Janez Pucelj: Otroški brevir. Februar — svečan. 1. S v. 1 g n a c i -ja, škofa, je obsoclil poganski sodnik, naj ga raztrgajo zveri. Ko zasliši sveti muče-nec že rjoveti tigre in leve, reče poln hrepe-nenja, da ba že bil pri Kristusu: »Kristusova pšenica sem: naj me zmeljejo zobje zverin, da postanera čist kruh Kristusov!« Če pŠenično zrno ne f>ade v zemljo in ne umrje, osianc samo: čc pa urarje, obrodi obilo sadu. Jan. 12; 25. 2. Svečnica. Ko so se dopol-nili dnevi Marijdnega očiščevanja, so prinesli Jezuaa v Jeruzalem. da bi ga postavili pred Oospoda in da bi dali daritcv, kakor jc rceeno v po-stavi Gospodovi. In glej, bil je v Jeruzalemu moŽ. ki mu je bilo inie Simeon; l)il je pravičen in bogaiioječ in Sveti Duhjebil z njim. Razodel mu je bil Sv. Duh. da ne bo videl smrti, dokler ne bo viclel Maziljenca Cospodovega. lu priŠel je po navdib-njenju v tempelj. Kosostarši pri- nesli dete Jezusa, ga je tudi ou vzel------ —------- v naročje, zahvahl Boga iu rekcl: ; Zciaj odpuščaš. Gospocl, svojega služabuika v miru: zakaj videlc so ruoje oči tvoje zveLiČanjc, ki si ga pripravil pred ob-Hčjein vseh narodov: luč v razsTetljenje poganov in slavo Izraela, ivojega Jjudstva.« 84 Jaz scm luč sveta. Kdor gre za menoj, ne bo hodil \ temi, marveč bo imel luč življenja. Jan. 8; 12. 4. S v. A n d r e j K o r z i n i je živel v mladih letih kiij razuzdano. Maler, ki ga je bila izprosila od Boga in ga zaobljubila Materi božji, je zelo bolelo sinovo ži\ Ijenje. Nekega due se mladi Andrej spet kaj nespo-dolnio obregne nad materjo. Vsa užaljena stopi mati predenj, rekoc: »Še preden sem. te rodila, se mi je sa-iijalo, da sem rodila volka, ki je pa šel v cerkev in rtr ondi spremcnil v jagnje. Saj, volk si; kje pa je jiL^nje?« Siua zbodejo te besede. Pohiti v bližnjo cer-kcv ter se razjoka nad dosedanjim življenjem. Pozneje siopi v samostan, postane škof in svctniik. Iz vsega srca spo&tuj svojega očeta in bolečin svoje niat^re ne pozabi. Porani, da bi se brez njih ue bil i-odil in povračaj jim, kar so ti storili. Sir. 7: 29, 30. 5. S\. Agato, devico in muče-nico, je vprašal rimski sodnik: »Kaj tr ni sram: pleinenrtega rotlu si, pa živiš ponižno in usluŽuo življeaje kristjanov?!« Agala mu odvrue: iNeprimerno vzTišenejsa je krščan-skn ponižnost in uslužnost kakor l'u{iastvo in osabnost kraljev in ce-sarjev.c Vzemile moj jarein nase in učite se od mene, ker sein krotak in iz srca poaižen, in Tui^li bostc mir svojim dušam. Jan. 11; 29. 10. Sv. Sholastika se je slednjeleio sestajalassvojim bra-tom sv. Benediktom. dastase za nekaj ur poiopila v razgovore o Ijubezni božji. Zadnje Ieto življe-nja se ob takein sestanku hitro nagiblje dan in BenccHkt se hoce že dvigniti, da se vrne vsa j z noč-jo domov v samostan. Sholastika pa milo prosi, naj Se ostane, da bi >•' iIm jutra pogovarjala o nebeski sreči, *saj je neniara zadiijič«. »Kaj misliš, sestra! Kako bi mogel ostajati 85 zunaj samostanal« hoče Benedikt na vsak nacin tlomov. Tedaj svetnica nagne glavo, položi roke na mizo, milo proseč Boga, naj ji uslisi prošnjo. Iu glej, prej vse jasno nebo se mahoma pooblaei, blisk in grom, ploha se ulije: svetnik se mora vdati rad ali nerad sestrini prošnji. Kjer sta dva ali kjer so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi. 11. Marijina prikazovanja v Lurdu. Štiri leta potem, ko je pa-pcž Pij IX. slovesiio proglasil, da je razodeta verska resnica, da je bila Ma-rija spočeta brez inadeža izvirnega gre-ha, sejeMarija sama večkrat prika-zala ubogl pastarici Beraardki v skal-nati votliui pri mestecu Lurdu na Fraucoskem. Prikazovala se ji je kot Uipa gospa, v belo oblečeaa, z modrim l.iibom prepasana, z zlaio rožo na nogah. Ltila jo jt* prav delati znamenje sv. križa, jo spodbujala. aaj ima rada sv. rožni venec, naj dela pokoro in moli za grešnike, tcr ji ukazala, naj poskrbi, da ji postavijo kapelo na tem kraju. — Zdaj stoji tam najslaviiejŠa Marijina božja pot, kjer se gode tudi čudeži. — Ko je deklica slednjič vprašala lepo gospof kdo je, tedaj je ta skienila roke na prsi, povzdignila oČi k nebu ter rekla: sBrezmadežno spočetje sem.c Slavim te, Oce, Gospod nebes iu zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim. Mal 11; 25. 22, S v. M a r j e i a K o r t o n s k a je živela celih devet let v grehih. Nekoč gre tovaris' njenih grehov zdoma in se veČ ne vrne. Samo psiček, ki ga je sprem-Ijal, sc vrne in se Marjeti miluje, cvili okrog nje in jo vleČe za obleko, iiaj gre z njim. Vsa osupla in v strahu gre za njim v hosto. Tam zacne psiček razkopavati neko grmado. Marjeta mu pomaga, razkopava draČje ia, o groze: iz dračja se pokaže mrtvo obličje ljogaiega mladeniča, ki je Marjeta z njim grešno živela. L niarili so ga roparja in ga tara zakrili. Groza obide \farjeto in vsa preplašeua zaklice: »O nesrečnež, kje je zdaj tvoja duša!« — Sama se vrne z grešnih potov, se pokori ne- 86 ;iupovedljivo in umrje blažene smrti, venomer ponav-Ijajoč besede: »Otroci, Ijubite Cospoda JezusaU Kaj bo človeku pomagalo, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? Ali kaj naj da človek v zameno zn svojo duŠo? Mark. 8; 36, 37. 23. Sv. Peter Da- ni i j a n o v se tako ime- nuje, ker ga je še otro- ku vse zapustilo — starši so mu bili umrli — in su pa je usmilil njego\ * brat Daniijan, duhovnik, ga vzgojil in dal v Šole. da jc postal pozneje škof in cerkveni učenik. Ko I je decek Peterček tako | vcs zapuščen pasel svi- I njc, najde zlat denar. ^^^ Lastnika ue more najti. ^^™ Kaj naj si kupi? Kaj si kupi? k mašuiku gre in ga prosi, naj bi daroval za cekin sveto mašo za rajnega očeta in rajno inater, kolikokrat jeste ta kruh in pijete kelih, ozna- »jate smrt Gospodovo. I. Kor. fi; 26. 24. S v. M a t i j a , apostol. V tistih dneh je Peter med apostoli vstal in spregovoril: >Bratje! Moralo se je spolniti pismo, kakor je Sv. Duh po Davidovih ustih napovedal o Judu, ki je vodil tiste, ki so pri-jeli Jezusa. Treba je torej, da kdo iizmed teh mož, ki so hodili z liami ves Čas, dokler jc bival Gospod Je-zus med nami, od Janezovega krsta pa do dneva, ko je bil od nas vzet, postane z nami priča njegovcga vstajenja.« Postavili so dva: Jožefa in Matija. Iu molili so in žrebali so zauja. Žreb je zadel Matija in prišieli so ga cnajstcritn apostolom. Jezus jih je postavil dvanajstero, da bi bili z njim in bi jih pošiljal propovedovat in bi imeli oblast ozdrav- Ijiiti bolezni ter izganjati zle duhove. Mark. >: 14. 87 »Sv. Matija led razbija,« je rekel Tone Grahut, 1 ko je prebral februarjev brevir. m vKratek brevir je za i& mesec; kjer je mesec I kratek je pa še brevir,« omeni Čeferinova Marjančka. ^ Tone Crahut Čefcrinovi Marjančka tako ra