Gospodarski razvoj in porast uslužnostnih dejavnosti V nekatetih zakodnih državah se da-xies čedalje bolj širi toorija tako inicno-vanega >ljuclskega< ali »demokratičnega« kapitalizma. Bistvo te teorije je v trditvi, du kažejo izkušnje gospodarskega razvo-ja v zadnjih. Ietih, da proces indu&triali-zacije ni vodil k progresivni proletama-ciji, temveč da je nasprotno industrijski razvoj terjal povečanje tako imenovanih >terciarnihi oziroma uslužnostuih dejav-nosti, iz katerih se ne poraja proletariat. temveč nov srednji sloj, ki postaja po tej teoriji nosilec novega »ljudskega« kapi-talizina. Na podlagi take »analize* skle-pajo o doranevui netočnosti nekaterih Marxovili postavk o družbeuem razvoju. Zato se bomo kratko ozrli na te pojave m dogajanja v sodobnem svetn. Struktura zaposlenosti in gospodarski razvoj Statistični podatki, ki jih imamo, ne-dvomno potrjujejo, da se v procesu go-spodarskega razvoja oziroma industriali-/acije predvsem progresivno zmanjšuje delež kmetijske zaposlenosti, drugič, da sc povečuje odstotni delež industrijske žaposlenosti, ki pa ne kompenzira v ce-loti zmaujšanja na strani ktnetijstva, in trctjič. da se zaposlenost na podrotju raz-uih vrst uslug povečuje na neki razvojni stopnji bitreje od zaposlenosti Ba indu-stiijskem področju. Ta razvoj lahko jas-i'o vi-dimo iz primera industrializaeije Avstralije. Struktura zaposlenosti gospodarsko aktivnesa prefaivalstva Avstralije (v % celotne nacionalne zaposlenosti) Leto: Kinet.: Industr.: Transp.: Trgov.: 1S71 44,2 26,7 5.8 8,2 1881 3S,5 29,7 4,5 9,3 1891 31,1 31,1 6,9 12,3 1901 32.8 26,9 7,2 , 13,1 1911 30,1 28,8 S,2 14,5 1921 25,7 31.3 9.1 14,4 1951 24,4 32,1 8,3 . 16,7 To vidimo iz naslednje tabele: (vodstotkih) Veja Egipt Japonska Italija Angl. gosp. dej. 1937: 1947: 1956: 1931: Rmetijstvo in rudarstvo 71 56 49 12 Industrija 8 17 22 35 Trgovina 8 7 9 16 Komunikacije 2 5 4 7 Gradbeništvo 2 4 5 5 Vlada 5 4 5 8 Druge usluge 6 7 6 17 Proces gospodarskega razvoja pomeni predvsem proces povečanja gospodarsko aktivnega gospodarstva v celotnem nacio-calnem prebivalstvu. Medtem ko v ne-razvitih državah predstavlja gospodarsko aktivno prebivalstvo le 35 °/o nacionalpe-ga prebivalstva, doseže v industrijskih državah in preseže 45 °/o. Ta proces gre v vefiki Tiicri na račun >industrializacijet gospodinjstev, to je s pritegovanjem žen-ske v nacionalni proces proizvodnje in z zarnenjavo njenih del v gospodinjstvu z industrijsko organiziranimi ¦ uslugaini (trgovine. pralniee, pekarne, konzervna indvtstrija itd.). Medtem ko so predstav-Ijale ženske v Ameriki leta 1870 le 2,2*/» zaposlenega osebja, so leta 1950 bile za-stopane v trgovini že s 34°/o. Proces gospodarskega razvoja nadalje pomeni modernizacijo kmetijstva in v tem smislu izločitev »stranskih.* kmetij-skih aktivnosti v samostojne poklice, ki jih sedaj statistično registrirajo kot >tr-govino< ali >transporU, medtem ko so jih prej registrirali kot »kmetijstvo«. Proces gospodarskega razvoja nadalje poiffeai tudi povečano urbanizacijo. Po-sledica povečane gospodarske dinamike v krajih industrijskega razvoja je dotok Ijudi iz vasi v mesto. Medteui ko je n. pr. v zgodoviuskem razvoju ZDA predstav-ljalo mestno prebivalstvo leta 1900 le 40 odstotkov nacioualnega prebivaktva, a v Angliji 76°/o, je ta odstotek v leta 1950 narasel v ZDA na 95%, v Angliji pa na 8O*/o. S povečanjem mest pa se je zvečala tudi potreba po mestnem prometu, sani-tarnih službah, urbanističnih podjetjih, vodovodu, boljši organizaciji preskrbe in tako dalje. • Sam razvoj industrije vodi do čedalje bolj intenzivne notranje delitve dela. Ce-prav vodd tehnološki razvoj do čedalje veCjih gospodarskih enot, se te sočasno čedalje bolj spedalizirajo. Zato je vzajein-na povezanost z*učinkovitim proraetom in komunikacijami prvi pogoj za delovaaje takega sistema. Povecani osebni dohodek — če ne ve-čine — vsaj velikega dela prebivalstva vodi do čedalje večjih zahtev po raznik uslužnostnih dejavnosti luksuza. Poveča se zaposlenost v gledališčih, hotelih, re-stavracijah, ljudje čedalje več potujejo, ob povečanem avtomobilskem prometu pa je potrebno čedalje več ljudi pri avio-mobilskih črpalkah in v garažah. Končno pa je sam sodobni proces go- ¦ spodarskega razvoja nujno privedel do vmešavanja države v proizvodni proces. V ZDA se je zaooslenost v jaTiiem sek-torju (brez vojaškega) povečala v zadnjih 50 letih šestkrat, v Angliji pa 3,4-krat. Socialne posledice t^a procesa Osnovno vprašanje, s katerini se je tre-ba ukvarjati, pa ni vprašanje, ali se po-večuje zaposlenost na področju uslug ali ne — kajti dejstva neovrgljivo dokazu-jejo, da se zaposlenost na tem področju rnora povečavati, da bi se lahko proces industrializacije razvijal naprej — tem-več je osnovno vprašanje, kakšna je raz-redna struktura tega dela prebivalstva, ki dela na podroeju uslug. Te dui stavka 38.000 delavcev podze-meljske železnice v New Yorku in tako paralizira to največje mesto na svetu. Tako izpodbijajo to teorijo >ljudskega« ka-pitalizraa. po katcri so delavci v teh no-vih uslužnostnih dejavnostih nosilec >pre-lojenega^ kapitalizma, ki se baje ne opira več na bogatega kapitalista, temveč na majhnega človeka z ulice. Kaže, da je inogoče glede odnosov do procesov v dru/bi vse prebivalstvo, ki je zaposleno v ushižnostnih dejavnostih raz-vrstiti v 4 velike kategorije: Prvo sestavljajo delavci v transportui industriji, ki so pogosto razredno zelo zavedni iii vztrajni. To potrjuje primer ameriškega sinclikata šoferjev tovoruih avtomobilov, ki so nedavno vzdržali boj s senatoni iu z lastao sindikaluo zvezo. V to kategorijo lahko uvrstimo tudi ve-Hk del delavcev v trgovini n& debelo, ka-kor tudi clelavcev v velikih veleblagov-nicah na drobno. Drugo kategorijo seitavljajo delavci v rnajhnili uslužnostnih delavnicah (garaže, pralnice, popravljalnice, pekarne itd.). Tudi za to kategorijo ni mogoče reči, da ne bi biia razredno zavedna, čeprav nima tiste udarnosti, ki jo ima delavski razred v veliki moderni iadustriji. Tretja pa je kategorija tistih uslužnost-iiih aktivnosti, ki so povezane z manjšo osebuo lastuino (preprodajalci avtomobilov, ki jih je ua priuier v Ameriki 47.000, za-kupuiki benciuskih postaj, lastaiki pe-karn io pralnic) in tako imenovaui ^de-lavci z beliini ovratniki« (bauiui usluž-beuci, arniada tajnic itd.) pri katerih je že bolj težko govoriti o delavski zavesti. Končno pa še čelrta kategorija: usluž-benci v razirih gospodarskih uradih cen-tralne vlade in lokalDih organov oblasti. Ceprav so njiliovi dohodki pogosto celo nižji od dohodkov delavcev, so tipjčen primer tiste vrste srednjih slojcv, za ka-tero je Marx dejal, da je jsmrtoo pre-plašena* in vedno z zmagovalcem v raz-reclni borbi. Analiza strukture zaposlenosti v usluž-nostnih dejavnostiJi oziroma ugotavljanje mesta, ki ga v procesu družbeue proiz-vodnje zavzemajo delavci v teh gospo-darskih vejah, potemtakeru kaže, da ne gre za liomogen uov razred, ki bi bil spo-soben postati nosilec nekakšnega »ljud-skega kapitalizuia«. Prav nasprotno pojav uslužnostnih dejavnosti kaže, da mora kapitalizem v procesu gospodarskega raz-voja pritegovati v areno gospodarskega in političnega boja tudi tiste dele prebi-valstva, ki so doslej oslajali pasivni (raed-tem ko znaša odstotek gospodarsko aktiv-nih žensk v Angliji 47°/o vseh zaposlenih, jih je v ZDA več kakor 53°/o, v Egiptu pa le 17°/»). Ta proces ni toliko pomembeu zato, ker spreminja značaf srednjih slo-jev, kolikor potem. ker uovečuje abso-lutno in relativno število neposrednih in posrednih proizvajalcev. Janez Stanovnik