznino za okoli 40 predmetov, da s tem zagotovi mestu višje dohodke. Tako je povišana uvozni na na sode, bencin, kolesa, obleko, čokolado, električne predmete, kav-čiukasto blago, lešnike, mandeljne, vse par-femsko blago, fige, sladkorčke, tkanine, ba rve itd. Nova uvozni na je že stopila dne 7. II. v veljavo. Tako se bo življenje v Zagrebu podražilo, kar bo še nadalje znižalo potrošnjo in s tem' tudi mestne dohodke. Naše javno življenje se kar naprej giblje v starem začaranem1 krogu. Da bi znižali dohodke, zvišujemo dajatve, vsled tega pada potrošnja in padajo dohodki, zato zvišujemo dajatve in tako naprej do brezkončnosti. BEOGRAJSKE TRGOVINE SO BILE ZAPRTE »Politika« piše: »Vsekakor v-prepričanju, da je ostal člen 7. zakona o spremembi zakona o neposrednih davkih takšen, kakršen je bil prvotno predložen, so nekateri beograjski trgovci imeli danes trgovine zaprte. Toda ta člen je bil v finančnem odboru narodne skupščine spremenjen z ozirom na ugovore nekaterih poslancev, ki so upoštevali interese in zahteve trgovcev.« ICoUko &o znašala pudo&nina fto novtm dciai/niU dohodkov U% izdatkov Baeast tečaja dciai/MUpayUc{et/ jje bil 'Gbačaj, da je tečaj vestne škode, maiega prvega 'Spdku ladijskega papirja, raatel proti koncu leta, v začetku leta pa zopet popustil. Zlasti se je to zgodilo vsled intervencije Poštne hranilnice ob koncu 1. 1932, ko se je tečaj vojne škode dvignil na 250, a je v začetku leta 1933 padel na 177. Proti koncu 1. 1933 se je zopet začela dvigati vojna škoda, a v zadetku leta 1934 mi več popustila, temveč se še dvignila na 280, v februarju pa celo na 300 in dosegla 8. februarja na beograjski borzi že tečaj 310 Din. Obenem s tečajem vojne škode pa so se začeli dvigati tudi tečaji vseh drugih državnih vrednostnih papirjev, kakor kažejo te številke: vojna 7% 4% 6% škoda inv. agr. begi. 30. 6. 1932 175 50 21-50 32 ®. t. 1933 240 50 29 34 2. 3. 1933 192 44 24 31-75 27. 3. 1938 180 43 23 31-50 22. 1. 1934 264 57 27 42 8. 2. 1934 313 75 41 55 Tečaj se je torej krepko dvignil in vzrok za ta dvig Je dvojen. V prvi vrsti je treba omeniti novi zakonski načrt o spremembah im dopolnitvah zakona o izplačevanju vojne škode, -uredbe o 7% investicijskem Jtosojjlu, pravilnika d likvidaciji agrarnih odmošajev v Bosni in finančni likvidaciji Za begluSko zemljo v Bosni in Hercegovini. Spremenite zakona v vojni škodi obstoje v naslednjem: 1. Kuponi se izplačujejo dvakrat ma leto. 2. Amortizacija se ne vrši več z žrebanjem, temveč z odkupom na borzi. ‘3. Odkup na borzi se vrši tako dolgo, dokler tečaj obveznic ne doseže nominalne višine, to je za vojno škodo 1000, za druge papirje 100 Din. 4. Dobitki pa se ne izžrebajo le enkrat na leto, (temveč štirikrat in sicer marca, junija, septembra in decembra. Enako se spremene tudi določila za izplačevanje vseh drugih državnih papirjv. Namen teh sprememb je jasen, kar je tudi povdatil finančni minister v svojem govoru v skupščini. Država hoče dvigniti zanimanje ljudstva za državne vrednostne papirje, da pridejo državni papirji v roke čim večjega kroga varčevalcev, kajti mali varčevalec pomeni pravo Fnančno moč dežele. Država hoče doseči, da bi ljudje nalagali denar v državne papirje, naložba v državne papirje naj bi se udomačila in do neke mere nadomestila vlaganje v denarne zirvode. S tem da bo država nakupovala obveznice na boržij bo zagotovljeno stalno povpraševanje po papirjih in bo vsled tega tečaj državnih 'papirjev čvrst, da se ljudje ne bodo bailii, da bi izgubili denar vsled padca tečajev. Ker pa je državnih papirjev v prometu itak malo, sklepa špekulacija upravičeno, da bo tečaj še narastel in zato nakupuje sedaj papirje po razmeroma nizkem tovaju, ker računa, da jih bo pozneje država kupila po višjem. Država pa pri tem tudi me bo imela izgube, ker bo kupovala obveznice izpod nomimale in bo torej s tem znižala svoj dolg, kolikor znaša razlika med nominalnim in dejanskimi tečajem papirjev. Drugi vzrok' za dvig tečaja državnih papirjev je v Ajih primerama visokem obrcalo vanju, ki se tem bolj pozna sedaj, ko so denarni, zavodi znižali obrestno mero na vloge. V denarnih zavodih je sedaj dosegljivo za vloge naj več 6-odstotno obresto-vanje, dočim bodo nudili državni papirji mnogo višje obrestovanje. Tako bo celo le %'A % vojna škoda tudi pri dvigu tečaja na 400 dajala 6‘2% obrestovanje in možnost dobitka, ki se bodo odslej žrebali 4 krat na leto in ne samo enkrat. D rugi državni papirji pa bodo mudili tudi več ko 10% obrestovani«. To visoko obrestovanje bo na vsak način privabilo mnogo skritega denarja, ker bo vrhu tega mogoče drža vne 'papirje na 'borzi vedno vnovčiti. Zanimanje za državne papirje bo torej po vsej 'verjetnosti naraslo, zlasti še, ker nudijo ti papirji poleg varnosti in 'visokega obrestovamja tudi posebne zakonske ugodnosti; da bol oproščeni od davka, da jih je mogeče lambaTdiTaiti pri javnih ustanovah, da jih je mogoče polagati kot kavcije iitd. So pa nekateri pomisleki proti nalaganju denarja v državne papirje in o teh je govoril finančni minister. Prvi pomislek je strah pred konverzij*. Nekateri govore, da bo država po vzgledu drugih držav konvertirala ta posojila za druga z nižjo obrestno mero. Ti pomisleki pa »o po izjavi finančnega ministra neupravičeni. Za vojho škodo sploh me pridejo v poštev, ker je njeno obrestovanje po 2% % že itak dovolj nizko. Tudi 4% agrarne obveznice so že tako nizke, da mi koai ver zija .potrebna. 7% investicijsko' im 6% beglušho posojilo znaša vsako po 500 milijonov. Obrestna služba zahteva za prvo 35, za drago pa 30 milijonov Din in prihranek od konverzije bi bil teko malenkosten, da se res ne bi izplačalo zaradi teh par milijonov razburjati lastnike teh obveznic in zmanjšati vero v državne papirje. Država je živo imteresiirana na tem, da zaupanje v državne papirje še narašča in že zato zaradi malenkostnega prihranka ne more izvesti te konverzije. Drugi pomislek je v tem, da bi mogla država pri izvajanju agrarne reforme izdajati nove obveznice im bi mogel vsled tega njih tečaj pasti. Pri tem nekateri govore, ko da bi se mogle izdajati te obveznosti v neomejeni višini. Toda to ne drži, ker je z zakoni določen maksimum teh posojil. Tako se morejo 6% obveznice za izvedbo agrarne reforme v Dalmaciji izdati po zakonu z dne 19. Oktobra 1930 največ do višine 400 milijonov Din. Enako je maksimum določen za vse druge obveznice. Pri nekaterih drugih obveznicah pa država nima druge dolžnosti, ko da jamči za redno izplačevanje obresti in anuitet, dočim morajo dati denar agrarni interesenti sami. Svoja pojasnila je zaključil finančni minister v skupščini tako-le: Tako po višini obremenitve po glavi prebivalca im po višini našega proračuna j® naša država glede svoje notranje zadolžitve na enem od zadnjih mest med evropskimi državami, da ji je zagotovljena možnost izdaje znatnih količin novih obveznic, a da pri tem ne prekorači stopnje zadolženosti sosečbTh dežel, ki 'imajo podobno denarno im finančno strukturo. Konferenca zbornic iz vse države Trgovinski minister dr. Deniotrovič je Sklical v Beograd 'konferenco vseh zbornic 'čz vse države, da bi bilo v bodoče sodelo vanje zbornic z državnimi unaidi čini bolj uspešno. Zlasti se je na konferenci razpravljalo o sodelovanju, kakor ga predpisujete obrtni zakon in uredba o zbornicah. Zastopniki zbornic so zlasti povdarjalii važnost sodelovanja zbornic pni ©klepanju trgovinskih pogodb. Nadalje ©e je na konferenci razpravljalo o reviziji obrtnega zakona in o pravilnikih, ki se morajo še izdati po tem zakonu. V debati je bila tudi uredba o zaščiti kmeta in o zakonskih predlogih za izpopolnitev in spremembo davčnih zakonov. Tudi o nekaterih drugih važnih vprašanjih se je razpravljalo. Razen trgovinskega ministra so se od vladne strani udeležili konference še: načelniki dr. Krpan, Milivoj Bilja in dr. Lazarevič, šef Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Tomišič in inšpektor v trgovinskem' ministrstvu dr. Pavletič. »ŠUMSKO - PRIVREDNA GEOGRAFIJA« Univerzitetni profesor g. ing. dr. Milan Mariuovič je sestavil »Šuinsko-privredno geografijo«. Dete, ki je izredne važnosti za vsakega gozdnega gospodarja, lesnega trgovca in industrialca, je že v tisku in bo izšlo v najkrajšem času v samozaložbi avtorja. Obsegalo bo 32 tiskovnih pol in veljalo v prednaročilu Din 220-—, dočim se bo prodajna cena po izdaji zvišala za 25 odstotkov. Da se omogoči nabava 'knjige najširšim krogom, je dovoljeno plačilo v mesečnih obrokih po najmanj 30 Din. Prijave sprejema knjigarna F. Pelikan, Beograd, Kralja Milana br. 6, naročnino pa je poslati na ček št. 35.013 ali neposredno na naslov avtorja v Beograd, Južni bule-var 23. ■ JI IMMMM < 7aywci! Jiodfucoita d&maca Lt*du- stala, ccata hocalaita ta „SiraHhUci" mitni ipaustU, Id {a vafainicna našUadliu/ tac i/se&uia nad 60°U mila Izdelale: Bulnitar s RithlBr Ljubljana « aai l • «1 Kako skrbi Avstrija za svoj izvoz Pred kratkim je poslala Avstrija pod vodstvom znanega trgovinskega ministra dr. Stockiugerja veliko delegacijo v Stodk-holm, da tam propagira avstrijske medne izdelke. Z delegacijo je bilo tudi večje število lepih manekenov, ki so pokazale žen-stvu najnovejše avstrijske kreacije. Uspeh delegacije je bil popoln in sklenjena je bila nova trgovinska pogodba med Avstrije in Švedsko. Sedaj pripravlja Avstrija novo delegacijo za Združene države Sev. Amerike. Delegaciji bodo pripadali tudi zastopniki industrije in izvozniki. Glavni namen delegacije je, da razvije čim večjo propagando za avstrijske izdelke, zlasti za trikotažo, papirno konfekcijo, dežnike, usnate izdelke ter za avstrijsko luksuzno in galanterijsko industrijo. BANKE MORAJO PODPIRATI GRADBENO DELAVNOST Predsednik Refico-usitenov© Jones je opozoril banke, da morajo banke podpirati obnovitveno delo vlade, če banke ne bodo dovoljevale 'kreditov, bo vlada sama začela izvrševati posle bank. Jone® je dejal, da ne vtidi prav nobenega razlega, da bi banke še danes zadrževale kredite. Dolar je stabiliziran :n vsi vzroki za negotovost so odpravljeni. Dolžnost bank je, da podpirajo gradbeno delavnost. Če banke ne bodo izrabile sedanjih ugodnih možnosti, jih bodo izgubile, ker jim jih bo vlada odvzela. Cene so se nekoliko dvignile Oddelek za proučevanje gospodarskih vprašanj pri Narodni banki je objavil indeks cen na debelo za mesec januar. V primeri z decembrom in januarjem ©o se Giornale d’ I tali a« piše, da je podpis balkanskega pakta zelo poslabšal odno-šaje med Grčijo in Italijo. Predsednik bolgarske vlade Mušanov je odložil svoj ob:sk v Budapešti. Po odstopu Daladierove vlade se je položaj v Parizu umiril. Sicer so apaši in komunisti še poizkusili izvesti velike nemire, a jih je policija hitro obvladala. Vsi voditelji desničarskih strank in tudi nekateri levičarji, ko Herriot, so se stavili Doumergueu na razpolago. Doumergue bo sestavil vlado narodnega edinstva, kateri bodo pripadali le možje čistih rok in velikega ugleda. Najbrže se bo tudi predstavil parlamentu, vendar pa je razpust pariai-mente že skoraj sklenjena stvar. Sociapsti So se začeli pogajati s komunisti, da bi skupno z njimi preprečili vladio desnice. Proglasili so generalno stavko 'delavstva, ki naj se začne v ponedeljek in naj traja 24 ur. Sprememba vlade bo imela svoje posledice tudi v zunanji politiki Francije. Doumergue je nasprotnik »briandizma« ter Daladierove politike sporazuma z Nemčijo. Doumergue je na politični liniji Poinca-rčja in je to svoje stališče tudi kot predsednik republike javno in demonstrativno povedal. Gaston Doumergue je sestavil vlado nacionalne koncentracije brez socialistov in komunistov. Ministra brez listnice ste Tar-dieu in Herriot, ziunanji minister je Bar-thou, vojni maršal Petain, finančni Martih, za kolonije Laval, notranji Sarraut, za pokojnine Rivollet itd. Nova vlada je brez drž. podtajnikov. Avstrijske pritožbe na Društvo narodov še ne bo, ker pravijo, da bo sestava prošnje zahtevala zelo mnogo časa. Ni izključeno, da ©e avstrijska vlada le ne upa tako odločno nastopiti proti Nemčiji. Madjarski listi pišejo, da je Madjarska s priznanjem sovjetske Rusije prebila sovražni obroč in prehitela Malo antanto. Sedaj bo imogia Madjairska dobivati les iz Rusije in ne bo več navezana, na države Male antante. Ameriški parlament je dovolil za omilje-nje brezposelnosti kredit v višini 950 milijonov dolarjev. Krakovska univerza je predlagala, da se podeli letošnja Nobelova nagrada maršalu Pilsudskemu. Egiptski kralj je spremenil ustavo in morajo odslej vsi ministri priseči njemu zvestobo. Dosedaj so bili zapriseženi le ministri, ki so bili poslanci, toda le na ustavo. Med zagrebškimi »idi se je začela akcija, da spremene svoja nemška in madjarska 'imena v jugoslovanska. Povprečna eena za sladkor je bila na Poljskem znižana na notranjem trgu za 20 odstotkov. produkcija živega Srebra je padla v Italiji od 858 ton v 1. 1932 na 612 ton v letu 1933. Snia Vi8cosa v Turinu, največje italijansko podjetje za izdelovanje umetne svile izplača za 1.1933 7 % dividendo, (za L 1982 6%). Osnovna glavnica dražbe ee zniža bd 350 na 360 milijonov tir in pride aa 50 milijonov delnic iz prometa. De*tacsti/a koliko znaša najvišja dopustna OBRRSTNA MERA Denarni zavodi: smejo po uredbi o maksimiranju obrestne mere računati za posojila največ 5 odstotkov več, kakor pa znaša obrestna mera Narodne banke. Ker je ta sedaj zn'žana za eskontna posojila na 7%, bi torej morala biti naj višja dopustna mera 12%. V to vsoto pa so vračunane tudi že vse provizije in manipulacijske pristojbine. Po § 7 uredbe pa smejo zaračunati denarni zavodi dolžnikom tudi še 2% višje obresti, 6e ti ne plačajo posojila v dogovorjenem roku, ki znaša po mnenju bank za vsa menična posojila 3 mesece. Banke bodo zato dajale posojila le proti menicam in po treh mesecih zaračunale 14 in ne 12%. »Politika« predlaga zato, da se Lada avtentično tolmačenje uredbe, da bi v vsakem primeru znašala najvišja dopustna obrestna mera le 12%. kako se je gibala obrestna mera NARODNE BANKE Naglasili smo že, da je sedanje znižanje obrestne mere Narodne banke za eskontna posojila za pol odstotka in za lombardna posojila za 1 odstotek nezadostno in to povdarjajo tudi vsi drugi listi. Dejansko je bila tudi že obrestna mera Narodne banke svoje dini mnogo nižja, kakor pa .je še sedaj po znižanju. Višina obrestne mere N. B. se je menjala takole: za eskont za lombard % ' % ‘22.5.1922 6 8 27.5. 5-5 7 20.6.1931 6-5 8 20.7.1931 7-5 9 0.2.1934 7 8 Zanimivo je tudi to, kako je padala razlika mod eskontno in lombardno obrestno mero. Prvotno je znašala 2 odstotka, nato je padla na 1*5% in sedaj znaša le 1 odstotek. POŠTNA HRANILNICA V JANUARJU Tudi v januarju zaznamuje Poštna hranilnica dvig vlog. Novih vlagateljev je bilo v januarju 5.829 in je njili število naraslo na 270344. Vloge pa so se dvignile za 24\5 na 588-6 milijonov Din. V čekovnem prometu je bilo odprtih 377 novih računov m je skupno število vseh računov naraslo na 23571. Promet po teh računih je znašal v januarju 5.567 milijonov; od česar je bilo b razg ot o v: n skega prometa 50.44%. Vloge po Čekovnih računih so znašale koncem januarja 1.064-3 milijonov D'n. Vse vloge pri Poštni hranilnici pa so na-rastle koncem januarja na 1.653 milijonov dinarjev. ZLATI TOK V AMERIKO TRAJA DALJE Povpraševanje po zlatu je še vedno intenzivno in zlato odhaja še naprej v Ameriko. Že za marec so najete ladje za prevoz /Jata. Zastopniki ameriških bank v Parizu so zagotovili vodiiinim krogom Francoske banke, da nikakor ne nameravajo izropati zlatih zakladov Francije, toda ugodna marža navaja k nakupu zlata s strani bankirjev in posredovalcev. Francoska banka zato ne izdaja več čistega zlata z 996/1000 čistine, temveč le z 900 tisočinkami čistega zlata. Obenem skuša zavlačevati izdajo zlata. Nizozemska banka ne dopušča oddaje zlata v Ameriko, ker še ne priznava dolarske valute kot zlate, zato pa pošiljajo zlato v Ameriko zasebniki, ker znaša paritetni kurz dolarja za zlato 1-47 holandskega goldinarja, za Ameriko namenjeno zlato pa se prodaja .po tečaju 1-54 do-1-55 holandskega goldinarja. Zaslužek je torej p£av leP- ~ Mnogo zlata je šlo iz Nizozam-s ® Y F^ncijo, ki j© s tem zlatom deloima nadoknadila odliv zlata v Ameriko. * Bolgarski dolinikj zahtevajo, da uvede Bolgarska inflacijo, kakor je to storila Amerika, ki je z znižanjem dolairjevega tečaja dejansko znižala vse dolgove za polovico. Bolgarska vlada pa noče o inflaciji nič slišati. Francoska banka je zvišala obrestno mere* od 2-5% na 5%, da s tem prepreči na-^Ijnji: odtok zlata. Ameriškemu senatu bo predložen zakonci načrt, po katerem se uvaja na ameriških borzah državna kontrola. V bodoče ne bodo smeili več eenzali med seboj kupčevati o papirji, ki so jih kupili ali pMdali po nalogu svojih klientov. IŽ ZADRUŽNEGA REGISTRA V likvidacijo je prešlo Kmetijsko društvo v Žužemberku. Izbrisala se je zadruga »Skupni dom« v Mežici. Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet 2,344.755-82 dinarjev V primeri z deviznim prometom preteklega tedna, ki je znašal skupno 2,943.000 dinarjev, očituje tekoči borzni teden celo porast števila deviznih zaključkov, in sicer v protivrednosti 302 tisoč dinarjev, kot je razvidno iz naslednje prometne razpredelnice (vse v tisočih dinarjev): Berlin minuli teden 68 (tekoči teden 115), Curih 6 (90), Din. deviza 696 (1.167), London 98 (112), New York 49 (32), Pariz 102 (25), Solun — (8), Trst 85 (13), Dunaj 793 (783), Madrid 145 (—), Amsterdam 1 (—). Največji porast deviznega prometa izkazuje dinarska deviza, katere je bilo v avstrijskem privatnem kliringu nabavljene za 1.167 tisoč dinarjev ali za 471 tisoč dinarjev več ko minuli teden, dočim je ostal promet v avstrijskih šilingih skoro neizpreimanjen. Nasprotno pa ni bilo v tem tednu nobenih zaključkov v Madridu, katerega skupni zaključki so znašali v minulem tednu 145 tisoč dinarjev. Promet ostalih deviz je ostal malone brez večjih iz-prememb, če izvzamemo Berlin, čigar totedenski promet je večji za 47 tisoč Din, dalje Pariz in Trst, katerih totedenski zaključki so manjši za 77 tisoč pri Parizu in za 72 tisoč pri Trstu. Amsterdam tokrat ni bil zaključen. Dnevni devizni promet se je v tekočem tednu gibal takole: dne 5. februarja dne 6. felMruarja dne 7. februarja dne 8. februarja dne 9. februarja Din 745.076-46 Dim 384.141-— Din 701.453-— Din 178.730-21 Din 335.355-15 Na j večji devizni promet je bil dosežen na ponedeljkovem in sredinem borznem sestanku, katerih skupni zaključki znašajo skoro 1 in pol milijona dinarjev ali pri bližino dve tretjini celotedenskega deviznega prometa, dočim je bilo na četrtkov borzni dan per-fektuiranih najmanj deviznih zaključkov — uiti 180.000 Din. Narodna banka je to pot intervenirala v Londonu, Curihu ih "deloma v Parizu. Skupno je dala za 200.000 Din deviz na razpolago, in sicer angl. funtov za 112.000 dinarjev, švicarskih frankov za 63.000 Din, a francoskih frankov za 25.000 Din. V bonih grške Narodne banke je bilo na včerajšnjem borznem sestanku prodanih, oziroma kupl jenih grških drahem za 8.000 dinarjev in sicer malenkost po tečaju 36 dinarjev, ostalo pa po Din 35-—. 5. febr. 1934. 9. febr. 1934. uajnižji najvišji najnižji najvišja Din Din Din Din Amsterdam Berlin Bruselj Curih London Newyork Pariz Praga Trst 2304-29 2315-65 2305-40 231676 1357-91 1368-71 1351-25 136205 799-68 803-62 798-02 80P96 1108-35 1113-85 1108-35 1113-85 174-97 176-57 175-42 177-02 3530-50 3558-76 3474’94 3503-20 225-32 169-45 300-68 226-44 170-31 303-08 225-71 169-34 300-90 226-83 170-20 303-30 Temeljem gornje tečajne razpredelnice so okrepile svoj tečaj devize: Amsterdam (za 0-1.1 točke), London (za 0-45 točke), Pariz (za 0-39 točke) in Trst (za 0‘22 točke). Nasprotno je v razdobju tega tedna oslabel Berlin za 6-66 poena, Bruselj za 1-66 poena, N«wyorik za 55—56 poenev in Praga za 0-11 poena. Cunih je beležil nespremenjeno. Avstrijski šilingi so bili trgovani po tehle tečajih: 5. februarja 9-08, 6. februarja 9-05, 7. februarja 9'—, 8. februarja 8-95—9-—, 9. februarja 8 90—9-— Din. Efektno tržišče. Tendenca nespremenjeno čvrsta. V tekočem tednu ni bilo nobenih efektnih zaključkov. Tudi blagovne notice so povsem 'izostale, izvzemši 8% Blair, ki je bil na včerajšnjem borznem sestanku nuden po visokem tečaju Din 60-—. Na tukajšnjem efektnem tržišču je vladala ves tek. tod. znatna tečajna »hausse« vseh na tukajšnji borzi beleženih državnih papirjev. — Največji tečajni porast beleži Vojna škoda, ki je okrepila svoj denarni tečaj od Din 280-— (5. t. m.) na Din 315-— (9. t m.), torej za celih 35 točk. — Izmed ostalih papirjev je v razdobju tega tedna učvrstilo 7% invest. posojilo svoj denarni tečaj za 11 točit, prav tako agrarne obveznice in Seligman po 7 točk, 7 in 8% Blair po 10 točk in Beglučke obveznice 14 točk kot nam predočuje efektna tečajnica od 5. t. m. povpr. ponudbe Din Din Investicijsko posojilo iz 1. 1921 65-— — Inozemsko državno posojilo v zlatu 1922 45-_ _•- Inozemsko državno posojilo v zlatu 1927 42,— Obveznice državne hipotekarne banke iz leta 1927 .... 60-— — Obveznice za finančno likvidacijo agr. odnošajev v Bosni in Hercegovini iz 1. 1921 . . 31'— — Obveznice za finančno likvidacijo poškodb begovih posestev v Bosni in Hercegovini 45-— —•— Loterijska drž. renta za vojno škodo........................... 280"— — in 9. t. m. povpr. ponudbe Din Din Investicijsko posojilo iz 1. 1921 76‘— — Inozemsko državno posojilo v zlatu 1922 ^.................................60-— Inozemsko državno posojilo v zlatu 1927 ....... 52- — Obveznice državne hipotekarne banke iz leta 1927 .... 67-— — •— Obveznice za finančno likvidacijo agr. odnošajev v Bosni in Hercegovini iz L 1921 . . 38-— — Obveznice za finančno likvidacijo poškodb begovih posestev v Bosni in Hercegovini 59'— —•— Loterijska drž. renta za vojno Škodo.............................315"— —•— Izmed industrijskih papirjev je beležila na vse borzne dneve tek. tedna edinole Kranjska industrijska družba, in sicer ob nespremenjenem blagovnem tečaju 250-— dinarjev, dočim so notice bančnih papirjev kot doslej povsem izostale. Žitno tržišče Tendenca nespremenjeno mirna. , Cene so ostale tudi v tek. tednu brez izprememb, prometa na tukajšnji borzi ni bilo. — Žito din moka sta bila temeljem včerajšnje borzne tečajnice nudena po naslednjih oenah: Žito: Cena za 100 kg franko vagon: Koruza: Din Din času primerno suha s kvalitetno garancijo, navadna voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni....................... 105-— 107-50 umetno sušena, promptna dobava. slovenska post., plačilo 30 dni............................. 117-50 120-— umetno sušena, dobava v febru- . arju, slovenska post., plačilo 30 dni....................... 125'— 127-50 Pšenica: -sremska, 78/79, 2 %, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina. slovenska post., plačilo 30 dni . . i . ... . . 142-50 145-- baranjska, 78/79, 2 %, zdrava, suha, Tešetana, mlevska voznina. slovenska post., plačilo 30 dni....................... 142-50 145- bačka. 79/80, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. post., plačilo 30 dni . . . . 145-— 147-50 Mlevski izdelki: Moka: bačka, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni............... 245-— 250-— banatska, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni................. 255-— 260-— LIPSKI POMLADNI SEJEM 1934 začne 4. marca 33V30/© poousta v voinii na nemtkih železnicah! Vsa obvestila daje: Ing. G. tOnnieS. LJUBLJANA. Dvorakova 3/11. ali Zvaiiični biro lajpciškog sajma. Beograd, Knez Mihajlova 33 OUZD v januarju 1934 Povprečnina članov 41.557 (— 798) moških, 29.034 .(+ 1529) ženskih; bolnikov 1236 (+304) moŠkfch, 767 (+ 76) ženskih; odstotek bolnikov 2-97% (+ 0-77%) moških, 2-64% (+ 0-13) ženskih; povprečna dnevna zavarovana mezda Din 25-88 (— 0-47) za moške, Din 18-34 (+ O-13) za ženske; celokupna dnevna zavarovana mezda Din 1,075.475-20 (— 40.786-—) za moške; Din 532.575-20 (+ 31.694-80) za žen-ške. Letni prirast zavarovanih delavcev v januarju 1934 je znašal skupno + 731 na-praim primanjkljaju — 10 zavarovancev v decembru 1933. Ves prirast gre na račun ženskih delavcev(naTaščanje tekstilne industrije, hišne služinčadi itd.), katerih je bilo v januarju 1934 v primerjavi z januarjem lanskega leta + 1529 več. Moških delavcev je bilo pa v januarju še vedno 'manj in sicer — 798. Paralelno z naraščanjem zaipo®S'tve ženskih delavcev naraščajo tudi njihovi zaslužki. Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera odgovarja približno faktičnemu zaslužku poprečnega delavca, je bila v januarju 1934 Za Din 0-13 večja, nego istega meseca lanskega leta. Obratno je pa povprečna dnevna zavarovana mezda moških zavarovancev padla v tem času za Din 0-47. JA Klimi vSe/i viiJ jio 'tdi Uii . najicRdmjh KUiARNAfTDEU Ljub ljama-daimaiihovaIs KDO MORA VODITI KNJIGE Poročevalec finančnega odbora v skupščini posl. Oto Gavrilovič je dal novinarjem to pojasnilo: »Ker je bila v zadnji stilizaciji čl. 7. zakonskega predloga o spremembi zakona o neposrednih davkih predpisana obveza, da morajo voditi knjige »vsa podjetja z neomejenim jamstvom«, to je vse proto-koiirane tvrdke in torej tudi trgovci in obrtniki, je poročevalec finančnega odbora narodne skupščine v svojem govoru na' seji skupščine z dne 6. februarja to tudi konstatiral. Toda v teku debate ip pred glasovanjem se je besedilo zakona spre-' menilo in so odpadle besede: »vsa podjetja z neomejenim jamstvom«, s čimer je tudi odpadla gornja konstatacija in je bila s tem tudi spremenjena pTavna situacija. Tako spremenjeni tekst je bil tudi predložen plenumu skupščine.« Vpisala se je ta tvrdka: Kihnstein in Neukircher v Pobrežju pri Mariboru, Javna trg. družba. Družabniki Kohnstein Arnušt, trgovec v Mariboru, dr. phil. Neukircher Heinz, kemik v Mariboru. Za namestovanje in podpisovanje upravičena oba družabnika kolektivno. Vpisale so se te izpremembe: Vincenc Seiler, trgovina z zlatnino in srebrnino v Maribora. Izbriše se imetnik Vincenc Seiler, vpiše pa Friderik Seiler. Besedilo tvrdke odslej Seiler Friderik. Izbrisale so se te tvrdke: Carl Kasper, trgovina z mešanim blagom v Ptuju, zbog prestanka obrta. Otmar Leposcha, Franca Makesoha naslednik v Ptuju — zbog prestanka obrta. Anton Mohorič, trgovina z manufakturo v Ptuju — zaradi prestanka obrta. Skerbinjek Markuš, trgovina z lesom in deželnimi pridelki v Rečen jaku — zaradi prestanka obrta. Schindler Feliks, trgovina z mešanim blagom v Sir j ah pri Zidanem mostu — zbog oddaje trgovine. OBČNI ZBORI Redni občni sbor »Obrtniške samopomoči«, reg. pom. blagajne .v Ljubljani, bo v nedeljo, dne 25. februarja ob 9. v posvetovalnici Zbornice aa TOI. KUVERT IN Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek # Svoji k svojim! Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani Dr. Vladimir Murko: Zakaj varčevanje kot podlaga kredita ne škoduje konzumu? (Radiopredavanje dne 5. februarja 1934 ob 20.) (Nadaljevanje.) Svrha prihranjenega denarja torej ni ta, da leži v blagajni, temveč da oplaja vse gospodarstvo, zlasti pa naj posreduje pri plačevanju obveznosti. V zvezi s tem je tudi brezgotovinski plačilni promet, kateri prinaša velike prihranke na tako redki gotovini. Z njim se pocenijo stroški, ki so zvezani z nabavo gotovine, razen tega pa se lahko zneski, ki se s tem prihranijo, ali vsaj velik del njih, plodonosno nalože v gospodarstvu in torej povečujejo celotno podlago za kredit. Zlasti Angleži so spoznali, kako velikega pomena je brezgotovinsko plačevanje za narodno gospodarstvo, zato prepuščajo vse svoje denarne presežke, tudi najmanjše, denarnim zavodom, ki za nje vršijo celotno blagajniško službo. V Angliji ima skoraj vsak svoj tekoči račun v banki, in mnoga podjetja, zlasti večja, nakazujejo plače svojim uradnikom in delavcem na njihove tekoče račune pri svojem denarnem zavodu, odkoder jih ti po potrebi dvigajo. Zato je tudi angleški denarni obtok tako neznaten, in enako je tudi razmeroma neznatna zlata podlaga angleške (narodne) banke, in vendar se s temi malimi sredstvi izvršuje mnogo več plačil, kakor v katerikoli drugi državi. Nekoč so ministrskega predsednika MacDonalda zaprosili za prispevek za neko dobrodelno poulično zbirko, pa ni imel v žepu niti beliča in je moral izstaviti ček! Tudi pri nas bi bilo zelo koristno, ako bi ljudje ves denar, katerega trenutno ne potrebujejo, nalagali v denarne zavode, ker bi se tako omogočilo hitrejše kroženje denarja ter bi krediti, dani iz teh prihrankov na gotovini, koristili vsemu gospodarstvu. Mirno lahko rečemo, da brez varčevanja in premišljenega nalaganja ljudem doma nepotrebne gotovine ne bi imeli raznih pridobitev, katere je šele omogočilo smotreno posojanje denarja od naših denarnih zavodov. Saj treba pogledati le malo okrog sebe, da se spozna, kje je denar, katerega so vlagatelji zaupali denarnemu zavodu: skoraj vsaka hiša, ali v mestu ali na deželi, skoraj vsaka obrt in trgovina, vsaka tovarna je dokaz tega, kam so šle vloge. Ni si mogoče predstaviti razvoja kateregakoli mesta ali podjetja brez kredita. Tudi nobena država ne bi mogla obstojati, ako ji ne bi bili deloma na razpolago domači prihranki, ki so vedno boljši nego tuja posojila. Iz česa naj bi država, banovine, občine in druge javne osebe gradile železnice, mostove, ceste, javna poslopja zlasti obče koristnega značaja, bolnice, zdravilišča, elektrarne, ako jim ne bi bil na razpolago del prihrankov prebivalstva, ki se nabirajo v raznih denarnih zavodih? Zlasti občinska podjetja so deloma navezana na prihranke vlagateljev, katere jim posojajo denarni zavodi in tako varčevalci prispevajo k nižjemu stanju davkov. Vidimo torej, da hranilec s tem, da ne pušča svojega denarja brezplodno doma v dvomljivih skrivališčih, omogoča občini, banovini, državi, da ne povišujejo davkov, in vsak hranilec se lahko ponosno zaveda, da ima tudi on na tem svoj delež. Ako pa nasprotno drži denar doma, pa živi v večnih skrbeh zanj. Vsak hip boste našli v časnikih vesti, danes iz enega, drugič iz drugega kraja, kako so nekomu ukradli denar iz slamnjače, nogavice in celo visoke zneske, kako so ga drugemu požrle miši, kako je tretjemu zgorel. Ali ni boljše imeti denar naložen v takem denarnem zavodu, kjer so izgube izključene, kakor pa imeti večno skrb za denar, za katerega ljudje nimajo primerne shrambe? Za narodno gospodarstvo pa niso važni le veliki prihranki, nasprotno, vsak, tudi najmanjši ima svojo vrednost, ki se ne sme prezirati. — Saj ti mali zneski vsak za se ne bi omogočili lastniku-dijaku, uradniku, delavcu, posestniku nobene izvedbe večjega načrta in bi le brezplodno ležali doma. Ako pa so naloženi v denarnem zavodu, pa prinašajo koristi vlagatelju v obliki obresti, obenem pa mnogo teh malih prihrankov skupaj omogoča izvedbo velikih del, ki služijo vsem, in katera bi se sicer nikoli ne dala izvršiti. Tako vsak, tudi najmanjši vlagatelj, prispeva k napredku svojega kraja, pa tudi cele okolice. Namen denarnih zavodov je v tem, da zbirajo vloge onih, kateri jih trenutno ne morejo uporabiti in jih dajo na razpolago onim, kateri jih potrebujejo za večja podjetja ali stavbe. Ne morejo torej denarni zavodi držati vsega denarja v blagajni, temveč le one zneske, katere bodo verjetno (po dolgoletnih skušnjah) potrebovali. Vendar so denarni zavodi dolgo uspešno kljubovali navalu vznemirjenih vlagateljev, čemur je dokaz visoki znesek izplačanih vlog, katere izkazuje skoraj vsak zavod, in ki presega vse cenitve o tem, koliko more ta ali oni zavod izplačati. Seveda, ako bi denarni zavodi hoteli izplačati vse svoje vlagatelje, bi bili morali imeli okoli 15 milijard gotovine, dočim znaša naš denarni obtok komaj tretjino tega! To bi bilo kratkomalo nemogoče in bi pomenilo konec vsega gospodarstva sploh ali pa inflacijo ogromnega obsega, ki bi uničila vse, kar se je žrtvovalo za stabilizacijo. (Dalje prihodnjič.) Konkurzi, prisilne poravnave in posredovalna postopanja Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 31. januarja to statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta): 1. Otvorjeni konkurzi: V Dravski banovimi 5 (4), Savski 4 (4), Vrbaski — (—), Primorala 2 (1), Drinski — (3), Zetski 1 (3), Dunavski — (5), Moravski — (6), Vardarski 4 (2), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (2). 2. Otvorjene prisilne poravnave izven konkuria: , V Dravski banovini 10 (7), Savski 5 (13), Vrbaski 1 (2)5 Primorski — (5), Drinski — (3), Zetski 3 (—), Dunavski 5 (9), Moravski — (—), Vardarski — (—), Beograd, Zemun, PanSevo 4 (8). 8. Otvorjena posredovalna postopanja, kolikor jih je društvu bilo javljenih: V Dravski banovini 5 (7), Savski — (34), Vrbaski — (—), Primorski 3 (3), Drinski — (16), Zetski 2 (1), Dunavskii — (1), Moravski — (—), Vardarski — (—), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (1). 4. Odpravljeni konkurzi: V Dravski banovini 5 (11), Savski 6 (4), Vrbaski 2 (—), Primorski 2 (2), Drinski 3 (5), Zetski 3 (1), Dunavski 12 (13), Moravski 2 (5), Vardarski — (4), Beograd, 'Zemun, Pančevo 1 (4). 5. Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza; V Dravski banovimi 1 (20), Savski 1 (14), Vrbaski — (9), Primorski 1 (5), Drinski 1 (3), Zetski — (3), Dunavski 1 (9), Moravski — (1), Vardarski 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (2). DOBAVA — PRODAJA Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema« do 12. februarja ponudbe o dobavi 300 kazalnih stekel, 20 gledal-niih stekel, 200 okenskih šip, 400 gledalnih stekel za lubrikatorje, 50 stekel za oljne stiskal,ke, 80 signalnih Sip in 500 nalučni-kov. Prometno-kOunercialni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 15. februarja ponudbe o dobavi 133 pečatnih žigov iz medi. Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 16. februarja ponudbe o dobavi 15.000 kg plinskega koksa, 300 krta$, 300 sirkovih metel, 200 čopičev; do 20. februarja pa o dobavi 600 komadov držajev za kladiva. Mednarodni borzni indeks Stabilizacija dolarja je ugodno odjeknila na velikih svetovnih borzah in če ne bi bilo nemirov v Parizu, bi najbrže po vseh borzah napredovali tečaji. Pa tudi tako so tečaji večinoma narasli, kakor kažejo številke. Koncem 6.1. 20.1. 27.1. 3.2. 1927 = 100% 1934 London 74-2 73-7 75-3 73-2 Pariz 600 59-9 58-9 58-9 Berlin 29-7 28-9 290 300 Bruselj 29-9 29-4 29-5 29-4 Amsterdam 34-2 33-7 35-2 35-2 Stockholm 10-7 11-3 11-8 120 Curih 44-0 44-4 44-1 44-9 Dunaj 26-4 28-9 29-3 29-3 Praga 53-3 57-0 57-3 58-9 New York 57-2 63-5 63-6 66-6 Na podlagi indeksnih številk na desetih velikih borzah izračunani mednarodni borzni indeks se je v preteklem tednu znova popravil za 1 odstotek na 43-8%.s Lani v istem času je znašal le 36-6% ip: se je torej položaj od lani zelo zboljšal. NAZADOVANJE ZLATIH ZALOG ANGLIJE Po izkaau Angleške banke z dne 25. januarja so nazadovale zlate zaloge banke na 190-82 milijonov funtov. Obtok bankovcev pa je nazadoval za 16 milijonov na 364 milijonov. Kritje je padlo od 52.15 na 50-06%. DUNAJSKI TRG Na goveji trg z dne 5. 2. je bilo postavljenih: 955 volov, 337 bikov in 555 krav, iz Jugoslavije je bilo 71 volov, 42 bikov in 11 krav. — Cene so bile te: fabrični voli I. vrste po 1-38 do 1-52, I. vrste po 1-18 do 1-30, II. po 0-95 do 1-08, III. po 0-87 do 0-95; biki po 0-95 do 1-12, krave po 0-85 do 1-04 in mršava živina po 0-64 do 0-84 šilinga. — Tendenca: Ob mirnem prometu so ostale cene za vole nespremenjene. Biki in mršava živina so se podražili za 3 do 5 grošev pri kg. Na svinjski trg z dne 6. 2. je bilo prignanih: 4608 Špeharjev in 8854 pršutarjev. Iz Jugoslavije je bilo 2020 Špeharjev in 45 pršutarjev. Iz Madjarske je bilo 1374 Špeharjev, iz Poljske pa 2037 pršutarjev, 6280 pršutarjev pa iz Avstrije. — Cene so bile te: mangalica I. vrste po 1-50 do 1-52, II. po 1-44 do 1-46, jugoslovanski križani I. vrste po 1-44 do 1-50, srednji po 1-40 do 1-44, slabše vrste po 1-34 do 1*38. Mesnate lahke svinje po 1-28 do 1-40, težke po 1-14 do 1-28 in križane po 1*40 do 1-50 šilingov. — Tendenca: Ob mirnem prometu so se Špeharji pocenili za 2 do 3 groše, dcčimi so ostale cene drugi živini nespremenjene. (Poročilo tvrdke Predo-vič in‘drug.) Program ljubljanske radio postaje Nedelja, dne 11. februarja: 7.30: Izboljšava nje zemljišč (ing. Pirc Alfonz) — 8.15: Poročila — 8.30: Gimnastika (Pustišek Ivico) — 9.00: Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik) — 9.30: Orgelski koncert (Blaž Arnič) — 10.00: 0 pomenu dvojčkov in njihovi socialni .manjvrednosti (dr. Škerlj Božo) — 10.301: Vokalni koncert Julija Betetta s spromljevanjemi Radio-orke-stra — 11.15: Slovenska glasba, Radio-or-k ester — 12.00: Čas, venski šlagerjev na ploščah — 16.00: O gnojilih in. gnojenju II. (iing. Turk Jakob) — 16.30: Ljudska igra: Deseti brat (Deliakiov gled. studio) — 17.30: Sol. instrumentalne reproducirane točke — 20.00: Prenos operete iz Ljubljane — V odmoru: Čas in poročila. Ponedeljek, dne 12. februarja: 12.15: Glasbene slike v reproducirani glasbi — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, reproducirani koncert ciitraškega orkestra — 18.00: Gospodinjska ura: Prehrana in naše telo (ga. Kumelj) — 18.30: Premikanje obrežij (Alojzij Peterlin) — 19.00: Udovičev« in Lovšetova pojeta (plošče) — 19.30: Maršal Marmont (Rudolf Dostai) — 20.00: Vesela ura. Sodelujejo g. Povhe in Dolinškov šrame'1-kvartet — 21.30; čas, poročila, Ra-dio-jazz. Torek, dne 13. februarja: 11.00: Šolska ura: Pravljice (ga.Minka Kusova)— 12.15: Zakaj veseli bi ne peli (revija priljubljenih melodij v reproducirani glasbi) 12.45: Poročila — 13.00: Čas, Meh za smeh (reproducirane šaljivke) — 18.00: Otroški kotiček (gdč. Vencajzova) — 18.30: Carnevalska suita', (Schumann) plošče — 19.00: Francoščina (prof. Prezelj) — 19.30: Boj za Kamčinčingo (Pavel Kunaver) — 20.00: Glasbeno predavanje (dr. Dolinar) — 20.30: Ura šlagerjev: izvaja Mirko Jelačin ■:n Radio-oirkester — 21.45: Čas, poročila — 22.30: Angleške plošče. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Sobota, dne 10. februarja: Charlejeva tetka. Premiera. Izven. Nedelja, dne 11. februarja ob 15.: Kariera kanclista Vincika. Izven. Znižane cene. Nedelja, dne 11. februarja Ob 20.: Charle-jcva tetka. Izven. Ponedeljek, dne 12. februarja: Zaprto. Opera, začetek ob 20. Sobota, dne 10. februarja: Nižava. Red A. Nedelja, dne 11. februarja ob 15.: Tičar. laven. Znižane cene. Nedelja, dne 11. februarja ob 20.: Ples v Savoju. Izven. rti 1 barva, plesira in kc- /0 \ Ur9.il mično snaži obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in inanSete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Šeleburgova ul. 3. Telefon št. 22-72. »SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 10. februarja objavlja med drugim: Tanilo za pobiranje ždgovime in ostalih pristojbin za mere im dragocene kovine — Nekatere odpovedi mednarodnih konvencij in ratifikacijo nekaterih konvencij — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Konkurzi in poravnave Odpravljen |e konkurz o zapuščini po umrli Schiiner Mariji, ker je razdeljena vsa masa. Uvedeno je poravnalno postopanje o imoviini trgcivke Agrež Alojzije v Hrastniku. Poravnalni sodnik dr. Pernat, poravnalni upravnik odvetnik dr. Flego. Narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču v Laškem dne 17. marca ob 10. Rok za cglasitev do 12. marca. V poravnalni zadevi trgovke Tramschegg Matilde v Celju se poravnalno postopanje ustavlja, konkurz pa se ne uvede po službeni dolžnosti. .KUVERTA* D. Z O. Z. LJUBLJANA Katlovška c 2 Volarski pot 1 TVORNIOA KONFEKCIJA PAPIRJA Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« ket izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.