................11II111.............Ml.......1M11111 i 111......1M111II t.......1111......11 * MIII111111111M1111111 i 11111111 i 11111.......111M11U M111111 ......11...... GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE 18. september 1970 — Leto VI. 18(124) — Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini RDEČA Li t - NEUREJENI ODNOSI V navadi je, da najraje razpravljamo o zavidljivem ekonomskem položaju posameznih delovnih organizacij (četudi ta »zavidljiv« položaj pogojujejo sorazmerno nizki osebni dohodki zaposlenih), če pa že govorimo o težavah, omenjamo predvsem težave na ekonomskem področju. O političnem delu in o odnosih pa spregovorimo le bolj poredko. Praksa kaže, da marsikje razlogi za to sicer niso znani, podcenjujejo notranje družbene in politične odnose, sproti ne analizirajo stanja le-teh, niti ne razpravljajo o nadaljnjem razvoju in izpopolnjevanju odnosov. Takšna praksa pa je naravnost zaskrbljujoča. Za kaj gre? Prav je, da tudi z ekonomskimi pokazatelji »merimo« uspehe oziroma položaj posameznih delovnih organizacij, vendar pa bi se morali slej ko prej navaditi, da začnemo ocenjevati stanje in problematiko posameznih delovnih organizacij tudi iz političnih vidikov. Tam, kjer podcenjujejo družbene odnose in jih ne urejajo ter utrjujejo, prihaja slej ko prej do gospodarskih in političnih konfliktov, vendar vselej z gospodarskimi posledicami. Neurejeni notranji odnosi ne omogočajo solidnega dela in razvoja. Urejeni odnosi pa zagotavljajo večji in hitrejši gospodarski napredek. Tudi v Šaleški dolini smo se lahko v zadnjem razdobju že nekajkrat prepričali, kaj pomenijo neurejeni notranji odnosi oz. kakšne ekonomske posledice zapuščajo. Izkušnje bi nas morale vsekakor izučiti. Biti bi morale šola, da neurejenih odnosov v delovnih organizacijah ne bi smeli več dopuščati oz. da bi morali začeti ukrepati takoj, ko bi se na semaforju odnosov v delovni organizaciji prižgala rdeča luč in opozorila na nevarnost. Odločitev komiteja občinske konference Zveze komunistov Velenje, da si bo prizadeval v doglednem času preučiti odnose še v nekaterih drugi-h delovnih organizacijah (nedavno tega so jih v šoštanjski industriji plastike Polypex), je povsem na mestu. Eno od osnovnih vodil Zveze komunistov je nedvomno odpirati in zagotoviti delovnim ljudem perspektivo. Neurejeni odnosi z neizbežnimi gospodarskimi posledicami, ki iz njih izhajajo, perspektive delovnim ljudem prav gotovo ne zagotavljajo. Ma NOVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Splošno gradbeno podjetje Vegrad je na začetku Efenkove ceste zgradilo novo samopostrežno trgovino. Novi market, ki je rezultat skupnih vlaganj kolektiva trgovskega podjetja ERA in kolektiva velenjskih rudarjev, je pomembna pridobitev za prebivalce novega stanovanjskega naselja, ki se je razvilo ob železniški progi pa vse tja do Smartnega. V petek, 4. septembra so izročili svojemu namenu novo samopostrežno trgovino, ki jo je odprl načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Velenje Tone Kovačič, dipl. rud. inž. Ob tej otvoritveni svečanosti pa je spregovoril v imenu kolektiva ERA komercialni direktor Gustav Verdelj. Med drugim je dejal: »Sodobno, časovno in prostorsko urejanje tržišča in s tem koncentracija ponudbe in povpraševanja je osnovna gospodarska in družbena funkcija trgovine. Za. opravljanje te naloge povezuje trgovina proizvodnjo in potrošnjo tako, da na osnovi svoje strokovne sposobnosti, poznavanja tržišča in kupne moči potrošnikov usmerja proizvajalce k proizvodnji takega blaga, ki bo čimprej našlo kupca. Z rednim in bogatejšim preskrbovanjem tržišča izpostavlja trgovina stabilnejše odnose med ponudbo in povpraševanjem, vpliva na cene in s tem usmerja tržna gibanja. Vse to vpliva na racionalnejše in ekono-mičnejše poslovanje, na koncentracijo ponudbe in smotrnejšo izrabo sredstev. Nova vloga trgovine pa narekuje tudi ustreznejše oblike trgovinske dejavnosti, čemur pa je lahko kos le materialno močna, sodobno organizirana, mod ernizira-na lin kadrovsko usposobljena trgovina. To pa so sposobne uresničiti le materialno močne trgovinske organizacije zlasti sedaj, ko je skrb za razvoj prodajne mreže in blagovne menjave močneje prenesena na trgovine. Ta skrb je sprožila tudi na področju velenjske trgovinske dejavnosti pozitivne procese. Ti se kažejo Diredvsem v intenzivnem gospodarjenju, agilnejšem in racionalnejšem investiranju, večji poslovnosti in hitrejšem prilagajanju zahtevam tržišča. Integracijski procesi krepijo ta hotenja in kolektiv ERA Velenje je s svojim dosedanjim delom in načrti ter s posauieznimi razvojnimi uspehi potrdil te zamisli. Ko v občini načrtujemo močan porast vsega gospodarstva, ugotovimo, da je s tem razvojem treba večati in bogatiti tudi trgovske prodajne površine. Ce vemo, da bo število prebi- valcev v velenjski občini naraslo od sedanjih 27.000 na 34.000 in če planiramo večji poprečni osebni dohodek, potem je jasno, da sedanje prodajne površine temu sunkovitemu razvoju ne ustrezajo več in jih bo potrebno vsaj podvojiti. Naš kolektiv se močno prizadeva prevzeti odgovornost za tak močan razvoj, zato sta se leta 1968 trgovski podjetji Bazen in Velma integrirali in ravno zavoljo tega je razvojna ekspanzija po letu in pol skupnega dela močnejša, drznejši pa so tudi naši plani za nadaljnji razvoj.« Kolektiv trgovskega podjetja ERA je v tem času zgradil in na novo opremil več maloprodajnih trgovin. Adaptirali so veleblagovnico Center, prodajalno Selo, odkupili in adaptirali so nekdanje prostore mladinskega kluba ob Tomšičevi cesti in tu uredili prodajalno pohištva ter prevzeli enoto Šumi. Z novim marketom ob Efenkovi cesti pa pričenjajo uresničevati začrtan koncept razvoja trgovske mreže v Velenju, s katerim nameravajo odpreti v razdaljah največ 400 metrov prodajalne za osnovno dnevno preskrbo, nabavo trajnejših potrošnih dobrin pa koncentrirati v novem velikem trgovskem domu v središču Velenja. Komunistom in delavcem v industriji plastike »Polypex« Komite občinske konference ZK Velenje je na zadnji seji, 3. septembra 1970, razpravljal o stanju v tovarni »Polypcx« Šoštanj. Po zelo izčrpni razpravi in ocenitvi razmer v tej delovni organizaciji, je sklenil z odprtim pismom opozoriti komuniste in delavce v podjetju, da je ekonomsko-politično stanje v podjetju izredno kritično in so nujni hitri in odločni ukrepi. Komite opozarja predvsem na naslednje: • Medsebojni odnosi v podjetju so takšni, da ne dajejo nikakršne garancije, da bi se stanje v »PoIypexu« uredilo po normalni poti, zato morajo: komite občinske konference ZK Velenje, komunisti v občini, predvsem pa komunisti v »Polypexu«, storiti vse, da se čimprej uvede prisilna uprava v podjetju in tako prepreči še večje izgube kot jo je ugotovila komisija Službe družbenega knjigovodstva. S prisilno upravo bi se lahko najhitreje in na najbolj učinkovit način izvedla sanacija obstoječega stan ja. Na ta način bi podjetje tudi najhitreje prišlo do realnih programov razvoja, kar bi omogočilo podjetju postopen vzpon in vse hitrejšo rast. Komite zato podpira odločitev delavskega sveta, ki je na eni od zadnjih sej izglasoval nezaupnico vodilnim uslužbencem. • »Polypex« se je na odločbo sveta za gospodarstvo pri občinski skupščini pritožil na Vrhovno sodišče SRS in s tem sprožil upravni spor. Člani komiteja so to ocenili kot namerno zavlačevanje izvršitve odločbe in so zato zadolžili komuniste občinske uprave, da posredujejo Vrhovnemu sodišču SRS v najkrajšem času vso zahtevano gradivo, da bi sodišče lahko pravično razsodilo. • Komite dalje opozarja vse vodilne delavce in uslužbence, predvsem tiste, ki so odgovorni za sedanje stanje v »Polypexu«, da prenehajo gledati samo na svoje osebne koristi in odločneje poskrbijo za usodo skoraj 200-članskega kolektiva. Komite se zaveda vseh posledic, ki bi lahko nastopile ob prepoznih ukrepih, posebno pa je zaskrbljujoče vprašanje, kje zaposliti toliko delavcev, čc se stanje v »Polypexu« ne bo slej ko prej rešilo. Komite občinske konference ZK Velenje iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin.> PODJETJA KASNIJO Znano je, da je občinska skupščina sestavila program javnih del, ki jih financiramo z združenimi sredstvi delovnih organizacij in z denarjem, zbranim s krajevnim samoprispevkom. Letos je program negospodarskih investicij v naši občini precej obsežen, saj je za njegovo uresničitev potrebnih blizu 6 milijonov dinarjev. Na podlagi družbenega dogovora morajo delovne organizacije letos vplačati v sklad za negospodarske investicije nad 4 milijone dinarjev. Vendar podjetja kasnljo z vplačili in slabo izpolnjujejo svoje obveznosti. Do 9. septembra so v sklad za negospodarske investicije nakazale delovne organizacije 1,647.874 dinarjev, samoprispevka pa se je zbralo 1,014.469 dinarjev. Ko so na nedavni seji upravnega odbora sklada za negospodarske investicije pri občinski skupščini pregledovali izvajanje programa del, so med drugim ugotovili, da so vse delovne organizacije, razen ene, podpisale z občinsko skupščino družbeni dogovor za združevanje sredstev. Del dogovorjenega prispevka pa so do 9. septembra v sklad vplačale naslednje delovne organizacije: Zarja Šoštanj, Termoelektrarna Šoštanj, KB Celje, Zarja Maribor, veterinai'-ska postaja, projektivni biro, kmetijska zadruga, Les- na, Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje, bolnica Topolšica, tovarna gospodinjske opreme Gorenje, Vino Šmartno ob Paki, iz-delovalnica gumiranega papirja, gostinsko podjetje »Pod gradom«, komisijska trgovska poslovalnica Velenje, kleparstvo-vodovod Šoštanj, gostinsko podjetje Kajuhov dom Šoštanj, čevljarstvo Velenje, lekarna Šoštanj, Savinjsko šaleška lekarna Velenje, stanovanjsko podjetje Velenje in rudarski šolski center. Gustav Verdelj, komercialni direktor trgovskega podjetja ERA, je ob otvoritvi novega marketa med drugim dejal, da bodo postopoma uresničevali začrtan koncept razvoja trgovske mreže v Velenju REFERENDUMA USPELA Kooperanti in zaposleni v kmetijski zadrugi Šoštanj ter velenjskem trgovskem podjetju ERA so se na referendumu v nedeljo in ponedeljek izrekli za združitev obeh delovnih organizacij. V trgovskem podjetju je za združitev glasovalo 261 (88,18%), proti pa je bilo 21 (7.10 %) glasovalcev. Na glasovalna mesta je prišlo 95,6 odstotka upravičencev. V kmetijski zadrugi Šoštanj pa je bila udeležba 97-odstotna. Za združitev je glasovalo 345 (84,14 %), proti pa 48 glasovalcev. Zdaj bodo pripravili novo organizacijo dela in njej prilagodili samoupravne akte. 1. januarja 1971 pa bosta kmetijska zadruga in ERA začeli poslovati pod skupno streho. Srednjeročni razvojni program občine Velenje do 1975. leta je v središču pozornosti. Komisija za sestavo programa intenzivno dela, kot osnova za sestavljanje srednjeročnega programa pa ji služijo izhodišča, ki sta jih sprejela oba zbo- Srednjcročni program razvoja občine Velenje za obdobje do leta 1975 mora nakazati cilje, možnosti in ukrepe za nadaljnji družbenoekonomski razvoj občine ob upoštevanju pogojev zveze in republike. Občinski srednjeročni program razvoja mora izhajati iz usklajenih programov delovnih organizacij telr predstavljati skupni dogovor vseh samoupravnih dejavnikov družbenega in gospodarskega življenja o razvoju občine v prihodnjem obdobju. šele medsebojno usklajene dolgoročne projekcije razvoja posameznih gospodarskih sektorjev in gospodarskih organizacij bodo bliže in natančneje določile optimalne možnosti razvoja in njihovega vključevanja v izredno dinamičen razvoj gospodarstva kot celote. Razvojne orientacije posameznih gospodarskih organizacij bodo morale izhajati iz splošne strategije in pogojev razvoja ter bodo morale sloneti na orientaciji kako izkoristiti organizacijske oblike za bolj rentabilno produkcijo in večjo ekspanzijo na trgu. Zato je nujno, da so programi na eni strani odsev realnega stanja, na drugi strani pa odsev pričakovanih možnosti v novih integracijskih oblikah, predvsem v merilu Slovenije, povsod tam, kjer nimamo možnosti lastnih večjih podjetij. V nasprotnem primeru se bo nadaljevala pot razdrobljene majhne proizvodnje z relativno visokimi stroški in z majhnimi možnostmi nastopa na domačem in svetovnem trgu. Pri izhodiščih za sestavo srednjeročnega programa razvoja občine je treba upoštevati osnovne cilje družbenoekonomske reforme, od težnje za hitrejšim in optimalnim družbeno-ekonomskim razvojem v čim stabilnejših pogojih, hitrejšim dvigom življenskega standarda delovnih ljudi do težnje po učinkovitejšem v-ključevanju v mednarodno delitev dela in tehnično-tehnolo-ški napredek v svetu. Izhajati je treba tudi iz sedanje gospodarske razvitosti občine, ki omogoča — v primerjavi z razvojem SR Slovenije — hitrejši razvoj. Primerjave treh let kažejo, da glede r^asti življenjskega standarda nekoliko zaostajamo za poprečjem SR Slovenije. Nujno nam je torej potrebna hitra stopnja razvoja gospodarstva, da se ta odnos ne bo poslabšal. Kljub temu, da vse gospodarske organizacije še niso izdelale razvojnih programov, že dosedanja opažanja omogočajo vsaj splošno opredelitev verjetnih razvojnih smeri in strukturnih orientacij celotnega gospodarstva in posameznih gospodarskih sektorjev v naši občini. Glede na predviden razvoj ključnih gospodarskih organizacij predvidevamo, da bo gospodarstvo naraščalo po po- ra občinske skupščine in so bila obravnavana na skupnem sestanku občinskih družbeno političnih organizacij. Da bi se v razpravo o izdelavi srednjeročnega programa razvoja velenjske prečni letni stopnji med 23 in 27 odstotki, kar bi bilo mogoče doseči z 10,4 odstotki poprečno letno stopnjo zaposlenosti in porastom produktivnosti dela med 12 do 15 odstotkov letno. S tako dinamiko gospodarske rasti bi dosegli leta 1975 okoli 506 milijard starih dinarjev celotnega dohodka (v letu 1969 142 milijard starih dinarjev). Število zaposlenih v občini bi se moralo povečati od 11.359 v letu 1969 na 20.000 v letu 1975 ali za okoli 8.700 delavcev. Ob takem obsegu naraščanja celotnega dohodka bodo nujno prišle do izraza prednosti masovne proizvodnje, ki se bodo odražale v počasnejšem naraščanju materalnih in drugih stroškov poslovanja; tako bi morala biti stopnja naraščanja narodnega dohodka nekoliko višja kot stopnja naraščanja celotnega dohodka. S tako stopnjo povečanja narodnega dohodka bi dosegli v letu 1975 med 7,6 in 8,7 milijonov starih dinarjev narodnega dohodka na zaposlenega (v letu 1969 je znašal narodni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu 3,9 milijona starih dinarjev). Višina narodnega dohodka na prebivalca je odvisna od števila na novo zaposlenih, ki se bodo glede na predvideno stanovanjsko — komunalno izgradnjo lahko naselili v občini. iz rednih virov in virov, ki bi jih morali dodatno zagotoviti, bi lahko predvidoma gradili okoli 350 stanovanj letno, kar pomeni, da bi od skupnega števila 8.700 na novo zaposlenih lahko stanovalo v občini le 3.200 delavcev, 5.500 delavcev pa bi se moralo voziti na delo iz drugih občin (predvsem iz občin Mozirje in Slovenj Gradec, ki imata nizek odstotek zaposlenega prebivalstva). Prebivalstvo občine bi poraslo za okoli 6.700 oziroma na 34.000 prebivalcv v letu 1975. Ce bi ves narodni dohodek, ki bo ustvarjen v občini, razdelili na 34.000 prebivalcev, bi znašal leta 1975 narodni dohodek na prebivalca od 3,8 do 4,4 milijonov starih dinarjev (ali od 3.040 do 3.500 dolarjev). Podatki kažejo, da so v minulem obdobju posamezne gospodarske organizacije in dejavnosti v občini dosegle zelo različno stopnjo razvoja in tudi zelo različno višino osebnih dohodkov. Takšno gospodarsko stanje je pogojevala nejasna proizvodna orientacija pri marsikateri gospodarski organizaciji in nezadostno medsebojno dogovarjanje glede politike nagrajevanja. Da bi se v prihodnje izognili preveliki fluktuaciji delovne sile kot posledici prevelikih razlik v nagrajevanju, je nujno treba izdelati jasne in učinkovite programe gospodarskih organizacij, ki bodo med drugim zagotovili tudi primerno višino osebnih dohodkov. Izhajajoč iz take orientacije bi morali osebni dohodki na občine do leta 1975 vključilo kar največ neposrednih proizvajalcev in občanov, bomo v nadaljevanjih objavljali v našem časniku »Izhodišča za sestavo srednjeročnega razvoja občine Velenje v obdobju 1971— 1975«. zaposlenega naraščati po poprečni letni stopnji okoli 10,5 odstotka in tako v letu 1975 doseči višino okoli 217.000 starih dinarjev s tem, da bi bila energetika na prvem mestu s poprečjem 240.000 starih dinarjev in gradbeništvo na spodnji meji lestvice s poprečjem 170.0110 starih dinarjev. S predvideno stopnjo naraščanja gospodarske aktivnosti, bi bila omenjena višina in razmerja osebnih dohodkov uresničljiva, temeljiti pa mora na ustreznih poslovnih rezultatih gospodarskih organizacij in na ustreznem naraščanju produktivnosti dela. Predviden gospodarski razvoj v občini in izredno dinamičen razvoj sodobnega sveta (znanje človeštva se podvoji v približno petih letih, tehnologija pa se spremeni približno na vsakih 10 let), narekujeta nenehno uvajanje nove tehnologije metod dela in surovin, kar vse zahteva ogromna finančna sredstva, ob teh pogojih bo moral ostanek dohodka za poslovne namene naraščati po stopnji od 18 do 29 odstotkov letno na zaposlenega. INDUSTRIJA BO IMELA PRE VLADAJOČ VPLIV NA GOSPODARSKI RAZVOJ Prevladajoč vpliv na gospodarski razvoj bo imela industrija z 88 odstotno udeležbo v celotnem dohodku, predvsem pa kovinsko predelovalna industrija, ki bo leta 1975 ustvarila okoli 63 odstotkov celotnga dohodka v občini in zaposlovala 43 odstotkov v gospodarstvu zaposlene delovne sile. Lignit predstavlja pomemben energetski vir, interesant-no pa je, da v dolgoročni orientaciji Slovenije nima več tako pomembne vloge. Dolgoročna energetska projekcija za Slovenijo predvideva, da bodo kot energetski viri čedalje bolj pomembna tekoča in plinasta goriva in nuklearna energija. Zaradi tako zastavljene e-nergetske projekcije v SR Sloveniji ni računati na večje dodatno izkoriščanje velenjskega lignita za proizvodnjo v termoelektrarnah. Z dograditvijo termolektrarne Šoštanj III v letu 1973 bo določen glavni okvir, v katerem naj bi se gibala proizvodnja rudnika v naslednjih letih. Ker sta proizvodnja lignita in električne energije medsebojno povezani, bi bilo večje sodelovanje med obema delovnima organizacijama prav gotovo koristno. Za zaposlene v proizvodnji lignita nad omenjeno proizvodnjo bo treba razmišljati o možnostih zaposlitve v neki dodatni dejavnosti ali razširiti že obstoječe dejavnosti. DALJE PRIHODNJIČ SLOVENSKI ZGODOVINARJI MED IVAMI Ob otvoritvi zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Velenju Podpredsednik velenjske Občinske skupščine je pozdravil zbrane zgodovinarje STIX NAJ BI SE ZDRUŽIL Z LESNO 15. oktobra bo preteklo leto dni, odkar je bila s sklepom sveta za gospodarstvo Skupščine občine Velenje uvedena v podjetju za izdelavo pohištva ŠTIX Velenje prisilna uprava. Razlog za ta ukrep je znan — stomilijonska izguba (v starih dinarjih) v poslovanju. Spričo številnih težav prisilni upravi ni uspelo takoj poslovati z ostankom dohodka, pač pa je izguba nekaj mesecev še naraščala, zadnjih nekaj mesecev pa se je položaj normaliziral tako, da je podjetje ustvarilo tudi že nekaj ostanka dohodka. Je pa še zmeraj vrsta težav, predvsem tudi zaradi majhnega obsega obratnih sredstev in iz tega izvirajoče nelikvidnosti, ki jih podjetje samo v prihodnje verjetno ne bi moglo uspešno rešiti. Vdanih pogojih pa bi bilo tudi težko zagotoviti uspešen na-daljniji razvoj. Pred koncem prisilne u-prave v podjetju za izdelavo pohištva STIX Vele- nje je bilo že več razgovorov o tem, kako v prihodnje s to delovno organizacijo. Kot je povedal Martin Primožič, direktor Lesne industrije »Lesina« iz Šoštanja na zadnji razširjeni seji izvršnega odbora OK SZDL Velenje, je zdaj sprejeto stališče, da se naj bi po končani prisilni upravi začel postopek za ponovno konstituiranje samoupravnih organov. Delavski svet podjetja pa naj bi potem razpisal referendum za združitev z lesno industrijo »Lesna« Šoštanj. Šoštanjska »Lesna« že več mesecev dolslej opravlja servis za vse službe šoštanj skega podjetja STIX. Ker je po uvedbi prisilne uprave šo- štanjska »Lesna« (oz. prejšnji LIK Šoštanj) prevzela obveznost za odplačilo sanacijskega posoj ila za STIX, delovna organizacija trenutno zaradi gradnje nove tovarne v Velenju in nekaterih drugih investicijah del sama ne bi mogla v predvidenem roku odplačati sanacijskega posojila za STIX. Posojilo je treba pod dosedanjimi pogoji odplačati v 3 letih, letna anuiteta pa znaša 380.000 dinarjev. Zato se v Lesni industriji »Lesna« Šoštanj zavzemajo, da bi odložili odplačilo posojila in podaljšali rok. V tem primeru ne bi bilo težav za združitev velenjskega podjetja za izdelavo pohištva STIX z lesno industrijo »Lesna« Šoštanj. Nobenega dvoma ni, da bi imeli iz velenjskega podjetja STIX povsem drugačne perspektive za nadaljnji razvoj in da je treba storiti vse, da predlagana ureditev razmer v STIX uspe, vključno s podaljšanjem roka odplačila sanacijskega posojila. Od 10. do 13. septembra je bilo v Velenju XV. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Na začetku zborovanja je zgodovinarje in goste pozdravil podpredsednik velenjske občine Drago Tratnik, sicer pa je bila velenjska občinska skupščina pokrovitelj zborovanja, prirejenega na čast 25-letnice osvoboditve. Prvi dam je dr. Jože Ko-ropec spregovoril o sred- njeveških gospoščinah v Šaleški dolini in o začetkih celjskih grofov. Milan Že-vart pa je predstavil Šaleško dolino v luči NOB. Slovenski zgodovinarji so se na zborovanju seznanili s stanjem gospodarske zgodovine pri nas, z obravnavanjem dogodkov v 70. letih prejšnjega stoletja so nadaljevali s proučevanjem novejše slovenske zgodovine, dotaknili pa so se tudi tematike iz NOB. V dkviru zborovanja sta predavala Peter Ficko o rudarskem Velenju do konca stare Jugoslavije in Bojan Glavač o prerezu stanja gospodarstva in tendencah razvoja. Dr. Vasilij Melik pa .ie prebral referat o velikem pTavniku iz 19. stoletja, Jožetu Kranjcu, rojenem v Skalah. VEGRAD M NOVIH POTEH Vse kaže, da je velenjsko gradbeno podjetje Vegrad prebolelo krizo, ki ga je spremljala zadnja leta. Letošnji poslovni dosežki so ugodni, saj so močno povečali dohodek, produktivnost pa so povečali kar za 10,8 odstotkov. Ne bi mogli trditi, da so težave v prejšnjih letih bile zgolj zaradi investicijske suše. Podjetje je začelo uspešno in rentabilneje poslovati šele letos, ko so izvedli obsežne kadrovske spremembe v vodstvu. Povsem so spremenili organizacijo upravnih in tehničnih služb, vodilna mesta pa so zasedli pretežno mlajši ljudje. Čeprav so takšni temeljiti kadrovski in organizacijski posegi terjali močne pretrese znotraj Ve-grada, pa vendar niso bili zaman. Zdaj zasedajo delovna mesta v upravi ljudje z ustrezno strokovnostjo. Slaba kadrovska struktura pa je bila vedno šibka točka v tem 1.300-članskem gradbenem kolektivu. GRADBIŠČA NA DOMAČIH TLEH Ko je po gospodarski reformi v Velenju itn bližnji okolici zaostala gradbena investicijska dejavnost, si je Vegrad skušal odrezati kos kruha drugje. Poiskal je gradbišča v sosednjih republikah. Tako so se pojavila obsežna gradbišča v Zagrebu, Karlovcu, Beogradu in Portorožu, kjer so Vegradovi delavci zgradili najzahtevnejše objekte. Vseh ne bomo mogli navesti. V Beogradu so na Ju-linem Brdu zgradili 600 stanovanj. Precej obsežna clela so opravili tudi v Karlovcu. Pred nedavnim pa so še prevzeli gradnjo dveh 10-nadstropnih stolpičev. Ukinili bodo sektor v Zagrebu, kjer so zgradili novo tovarniško poslopje Sila, garaže za čistočo, skladišča za podjetje Merkantil, hotel Beograd, stanovanjski blok in samopostrežno trgovino Sesvete. Letos julija pa so pri hotelu Palače v Portorožu zgradili depandanso. Vegrad dela še v Zvezni republiki Nemčiji in tu do- sega dobre rezultate, pri nemških naročnikih pa so si že pridobili sloves. V Vegradu so se odločili, da bodo postopoma ukinili oddaljene sektorje itn večino zmogljivosti osredotočili v Velenje. Kaže, da se je novo vodstvo resno odločilo rentabilno poslovati in ne zgolj delati brez računice. Prevzeli bodo le Usta dela, ki so za Vegrad donosna. Zato tudi ukinjajo gradbeni sektor v Zagrebu, ki je neekonomičen. NAJVEČ GRADIJO V VELENJU Največji Vegradov sektor je v Velenju in zaposluje blizu 500 delavcev. V tem sektorju so do konca julija presegli za 24 odstotkov lastno proizvodnjo, obrtniške storitve so dosežene le z 42 odstotki. Ob Partizanski cesti gradijo štiri; stolpiče v katerih bo 140 stanovanj. Za velenjsko stanovanjsko podjetje so v Šoštanju zgradili blok z 20 stanovanji. Takšen blok pa gradijo še za termoelektrarno. V Vegradu so lahko ponosni na poslovno trgovsko sitavbo Elektrotehne, ki so jo pred nedavnim zgradili v Velenju. Ob Efenkovi cesti je Vegrad zgradil market za trgovsko podjetje ERA. V gradnji imajo tri industrijske hale, in sicer za Lesno iz Šoštanja, rudarski šolski center in tovarno gospodinjske opreme Gorenje. To je že peta tovarniška hala, ki jo za Gorenje gradi Vegrad. Za rudnik lignita so zgradili novo poslopje v avtoparku, zdaj pa gradijo novo halo elektrostrojnega obrata. Pozabiti ne smemo na novo štiristezno kegljišče, ki so ga zgradili zraven hotela Paka. TOVARNA ČEZ NOČ Vegradov največji uspeh, ki ga lahko upravičeno ime- ZA POTROŠNIKE : Zj/\ ru i i\w^iN i ivl. § > t * severozahodnega dela Velenja je i v sodelovanju z RLV | t »ERA« VELENJE t % a ♦ nnrliolio na VPllITO 111 ITI 'A ICi t ...1.-1 l. f .,1,1- .,,'1 pncii \t V/ ulori ili um ri » V Velenju je Vegrad zgradil novo poslov no trgovsko poslopje. V pritličju bo pro- % flajalna Elektrotehne iz Ljubljane, ki jo bodo odprli v začetku prihodnjega meseca | trgovsko podjetje na veliko in malo odprlo ob Efenkovi cesti v Velenju novo X SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO z bifejem | -i ♦ Vabimo vas v našo novo prodajalno in zagotav- ♦ ljamo ceneno ter solidno postrežbo * * % Kolektiv Marketa ♦ Inujemo gradbeni čudež, pa [je brez dvoma novo tovar-' niško poslopje rudniškega obrata EFE v Šoštanju. Graditi so začeli 5. maja letos, končali pa že 6. julija. Običajni rok za izgradnjo takega objekta bi bil eno leto, ker je gradnja komor za sušenje zelo zahtevna in zamudna. Če bi jih gradili po uveljavljenem Keller načinu, bi gradili 8 mesecev. Vegradovi delavci pa so jih s spremenjeno tehnologijo gradili le 30 delovnih dni, s tem da so delali neprekinjeno 24 ur dnevno. Nova tovarniška hala EFE v Šoštanju, ki je sedaj v poizkusnem obratovanju, je vsekakor pomemben uspeh velenjskega Vegrada. Stolpiči ob Partizanski cesti, ki jih gradi Vegrad v vegradu izplačujejo osebne dohodke na hranilne knjižice UVEDLI SO MESEČNO PLANIRANJE V Vegradu pravijo, da letošnje planirane realizacije 1(89,000.000 din, od tega last-fne 56,000.000 din) ne bi dosegli, če ne bi izpopolnili organizacijo dela. Med njo sodijo mesečni plani produktivnosti po posameznih gradbiščih in nadzor opravljenih del. Ti plani zajemajo mesečno proizvodnjo, potrebe po delavcih, mehanizaciji, materialu in opremi. Na osnovi takšnega mesečnega načrtovanja delajo tudi kadrovska in komercialna služba ter pomožni obrati. Dela na nekem gradbišču razdelijo na mesečne roke, z mesečnimi plani pa porazdelijo tudi delavce in jih na proizvodnih sestankih seznanijo z vrsto dela, delovnimi roki, obsegom dela in ceno. Vsa dela na gradbišču so akor-dirana. Na ta način vsi delavci vedo, kaj morajo delati, kolikšen je obseg del in kolikšno bo plačilo za opravljeno delo. Odkar so v Vegradu uvedli mesečne plane za vsa dela, so do 40 odstotkov zvišali delovne učinke. Dosežki letošnjega leta kažejo, da je Vegrad perspektivna delovna organizacija, ki se vse bolj vključuje v razvoj velenjske občine. V soglasju s Kreditno banko Celje — podr. Velenje, so ise pri SGP »VEGRAD« odlločlili, da bodo) pričeli z izplačevanjem osebnih dohodkov na hranilne knjižice. Zaenkrat so na ta novi način izplačevanja prešli uslužbenci uprave podjetja, upajo pa, da se bodo za to ogreli tudi ostali zaposleni. Od tega sodobnega načina izplačevanja osebnih dohodkov bo delovna organizacija, zlasti če bi se njeni člani kompletno odločili zanj, imela precejšnje koristi. Zaradi težav, ki npr. nastajajo pri nelikvidnosti, se pogosto dogaja, da ni mogoče zbrati dovolj denarja za izplačilo osebnih dohodkov, zaradi česar je treba iskati razne kratkoročne kredite pri KB, banke pa po drugi strani ne dajo več kreditov, če delovna organizacija ne vloži določene vsote denarja v banki, kjer namerava dvigniti kredit. Na prvi pogled je to začaran krog, iz katerega ni videti izhoda, če pa člani delovne organizacije vplačujejo svoje osebne dohodke na hranilne knjižice pri KB, lahko ta vplačila smatramo kot vložena sredstva delovne organizacije in je to določena prednost pri najemanju morebitnih kreditov za obratna sredstva. 15. avgusta so na upravi Vegrada razdelili članom delovne organizacije, ki so se odločili za ta način izplačevanja osebnih dohodkov, že izpolnjene hranilne knjižice z vpisanim osebnim dohodkom za mesec julij, istočasno pa so tudi izplačevali posameznim sodelav- HLADILNIKI GORENJE TUDI V ZDA 18. avgusta je bila podpisana pogodba o izvozu hladilnikov Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje družbi Selectron International CO (INC) iz Chickaga v Združenih državah Amerike. Pogodba je podpisana za naslednjih pet let. Med drugim določa pogodba, da bo velenjska TGO Gorenje izvozila prvo leto v Združene države Amerike najmanj 50.000 hladilnikov, drugo leto najmanj 70.000 hladilnikov, naslednja tri leta pa po najmanj 100.000 hladilnikov letno. Skupno bo ve- cem toliko denarja, kolikor ga je kdo želel dvigniti s hranilne knjižice. Na ta način vloženi denar bo banka obrestovala s 6 % obrestmi letno; vse poslovanje pri hranilnih vlogah opravlja banka brezplačno, s hranilnimi knjižicami pa bo možno dvigniti do 3.000 din pri vseh bankah v Jugoslaviji in na vseh poštah v Sloveniji. Brez dvoma omogočajo osebni dohodki, vloženi na hranilno knjižico, mnogo preudarnejšo porabo denarja, veljalo pa bi razmisliti tudi o tem, da bi banka kar s hranilnih knjižic plačevala razne stalne stroške (npr. stanarino, toplovodno ogrevanje ipd.), ki jih sedaj mora vsak posameznik sam plačevati. P. H. lenjsko Gorenje izvozilo v ZDA najmanj 420.000 hladilnikov. Prve hladilnike bodo od-premili v Združene države Amerike iz Velenja v začetku oktobra, proizvodnjo hladilnikov za izvoz v ZDA pa bodo prilagodili tamkajšnjim tehničnim normam. Pogodba o izvozu hladilnikov v Združene države Amerike predstavlja nov pomemben uspeh velenjske Tovarne gospodinjske opreme Gorenje pri uveljavljanju na svetovnih tržiščih. MODERNIZIRAJO RUDNIŠKI ELEKTROSTROJNI OBRAT Rudniški elektrostrojni obrat, je poleg tovarne EFE v Šoštanju, že druga samostojna organizacija združenega dela RLV, ki letos veča in modernizira proizvodne zmogljivosti. Pred II. kongresom samoupravljalcev Jugoslavije Občinska vodstva družbeno političnih organizacij so imenovala pred časom poseben koordinacijski odbor, ki vodi priprave na II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije, ki bo maja 1971 v Sarajevu. V šaleški dolini so priprave na ta delovni dogovor jugoslovanskih samoupravljalcev v polnem teku. Samoupravljalce iz občine Velenje bodo na II. kongresu samoupravljalcev ju- goslavije v Sarajevu zastopali trije delegati. V Rudniku lignita Velenje in v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje so samostojno izvolili po enega delegata, vse druge delovne organizacije v občini pa so sestavljale združeno volilno enoto, ki je tudi izvutila enega delegata. Delegate so volili na razširjenih irjah samoupravnih organov, ne. katerih so pregledali dosedanje samoupravne izkuš nje in se dogovorili o izoblikovanju novih metod ir, oblik dela, da bi samoupravljanje še bolj zaživelo. Volitve delegatov za II kongres samouprav!jalce\ Jugoslavije so že opran jene in na kongres v Sarajevo bodo šli: • Filip Lesnjak, kotlovni strojnik iz šoštanjske Termoelektrarne, ki so ga izvolili v združeni volilni enoti, • Teodor Jelen, dipl. pravnik, vodja kadrovsko socialne službe Rudnika lignita Velenje, delegat Rudnika lignita Velenje, • Jože Kovač, vodja servisne službe v TGO Gorenje, delegat Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Medtem, ko elektrostrojni obrat do leta 1966 zunaj rudnika skorajda ni bil znan, pa ta iz leta v leto razširja obseg uspešnega industrijskega sodelovanja. Kljub zastarelemu strojnemu parku je lani 204-članska delovna enota dosegla realizacijo v višini 24,418.940 din, od tega pa kar 34,46 odstotkov s storitvami zunaj matičnega podjetja. ^ novo halo za strojna dela (izgradnja te se že bli-'a h komcu) ter s sodobnim strojnim parkom in tehnologijo v njej. bo elektrostrojni obrat že v prihodnjem letu v primerjavi z lani, realno vrednost celotnega letnega dohodka povečal za četrtiino. To po eni strani pomeni: pravočasno izvrševanje vseh vzdrževalnih del v jami — skupno blizu 7.000 novih stojte in stropnikov — nad 20 novih jamskih transporterjev, več kot štiri kilometre skupne dolžine konstrukcij, žlebov in tračnih prog za raznovrstne transporterje — pa množico novih reprodukcijskih izdelkov in zaščitnih sredstev (delovnih oblek, čevljev, rokavic itd.) za potrebe rudniških delavcev. Po drugi strani pa razširitev in modernizacija ESO pomeni: okoli 75.000 diskov in raznovrstne druge izdelke, pomeni tudi kilometre elektro, toplovodnih, in vodovodnih instalacij ter strešnih konstrukcij za nove industrijske dvorane, kar vse spada med naročila, ki jih ta obrat sprejema od zunaj. Pri tem pestrem obsegu storitev pa je najbolj pomembno to, da so nadaljnje razvojne možnosti tega rudniškega obrata še velike. saj je to dejstvo pomenilo tudi osnovni faktor pri odločitvi za sedanje prenavljanje obrata. Ko so se namreč na RLV lani odločili za rekonstrukcijo ESO v vrednosti 3,950.000 din. so upoštevali ne le potrebe razvoja proizvodnje lignita v naslednjih letih, temveč tudi povpraševanje zunanjih naročnikov, katerim so morali zaradi omenjenih proizvodnih zmogljivosti tega obrata realizacijo naročil ali zavlačevati, ali pa odklanjati. Eden izmed odločilnih argumentov, ki je upravi-čeval in zahteval naložbo v to rekonstrukcijo, pa je bila tudi potreba po odpiranju ustreznih delovnih mest za delovne invalide, oziroma za tiste rudarje, ki so zaradi dolgoletnih delovnih naporov oslabeli. Podrobnosti o poteku rekonstrukcije in o tem, kaj vse od nje na rudniku pričakujejo, smo zvedeli v razgovoru s tehničnim vodjem elektrostrojnega obrata Viktorjem Barletom, dipl. el. inž., ki je dejal: »Z rekonstrukcijo obrata smo začeli takoj po prvem maju — točneje povedano; takrat je Vegrad začel z gradbenimi deli za novo montažno halo, v kateri bomo koncentrirali obdelavo kovin na strojih, ki jih že imamo in na strojih, ki jih bomo na novo nabavili. Računamo, da bo konec tega meseca hala že pod streho, oktobra bomo potem položili betonske tlake, novembra končali z montažo strojev — decembra pa ž« začeli s proizvodnjo v tej hali, katere izvedba je takšna, da se da po potrebi v ce- loti prestaviti na drugo gradbeno lokacijo, to pa je pri površinskih rudniških oojeKtih nadvse zaželjeno. Mimogrede naj povem še to, da med gradnjo naše proizvodne haie posebnih težav oziroma zastojev ni bilo — nasprotno; z izvajalcem »SLrP Vegrad« smo zadovoljni, saj se je ta držal predvidenih rokov ravno tako točno kot pri gradbenih delih za reko-nstruKcijo naše tovarne EFE v Šoštanju. Mislim, o tem je prepričan tudi celotni rudniški kolektiv, da so naši po-siovni odnosi z Vegradom že dolga leta dobri in solidni. Znano je, da je Vegrad v primeru prenavljanja naše tovarne ESO sprejeta gradbena dela končal celo prej kot smo predvideli v načrtu za rekonstrukcijo. Po pravilu »-čas je denar« smo torej z izvajalcem gradbenih del za našo novo montažno halo zadovoljni. Ker pa na Vegradovih novogradnjah sodelujemo pri izvajanju raznovrstnih obrtnih storitev, upamo, da bo sedanja modernizacija ESO poslovne odnose rudnik — Vegrad še izboljšala. Prav nič odveč ne bo, če ob tej priložnosti poudarim tudi perspektive, ki jih bo ESO po tej modernizaciji strojnega parka imel. Obrat bo namreč s to rekonstrukcijo stoodstotno zvečal proizvodne zmogljivosti, do leta 1975 pa jih bo postopoma zagotovo tudi v celoti izkoristil. Seveda pa bodo s tem delavci v obratnem tehničnem vodstvu oziroma delavci na pripravah dela neprestano pred problemom, ko bodo po eni strani uvajali sodobne tehnološke postopke. Po drugi strani pa bodo tak način in organizacijo dela morali prilagajati pestremu obsegu storitev, katerega bo ESO zaradi svoje delovne funkcije znotraj rudnika moral še vnaprej obdržati.« Na koncu te informacije o rekonstrukciji rudniškega ESO ne moremo mimo ugotovitve. da se rudnik načrtno pripravlja na razširitev obsega svoje osnovne proizvodnje — proizvodnje lignita. Dokaz za to je ravno modernizacija pomožnih o-bratov proizvodnje, saj je le tako mogoče pospešiti tudi modernizacijo odkopa, kar je pogoj za obstoj naših premogovnikov v tekmi s proizvajalci drugih goriv. Avtobusna v Velenju Velenje je postalo križišče številnih avtobusnih prog. Vsak dan se tu ustavi bflizu 50 avtobusov, ki pripeljejo potnike iz Koroške, Savinjske doline in od drugod. Kljub številnemu prometu pa v Velenju še do sedaj ni primerne avtobusne postaje. Potniki so izpo- Tudi Lesna industrija »Lesna« iz Šoštanja širi svojo dejavnost. V industrijski coni v Velenju gradi novo tovarno kosovnega pohištva. Dela pri gradnji te nove tovarne dobro napredujejo, saj računajo, da bodo že konec septembra začeli z montažo strojev. Večino važnejših strojev bodo uvozili, in to v glavnem iz Zvezne republike Nemčije. Nov objekt bo Ž-mcl 1.500 m- proizvodnih površin, poskusna proizvodnja pa naj bi stekla, kot računajo, verjetno že novembra letos. postaja stavljeni vremenskim ne-prilikam. Kot smo izvedeli na občini Velenje, pa bodo ta problem še letos rešili. Komunalno obrtni center, zlasti pa direktor Rudi Mav-sar, se je učinkovito lotil pripravljalnih del, da bi v Velenju že letos zgradili novo avtobusno postajo. V novi tovarni bo Lesna industri ja »Lesna« iz Šoštanja izdelovala kuhinjske elemente in pa kasete za televizijske sprejemnike. S to proizvodnjo bodo začeli v začetku prihodnjega leta. »LESNA« bo za zdaj izdelovala standardne kuhinjske elemente, nova bo konstrukcija, uveljavili pa bodo tudi še nekatere oblikovne novosti. Na leto bodo izdelali najmanj 60.000 elementov (in to pri proizvodnji v 2 izmenah), se pravi, da se bo obseg proizvodnje v primerjavi s proizvodnjo v STIX povečal kar za 4 Novo avtobusno postajo bodo zgradili na prostoru med Šaleško cesto in Tre-bušnico. Poslopje bo dolgo 30 in široko 15 metrov. Potniki bodo vstopali in izstopali pod streho. V njem bo bife, čakalnica, trgovina in cvetličarna, v spodnjih prostorih pa stranišča in garderobe za ročno prtljago. Avtobusna postaja z ure-ditvijo obračališča in parkirnega prostora bo veljala 1.1 milijona dinarjev, zgradil pa jo bo velenjski komunalno obrtni center. v Velenju krat. Proizvodnja kaset za televizijske sprejemnike pa bo odvisna od naročil TGO Gorenje. Nova tovarna bo zaposlovala, ko bo steklo delo v i izmenah, okrog 140 ljudi. Sredi prihodnjega leta, ko naj bi začeli obratovati s polno zmogljivostjo, bo našlo delo okrog 60 novih delavcev. Prihodnje leto bo Lesna industrija »Lesna« Šoštanj dosegla okrog 40 do 50 milijonov dinarjev realizacije, pozneje pa računajo ž realizacijo do 70 milijonov dinarjev. Novembra že prvi kuhinjski element iz nove tovarne Menda mi je bilo usojeno, da bom v velika mesta spoznav"! * družbi. Tokrat je bil z menoj nek Švicar. Skupaj sva občudovala špansko prestolnico '/. njenimi avenijami, parki in nebotičniki. Madrid se precej razlikuje od Barcelone. Mnogo manj španski je, in bolj svetovljanski. Tudi nre-bivdci so se mi zdeli še bolj resni in zadržani, kot da se zavedajo pomembnosti svojega mesta. Podala sva se tudi v galerijo Prado. Nekaj ur, ki sva jih tu prebila, je bilo komaj dovolj, da sva dojela lepoto in bogastvo te svetovno znane zbirke slik. Morala bi jo še obiskati, pa kaj ko ni bilo toliko čosa. Tako se mi ie dogajalo da sem se moral čemu odpovedati. Po dveh dneh. ki »err> jih prebil v Madridu sem tretji dan okoli poldneva že potoval pro'i španskemu jugu — v Andaluzijo. Pokrajina ni mnogo spremenila svoje !i"e. Rdečkastorjavn zemlia, pokrita s poru-menelo travo in bodi /ev-iem, tu in tam pa kak olivnozelen eukaliptos Andaluzijo so po nekaj urah vožnje začele naznanjati oljke, katerih nasadi dobesedno pokrivajo celo pokrajino. Ob sončnem zahodu sem bil že v Cordovi. Po- slednji žarki tega dne so se igrali po mirni gladini Guadalquiviria, osvetljevali so stari rimski most in počasi izginjali. Nazadnje je bila obsijana le še velika kunola nekdanje moše.je, ki že dolga stoletja kraljuje nad mestom. Prišel sem torej v mesto, ki ie bilo nekoč prestolnica ms-„or,:Vc; •Sn-mije. ter kulturni center vse Evro-pe. Stari del mesta, ki se očitno od tistih čtsov se stiska okrog mošeje, ni mnogo spremenil. Maversko zamrežena okna kot nekoč tudi sedaj ljubosumno skrivajo notranjost hiše in ozke tlakovane uličice, po katerih se sprehajajo ciganske mladenke, so medlo osvetljene iz lepo kovanih svetilk. Zdelo se mi ie, da sem slišal od nekod brenkanje na kitaro — ali pa je bila le moja razburkana domišljija. Sicer pa tu res ni bilo treba domišljije, da bi doživel Andaluzijo kot jo slikajo romani in filmi. Kmalu sem se moral spet spoprijeti z vsakdanjimi skrbmi. Mladinski dom je bil namreč zaprt in to je pomenilo, da bo treba spati zunaj. Ker pa je Cor-dova veliko mesto, me je to stalo precej hoje, pa še popolnoma nenevarno to ni bilo, saj me je zunaj mesta napadlo krdelo pastirskih psov. Drugi dan sem si podrobneje ogledal mošeje in stari del mesta, pa tudi nekoliko manj slikovito predmestje, kjer se takoj za zadnji- mi hišami že začenjajo obsežna smetišča. To je bilo tudi zadnje kar sem videl v nekdanji kalifo-vi prestolnici, kajti v upanju, da jo še kdaj obiščem, sem se napotil k drugi lepotici Andaluzije — proti Granadi. Kdor ni videl Grana-de, ni videl nič, pravijo Španci, ki so zelo pono sen narod in se menda niti ne zavedajo, kako strašno pretiravajo. Priznati pa je treba, da čisto iz trte izvita ta trditev ni. Naslednje popoldne sem stal z dvignjenim palcem ob cesti, ki pelje v Madrid, nekoliko za menoj pa je prav tako poskušal srečo nek španski študent. Kljub reki avtomobilov pa je sreča obema kazala bolj čemeren obraz. Povrhu vsega je bilo nebo pokrito s temnimi nizkimi oblaki in kmalu je pri- čelo rahlo pršeti. Dež, moj stalni spremljevalec, mi je ostal torej zvest. Kljub vsemu sem se le premaknil z mesta, čeprav sem v vsem popoldnevu prišel le 66 kilometrov daleč. Nato sem, bilo je to v mestu Lerida, ki ima, mimogrede povedano, zelo lepo gotsko katedralo, ob cesti videl tovornjak z oznako »M«. Ni biio potrebno mnogo bistrosti, da sem uganil, da bi ta »M« utegnil pomeniti Madrid. Hitro sem stopil k voznikoma, ki sta se že odpravljala. Vedeti pa je treba, da je v Španiji strogo prepovedano prevažati v tovornjaku več kot dve osebi, in pri tem španska policija ne pozna šale. Eden od obeh voznikov še slišati ni hotel o tem, da bi me vzela s seboj v Madrid. DALJE PRIHODNJIČ OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST V šaleški dolini so se odločili, da bodo imeli samostojno občinsko kujlturnol skupnost. Pred časom je zato svet za prosveto in kulturo občinske skupščine, ko je razpravljal o osnutku zakona o kulturnih skupnostih in pregledal položaj ter delo kulturnih institucij, imenoval poseben 16-član-ski odbor, katerega naloga je pripraviti ustanovitev kulturne skupnosti občine Velenje. Predsednik odbora je Drago Tratnik, pod- predsednik občinske skupščine. Iniciativni odbor za ustanovitev kulturne skupnosti bo, med drugim, podrobneje preučil in analiziral dejavnost ter položaj vseh kulturnih institucij v občini, tako knjižnice, muzejske zbirke, kinematografov, Napotnikove galerije, Kaju-hove spominske sobe ter vse amaterske dejavnosti v šaleški dolini. Hkrati bo preučil tudi delovanje nekaterih kulturnih institucij. ki delujejo za širše celjsko območje, kot npr. Študijske knjižnice Celje, Slovenskega ljudskega gledališča, Zgodovinskega arhiva Celje ter Zavoda za spomeniško varstvo Celje ter izoblikoval predlog za odnose Občinske kulturne skupnosti Celje do teh institucij. Pripravil pa bo še smernice za delo kulturne skupnosti, predlog za njeno financiranje ter merila za delitev sredstev posameznim dejavnostim. Omeniti velja, da bo pripravil iniciativni odbor tudi prvo sejo Občinske kulturne skupnosti Velenje, pred tem pa bo določil še število in način volitev članov ter pripravil vse potrebne dokumente za začetek rednega dela občinske kulturne skupnosti. Zlata poroka v Zavodnjah PRtD SREČANJEM PIONIRJEV - DOPISNIKOV Velenje, bo prizorišče letošnjega srečanja pionirjev — dopisnikov in nagrajenih uredniških odborov pionirskih glasil. Srečanje bo v okviru prireditev ob letošnjem prazniku občine Velenje, in sicer 9. in 10. oktobra, pri izvedbi srečanja pa bodo zraven domačinov sodelovali še Republiška zveza prijateljev mladine Slovenije, Zavod SR Slovenije za šolstvo, Radiotele-vizija, Šolski muzej iz Ljubljane ter uredništva listov Pionirski list, Pionir, Ku-rirček in Ciciban. Prireditelji računajo, da se bo 9. in 10. oktobra zbralo v Velenju okrog 150 pionirjev — dopisnikov in članov uredniških odborov nagrajenih glasil. Pionirski list bo poslal v središče Šaleške doline 35 pionirjev — dopisnikov, Pionir 30, Ra-diotelevizija Ljubljana 30, Kurirček in TV - 15, 30 in uredništvo lista Pionir še 25 članov uredniških odborov nagrajenih pionirskih glasil. Srečanja se bodo udeležili tudi številni gostje — pesniki, pisatelji, novinarji in drugi. V petek, 9. oktobra, se bodo v dopoldanskih urah zbrali v Velenju pionirji — dopisniki listov in RTV v Velenju. Ob 11. uri bosta sprejela pionirje in goste predsednik Skupščine občine Velenje, Nestl Žgank, in predsednik Občinske konference SZDL Velenje, Milan Sterban. Zatem bodo odprli razstavo pionirskih glasil, ki jo bo pripravila občinska zveza Društev prijateljev mladine Slovenije skupaj s Slovenskim šolskim muzejem. Popoldan bo v velenjskem Kulturnem domu razgovor pionirjev — dopisnikov z gosti (pisatelji, pesniki in novinarji) na temo »Kako pišem«. Mentorji pionirskih glasil pa bodo pod vodstvom prof. Martine Šircelj in prof. Mirjane Kobe razpravljali o otroških prispevkih v otroških glasilih. Zvečer pa bodo udeležencem srečanja nekateri znani slovenski novinarji spregovorili o vtisih s potovanj po svetu in o novinarskem delu. V soboto, 10. oktobra, pa bo v Kulturnem domu prireditev, na kateri bodo pionirji brali posebej za to pri ■BpMM^ffifB ' ' i ; 1111118 Zakonca. 74-letni Marko in 82-Ietna Ana Stropnik, sta praznovala zlato poroko. ložnost izbrane spise in zgodbe, velenjski pionirji — pevci, plesalci in glasbeniki pa bodo izvedli krajši program. Uredniškim odborom petih najboljših pionirskih glasil iz Slovenije v šolskem letu 1969/70 bodo podelili nagrade, Republiška Zveza prijateljev mladine Slovenije pa bo izročila darilo Francetu Bevku ob njegovem 80. življenjskem jubileju. Pozneje si bodo pionirji ogledali v spremstvu svojih gostiteljev in vrstnikov Velenje, obiskali bodo Kajuhovo spominsko sobo v Šoštanju ter se povzpeli na velenjski grad. Popoldne pa se bodo poslovili od našega mesta. Omenim naj, da bodo 150 pionirjev — dopisnikov listov in RTV Ljubljana sprejeli v dneh bivanja v Velenju na svoje domove naši pionirji in jim na ta način ponovno dokazali veliko gostoljubnost prebivalcev Velenja. Pionirji pa, ki bodo imeli goste, se bodo udeležili 9. in 10. oktobra tudi vseh prireditev, ki bodo v okviru srečanja pionirjev — dopisnikov. Prejšnjo soboto je v skromni in mirni dom Stropnikovih, v Zavodnjah 60, prišlo kanček veselja in sreče. Pevci iz Šoštanja — Franc Perovec, Ivan Nara- Šola v naravi nova učna oblika Na nedavni seji komisije za smučanje pri ObZTK Velenje je bilo sklenjeno in predlagano vsem pristojnim forumom, da se pristopi v zimi 19v0-71 k šolam v naravi za vse 5. razrede osnovnih šol naše občine. Sole v naravi naj bi bile na Paškem Kozjaku in v Belih vodah. Smučarski delavci so že ohljubili strokovno sodelovanje pri tej pomembni zimski akciji. Tako bo tudi naša občina pristopila k reformiranemu in vsebinsko bogatejšemu delu pouka telesne vzgoje in omogočila po učnem načrtu predvideno, da naj vsak šoloob-veznik opravi tekom osnovnega šolanja smučarski in plavalni tečaj. Predvsem je sedaj odvisna izvedba zaradi velikih finančnih sredstev, ki so potrebna za tak način pouka. Pričakujejo vsestransko pomoč od TIS, občinske skupščine in delovnih organizacij. Cesta na Visočki vrh Tudi prebivalci Belih vod so se odločili za prispevek k praznovanju občinskega praznika. Do tega časa bodo dokončali zemeljska dela na več kot 3 km dolgi trasi ceste na VISOCKI VRH. S tem hočejo povezati južni del Belih vod z glavno cesto Šoštanj—Bele vode in omogočiti krajšo povezavo s cesto po Ljubiji proti Mozirju. To pomembno akcijo, poleg samoprirpevka v lesu in denarju. še bogatijo z delovnimi urami, saj bodo vse cementne propuste na trasi položili sami. KONČANA JE KONFERENCA V LUSAKI - Borba za mir, za koeksistenco in neodvisnost so ideje, ki so v Lusaki zbrale državnike Azije, Afrike, Evrope in Južne Amerike. Na konferenci je aktivno sodeloval tudi predsednik SFRJ Josip Broz Tito, ki je vodil prvo zasedanje na konferenci v Lusaki. — Na fotografiji so pred palačo Mu-lumbuši voditelji vseh delegacij. TROJČKI V VELENJU Prevalnikova družina iz Velenja se je čez noč povečala. 16. julija je 23-letna Albina Prevalnik rodila v slovenjegraški bolnišnici trojčke, dečka iin dve deklici. Vsi so zdravi in so že prišli domov. Naš novinar je Prevalnikove obiskal ina domu in bomo njegov zapis objavili v prihodnji številki Šaleškega rudarja. ločnik, Hinko Gregorc, Alojz Luskovec in Valentin Zager — so slavljence-ma Marku in Ani Stropnik, ki sta slavila zlato poroko, zapeli šopek domačih na- rodnih pesmi. Zlatoporo-čenca sta vedrih obrazov prisluhnila ubranemu petju. Marko in Ana sta že več let priklenjena na posteljo. Zato je odbornik občinske skupščine Rudi Bajec opravil zlato poroko na domu v Zavodnjah. Na isliki: zlato-poročenca Marko in Ana Stropnik. OBJAVA Obveščamo kupce gospodinjskih aparatov »GORENJE« Velenje pri trgovskem podjetju »ERA« VELENJE na SEJMU OBRTI v CELJU, da smo dne 28. avgusta 1970 v prostorih predstavništva ERE v Celju, Gledališka ulica 26, izvršili najavljeno NAGRADNO ŽRERANJE izžrebani so bili naslednji kupci gospodinjskih aparatov, ki prejmejo: ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK »ŠAMPION« Rizmanič Franc, Celje, Ribarjeva ulica; Selčan Karel, Frankolovo, Lipa 21; Karel Samec, Litija, ž. p. Sava 25 a; Franc Oset, Store, Kompole 78; Marija Jordan, Žalec, Gotovlje 160; Emil Dečman, Vojnik, Tomož8; Elizabeta Strnad, Braslovče, Zg. Gorče 18: Alojz Kokov-nik, Žalec, Soseska Ložnica 19; Marija Star, Žalec, Gotovlje 33; Jože Kolšek, Planina. Podpeč 13: Marija Ku-kovec, Griže. Migojnice; Franc Rajh, Laško, Strmec 55; Minka Plajnšek, Braslovče, Sp. Gorče 17; Štefka Pe-košek, Strmec 48; Jože Zupane, Griže 6; Stanko Piki, Šmartno v Rožni dolini; Stanko Rezec, Laško, Debro33; Katarina Brumec, Loče, Klopočovnik 14; Jug Naglic, Žalec, Fl. Pohlina; Martin Petrovič, Celje, Vrunčeva 1; Erika Polšak. Šmartno ob Paki. Gorica 17; Franc Ma-lovšek, Žalec. Dobriša vas 31; Franc Polak, Celje, Na rebru; Franc Vozlič, Šmartno v Rožni dolini 48. EKONOM LONEC Marija Lamut, Slovenske Konjice. Pristava 21; Vili Bertole, Ce!je, Trnovlje 94; Jože Sikovšek, Celje, Breg 21; Slava Baumgartnar, Celje, Teharska 60; Stanko Gologranc, Celje, Smrekarjeva 8; Anica Aber, Slovenj Gradec, Sejniška 9; Franc Sevšek, Slovenske Konjice, Skalska 2; Gregor Jelen, Šmarje pri Jelšah 25; Edi Sovine, Celje, Na otoku 4; Stane Krempuš, Store 26. SOKOVNIK Miroslav Kampoš Šmarje pri Jelšah, Stranje 6; Vladimir Lipovšek, Celje, Gregorčičeva 4; Franc Lah. Celje. Prešernova 7/II; Janez Perger, Trbovlje, Partizanska 32 a: Ivan Kandolf Laško. Belovo 4 b; Marija Rudnik, Prebold, Latkova vas 119; Pavle Jeršin, Celje, Na otoku 1; Peter Hrovat, Šoštanj, Cankarjeva 11; Jože Tifengraber, Celje, Frank, žrtev 11; Štefka Kumin, Šentjur, Vrbno 4; Anton Iršič, Vitanje. Sp. Dolič 48. MIKSER Frančiška Moloh, Pristava pri Mestinju 29; Alojzija Kos, Žalec, Studence 16; Štefan Gregor, Petrovče, Leveč 49; Libela Celje; Stanko Resnik, Laško, Strmec 43. ELEKTRIČNI LIKALNIK Marija Krempuš, Petrovče. Dobriša vas 50; Albin Tnrnšek, Cesta na Ostrožno; Mira Plevčak, Celje, Nu-šičeva 7; Vida Majcen. Celie, Slandrov trg 3; Martin Salamon, Petrovče, Drešinja vas 25. KAVNI MLINČEK Anton Gajšek. Celje, Ulica II, grupe odredov; Marija Ježovnik, Griže 4; Stanislava Borovšek, Celje, Dobrava 52; Marija Rudnik, Prebold, Latkova vas 119; TTMda Svarc, Petrovče. Kasaze 55; Jože Žerjav, Celje, Dobrava 88; Brigita Kobe, Celje, Kersnikova 47; Majda Pohajač, Vojnik, Globoče 14 a; Anica Kolman, Celje, Sercerjeva 18; Pavla Drnovšek, Celje, Cesta v Lokro-vec 34. Srečne dobitnike prosimo, da dobitke dvignejo pri trgovskem podjetju »ERA«. poslovna enota GORENJE, Koroška cesta 51 v Velenju s predložitvijo nakupnega računa in osebne izkaznice, najpozneje do 30. septembra 1970. Letos 210 novih stanovanj v družbenem sektorju Hiter razvoj gospodarstva v Šaleški dolini zahteva tudi pospešitev gradnje stanovanj v družbenem sektorju. Nekaj zadnjih let je gradnja stanovanj v družbenem sektorju precej zaostajala za potrebami. Lansko leto pa pomeni začetek ponovne akcije za pospešitev gradnje stanovanj v družbenem sektorju. Res je, da je gradnja zasebnih stanovanjskih hiš v Šaleški dolini dokaj razgibana, vendar pa le na ta način občutnega pomanjkanja stanovanj ni mogoče odpraviti. NOVA PROIZVODNA HALA RŠC V Velenju so se lani odločili za zazidavo prostih površin v starem delu Velenja, v tako imenovani soseski Z-l, in za zgraditev 3 stolpičev v naselju Šmartno, s čimer je ta stanovanjska soseska v Velenju dograjena. Tako je Rudnik lignita Velenje ob Efenkovi cesti zgradil 3 stanovanj ske stolpiče s po 10 stanovanji (skupaj 30 stanovanj), v starem Velenju pa gradi 2 stolpnice, v katerih bo skupaj 70 stanovanj. Za velenjske rudarje bo torej letos na voljo 100 novih stanovanj v družbenem sektorju. V starem Velenju gradi 2 stolpnici, v katerih bo skupno 70 stanovanj, tudi velenjska tovarna Gorenje. Tudi ta stanovanja bodo dograjena do konca leta. V Šoštanju pa je bilo letos zgrajenih 40 novih stanovanj v družbenem sektor- Izvršni odbor občinske konference SZDL bo prihodnji mesec pripravil enodnevni seminar za člane vodstev krajevnih organizacij Socialistične zveze iz šaleške doline. Najprej bodo udeleženci seminarja razpravljali o dokumentu »Socialistična zveza danes« ter v tej zvezi o vlogi in mestu krajevnih organizacij SZDL in o konkretizaciji delovnih programov tako krajevnih kot občinske organizacije SZDL. V nadaljevanju pa bodo obravnavali predlog novega pravilnika in poslovnika občinske organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi Velenje. V popoldanskem delu seminarja za vodstva krajevnih organizacij Socialistične zveze delovnih ljudi občine Velenje pa bo stekla razprava o predlogu srednjeročnega programa razvoja Šaleške doline. Uvodne misli v razpravo bo ju, in sicer jih je 20 zgradila Termoelektrarna Šoštanj (v njih so do dograditve nove TE Šoštanj III monterji), 20 pa jih je zgradilo Stanovanjsko podjetje Velenje za združene investitorje. Nekaj stanovanj v tem bloku so dodelili borcem, preostale pa so zasedli člani nekaterih šoštanjskih delovnih kolektivov. Letos bodo torej v velenjski občini 'zgradili v družbenem sektorju skupaj 210 novih stanovanj. Obetajoče so tudi napovedi za gradnjo stanovanj v družbenem sektorju za prihodnje leto. Zaradi velikega pomanjkanja garso-nier in enosobniih stanovanj se pripravlja Stanovanjsko podjetje Velenje na gradnjo treh, med seboj povezanih, objektov, v katerih bo 108 garsonier in 12 eno-sobnih stanovanj. Gradili bodo v starem Velenju, z podal predsednik velenjske Občinske skupščine, Nestl Žgank. Govorili pa bodo še o izvajanju programa negospodarskih investtici^, ki jih financirajo z denarjem, zbranim s krajevnim samoprispevkom, in pa z združenimi sredstvi delovnih organizacij. Vodstva krajevnih organizacij bodo na seminarju obravnavala še koncept splošnega ljudskega odpora in naloge krajevnih organizacij SZDL pri oblikovanju odborov za splošni ljudski odpor ter o oblikah in metodah dela teh odborov. Pričakovati pa je tudi mogoče, da bodo na skorajšnjem seminarju spregovorili še o oblikah in načinu tesnejšega sodelovanja med krajevnimi organizacijami SZDL v Šaleški dolini oz. med krajevnimi organizacijami SZDL in izvršnim odborom občinske konference SZDL Velenje. gradnjo pa bodo predvidoma začeli že prihodnji mesec, ko naj bi bili gotovi tudi načrti. V spodnjih prostorih bosta zraven dveh poslovnih prostorov še kuhinja in jedilnica. Med drugim bo 30 garsonier na voljo upokojencem, 10 pa jih bodo dodelili borcem. Gradnja teh 120 garsonier oz. enosobnih stanovanj mora biti končana do prihodnje jeseni. Osrednji delavski svet velenjske Tovarne gospodinjske opreme Gorenje je nedavno tega sklenil, da bo sicer k razpoložljivim sredstvom za gradnjo stanovanj dodal še najmanj 10 milijonov dinarjev (novih) tako, da bi prihodnje leto v družbenem sektorju zgradili najmanj 100 do 110 novih stanovanj. Na Rudniku lignita Velenje pa se že pripravljajo, da v starem Velenju začno z gradnjo še ene 40-stanovanjske stolpnice ter stanovanjskega stolpiča. Morda pa bo prihodnje leto tudi Stanovanjsko podjetje Velenje že začelo vŠoštanju z gradnjo nadomestnih stanovanj, saj bo treba porušiti (zaradi rudarjenja) tako imenovane Gradisove barake, v katerih je 40 stanovalcev. Po prvih napovedih je mogoče pričakovati, da bo prihodnje leto (1971) v šaleški dolini v družbenem sektorju zgrajenih blizu 300 novih stanovanj. V prihodnje pa bo treba gradnjo stanovanj še bolj pospešiti, saj računajo, da je treba do leta 1975 zgraditi okrog 2.100 novih stanovanj v družbenem sektorju. POPRAVEK V zadnji, 17. številki Šaleškega rudarja, je pri lomljenju tiskarskega stavka v sestavku^ Podjetje slabo gospodari« nastala napaka, ki jo popravljamo. Tabela v kateri so prikazana izplačila, dosežen promet in provizija petih potnikov, velja za prejemke iz leta 1969, ne za letošnje prvo polletje. Bralcem in prizadetim se opravičujemo za nastalo neljubo pomoto. Uredništvo ŠR Zaradi pomanjkanja in neprimernosti obstoječih prostorov za zdajšnje število gojencev in obseg proizvodnje so se v Rudarskem šolskem centru Velenje letos odločili za postavitev prve nove proizvodne dvorane v industrijski coni v Velenju. Gradbena dela izvaja SGP Vegrad Velenje, jekleno konstrukcijo in elektroin-stalacije bo opravil RSC, medtem ko bo Rudnik lignita Velenje s svojimi skupinami položil vodovodne in toplovodne instalacije. Nova proizvodna hala RŠC Velenje bo imela 6.000 kvadratnih metrov neto površin, od tega pa okrog 4.500 m2 čistih proizvodnih površin. V nove prostore bodo preselili orodjarno, del serijske proizvodnje kovinske galanterije ter proizvodnjo konfekcionira-nih žic ter A program elek-trikarjev in kovinarjev — 1. letnik. Novi prostori bodo torej osnova za še uspešnejše izobraževalno delo gojencev RŠC Velenje, omogočili pa bodo tudi občutno povečanje obsega proizvodnje. Po prvih predvidevanjih bo že prihodnje leto, zaradi zgraditve novih prostorov, povečal vrednost proizvodnje od letošnjih 60 milijonov na 100 milijonov dinarjev v letu 1971. I Uresničenje 1 koncepcije 1 splošne J narodne I obrambe je I odvisno od | sianja I družbe in | priprav v I miru | Po svoji vseobsežnosti, | razdiralni moči, toialnp | mu vključevanju vseh e družbenih sil in vsega = prebivalstva, bi biia = dobna vojna (tudi lokal-| na) skrajno izčrpljuju-E ča, praviloma pa '.udi | dolgotrajna. Zlasti tcžl>a | bi bila za narode, ki bi e bili žrtve napada, pa so e se odločili braniti svojo | neodvisnost. Smo priče, | da so zlasti majhni na-E rodi izpostavljeni suro-5 vini nenadnim napadom e močnih oboroženih sil | napadalcev, ki skušajo | zlomiti njihovo voljo do e obrambe, razbiti njiho-E ve oborožene sile, zrušiti | organizacijo družbe in e nato z množičnim nasi-§ Ijem in terorjem prepre-= čiti nadaljnji odpor ter e prisiliti deželo k predaji. e V ta namen imajo napa-§ dalci danes na razpola-E go vsa mogoča sredstva. E Naša družba mora = upoštevati, da sta učin-E kovitost njene obrambe e in krepitev njene o-| brambne moči odvisni e od njene ekonomske | moči in standarda de-| lovnih ljudi. Za obram-E bo bo sposobna v to-| likšni meri, v kolikšni | jo bo sleherni človek | praktično občutil za s volj jo, da mu odpira per-| spektive sigurnega, bcJj-E šega življenja in varstva e njegove osebnosti. e Moč naše koncepcije v, temelji predvsem na e dejstvu, da je enotnost e naših narodov in narod-S nosti trdna ter da so od-= ločeni, da nikdar in ni-e komur ne bodo dovolili e razbijati našo socialistič-| no skupnost. Koncepcije = splošne narodne obram-E be ni mogoče uresničiti e brez popolnega vzajem-= nega zaupanja med naši-e mi narodi ter njihove e trdne in skupne odloči-e tve, da bodo enotno, in | odločno branile SFRJ. = Kompletna priprava e družbe obsega številne e komponente. Predvsem = se mora družba v celoti | pripraviti na to, da = funkcionira v najtežjih = pogojih, v primeru, če bi = nas napadalčeve sile na-e padle z izrazito premoč-e jo in bi se bili prisiljeni e boriti na vsem našem = ozemlju, da funkcionira e v takšnih razmerah, ko e bi morali uporabiti naj-e težje oblike oboroženega e boja. Zato mora biti na-= ša koncepcija navzoča e pri vseh akcijah: politič-e nih, psiholoških, stroji kovno vojaških, ekonom-e skih, reševanju razmerij e med ljudmi ter med na-e rodi in narodnostmi, poji klanjanju pozornosti e mladini, naši kulturi in = zgodovuii. = F. V. Fotoamaterji! FOTO PAJK VELENJE vam strokovno razvija vaše filme ter kvalitetno in hitro izdela vse vrste povečav. Fotoamaterji dobijo brezplačna navodila za uspešno fotografiranje. Nogavice priznane tovarne nogavic POLZELA so odslej v vseh kvalitetah in vrstah na razpolago potrošniku v specializirani prodajalni pri trgovskem podjetju velenje trgovsko podjetje na veliko in malo na Šaleški 14, v Velenju Poleg prvovrstnih nogavic nudimo v novi prodajalni v Velenju tudi cenejše drugo in tretjevrstne nogavice, in ostale proizvode renomirane tovarne POLZELA K nakupu vabita ERA VELENJE IN TOVARNA NOGAV IC POLZELA ODPRLI SO ZAGREBŠKI VELESEJEM - V Zagrebu so slovesno odprli letošnji jesenski velesejem. Na 230.000 kvadratnih metrih razstavlja letos 1.265 jugoslovanskih in 5.010 inozemskih razstavljalcev iz 50 dežel. V imenu predsednika republike je jesenski velesejem v Zagrebu odpri predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, ki si je po otvoritvi ogledal razstavljene eksponate. Seminar za vodstva krajevnih organizacij SZDL V STENAH EIGERJA Kdor je vsaj malo prečital o Eigerju, o tem kar so napisali plezalci, reševalci, očividci in novinarji, je bil redek, ki bi se ob tem pisanju ne navdušil za plezanje te stene, še posebno, če so mu bile gore pri srcu. Ko sem že pred dobrim desetletjem bral Ilek • raajerjevo' knjigo »Zadnji trije problemi Alp«, ki med drugim opisuje tudi prvenstveni vzpon preko te stene, me je ob branju opisa samega vzpona preletaval srh. Kljub temu, da sem se že takrat precej intenzivno ukvarjal s plezanjem, po naših gorah pa tudi v tujini, mi je sama misel na to, da bi šel v samo steno Eigerja bila odvratna. Vse kar sem namreč poleg te knjige še bral o Eigerju, je bilo povezano več ali manj s tragedijami mnogih drugače uspešnih alpinistov. Skratka, Eiger je bil za mene simbol ekstremno nevarne stene. Eiger in početje alpinistov v sami steni sem takrat obsojal in bil nekje tudi pristaš prepovedi plezanja v steni, ki jo je izdala švicarska vlada,-zaradi prevelikega števila žrtev. ŠPORTNE IGRE Piše: Dušan Kukovec Toda z leti se je situacija okrog Eigerja spreminjala, spreminjal se je čas in z njim tudi mi. Vse več je bilo tistih narodov, katerih predstavniki so pustili za seboj preplezano steno. Tudi naši alpinisti so že bili pod njenim vznožjem, toda vremenske razmere in druge težave jim niso dopustile, da bi dosegli kakšen vidnejši uspeh in s tem uvrstili tudi mali slovenski alpski narod med enega tistih, ki so rešili vse tri zadnje probleme Alp. Sam Eiger ni ena tistih sten, ki jo vidiš in zmagaš. To steno si je potrebno poprej temeljito ogledati in se seznaniti z njenimi muhami, kajti le tako se lahko računa vsaj na minimalen uspeh, kajti že ob samih solidnih pripravah na steno, je lahko Eiger še vedno takoime-novana »ruska ruleta«. Tako sem začel vedno . bolj razmišljati o steni Eigerja. Teh misli, teh bogokletnih misli, da bi še sam preplezal steno in da bi si našel tovariša, pa je bilo težko zaupati vsakomur, saj bi se lahko osmešil pa tudi miselnost v naših alpinističnih krogih je bila včasih takšna, da vsaj »Štajerci« pač še nismo zreli za takšne podvige in mogoče je bil pred leti v tem tudi kanček resnice. Toda razvoj našega alpinizma je terjal svoje, posebno »štajerskega«. Naši fantje so osvajali vse bolj dr&ne in zahtevne stene. Sli so skozi zmage in poraze, toda, je že tako, da se hudo v gorah hitro pozabi, uspešni vzponi pa so gonilo za premagovanje vse težjih problemov. Tako se je zgodilo, da smo se Štajerci v poletju 1964. leta podali pod steno samega Eigerja ne da bi kaj preveč razmišljali o njemu. Prišel je čas, ko smo se odločili soočiti se tudi z Eigerjem. Janez Golob, Franjo Pečovnik, Marjan Pusovnik ter jaz, smo bih prvi iz našega predela, ki so temeljito opravili izpit »soočenja« z Eigerjem do »Hinterštojserjeve prečnice«, ki smo ga odlično opravili. Tik ob koncu uspešnega povratka iz stene pa bi se imena nekaterih zgoraj omenjenih junakov skoraj zabeležila v bilanco žrtev Eigerjeve stene/ Zdrsnili so namreč na sne-žišču in zaustavili nad prepadom. Naše soočenje z Eigerjem je bilo popolno! S tem je nastopilo samo še vprašanje časa, kdaj ga dokončno premagamo — Eiger nas je izzval! Minilo je pet let, marsikaj se je v teh letih spremenilo v našem alpinizmu, naše odprave v tujino so dosegale vse večje uspehe, toda Eiger je ostal za Slovence nepreplezan. Doživel je sicer še nekaj uspešnih soočenj, ki pa niso prinesla pravega rezultata. V rudarskem centru v Šaleški dolini, se je v teh letih vse bolj uspešno razvijal alpinizem, vse več je bilo tistih, ki so zahajali v naše 'gore in stene. Kljub težavam s prostim časom in denarjem se je mnogo naredilo. Nenadoma je pred nami vznikla misel na Eiger. Zopet je bilo poleg mene šest kandidatov za Eiger: Franc Pečovnik, Herman Pergovnik. Bojan Menhart, Dani Kopušar in Janez Resnik. Toda je že tako, da je pomanjkanje primerne opreme, časa in denarja zreduciralo našo »šesterico« na »trojko«, ki se ie bila pripravljena spoprijeti tako s težavami same stene, kot z nasprotovanjem za sam vzpon v krogu naših najbližjih. Mnogi so bili v skrbeh za usodo naših življenj, kar ni čudno ob tragični bilanci Eigerja. Bili smo pod močnim psihološkim vtisom, ki je bil najmočnejši na mene, kot enega izmed ini-ciatorjev za Eiger. Še ob slovesu je vzkliknila Danijeva žena: »Dušan, pripelji mi Danija nazaj živega in zdravega!« (Dalje prihodnjič) Velenjski rudarji zaključili letošnje športne igre Sindikalna organizacija na rudniku lignita Velenje že več let goji delavske športne igre, posebno močno pa se je ta dejavnost razvila v zadnjih treh letih. Začela se je z nogometom, letošnje leto pa so tekmovali že v destih športnih panogah, v: nogometu, rokometu, kegljanju, streljanju, odbojki, šahu, smučanju, plavanju, namiznem tenisu in minigolfu v ekipni konkurenci. Posebej so tekmovali posamezniki v šahu, kegljanju in minigolfu. Vso to dejavnost vodi komisija za šport in rekreacijo, ki je formirana pri izvršnem odboru sindlkalhe podružnice. Letošnje leto so pričeli tekmovati že v mesecu marcu in sicer s smučanjem, nato pa nadaljevali vse do konca me- NOGOMET: točk 1. Jama Vzhod 6 5 1 0 15: 2 11 2. Elektrostrojni obrat 6 5 0 1 24: 6 10 3. Klasirniea 6 4 1 1 17: 7 9 4. Jama Zahod 6 3 0 3 11:10 6 5. Skupne službe 6 2 0 4 5:18 4 6. Zunanji obrat 0 1 5 5:20 1 7. Avtopark 6 0 1 5 3:18 1 KOKOMKT: točk 1. Jama Vzhod 4 3 1 0 69:38 7 2. Elektrostrojni obrat 4 3 0 1 44:24 6 3. Jama Zahod 4 2 1 1 58:42 5 4. Avtopark 4 1 0 3 28:61 2 5. Skupne službe 4 0 0 4 33:52 0 ODBOJKA: 1. Elektrostrojni obrat 6 6 2. Jama Zahod 6 5 3. Skupne službe 6 4 4. Avtopark 6 3 5. Zunanji obrat 6 2 C.—7. Jama Vzhod 6 o 6.—7. Klasirniea 6 0 NAMIZNI TENIS: 1. Avtopark 3 3 2. Elektrostrojni obrat 2 1 4. Jama Zahod 1 0 3. Zunanji obrat 1 0 5. Skupne službe 1 0 STRELJANJE: 12: 1 10: 4 8: 5 8: 7 7: 8 0:10 0:10 9:1 4:3 0:3 0:3 0:3 točk 12 točit G 2 0 0 0 krogov 1. Elektrostrojni obr. 605 2. Jama Zahod 538 3. Skupne službe 504 4. Jama Vzhod 482 5. Zunanji obrat 374 1 MINIGOLK: kaz. točk 1. Jama Zahod 186 2. Elektrostroj. obrat 195 3. Zunanji obrat 223 4. Skupne službe 231 5. Jama Vzhod 235 6. Avtopark 263 7. Jam. gradnje 312 t KEGLJANJE: 1. Jama Zahod (232) 2. Zunanji obrat (208) 3. Jama Vzhod (202) 4. Elektrostrojnio brat (195) 5. Klasirniea (151) 6. Avtopark (133) 7. Skupne službe (111) ŠAH: 1. Jama Zahod 2. Jama Vzhod 3. Skupne službe 4, ESO 5. Klasirniea 6. Zunanji obrat seca junija, ko je bila 28. junija v delavskem klubu svečana razdelitev diplom in pokalov. Vsaka ekipa samostojne organizacije združenega dela, ki je v posameznih športnih panogah zasedla prvo mesto, je prejela prehoni pokal in diplomo, drugo in treje uvrščeni pa diplomo. Uspehi posameznih samostojnih organizacij se točkovali po ključu, določenem v pravilih in tista, ki je zbrala največ točk prejme skupni prehodni pokal. Točko-valni ključ se sestoji iz dveh deležev, in sicer iz deleža po doseženem uspehu oziroma mestu v športni panogi ter deleža na sodelovanje, ki je nagrada za tiste ekipe, ki sodelujejo do konca tekmovanja. Po posameznih športnih panogah so bili doseženi naslednji rezultati: Športnim društvom so razdelili denar Na zadnji seji upravnega odbora Občinske zveze za telesno kulturo Velenje so med drugim obravnavali tudi pravilnik o delitvi sredstev svojim osnovnim organizacijam. Edini vir dohodkov ObZTK je prispevek sklada za društveno dejavnost pri občinski konferenci SZDL. Višina dotacije znaša približno 170.000 dinarjev. Ta denar pa bo občinska zveza razdelila: — za lastne potrebe 40.000 — za šolska športna društva 30.000 — za osnovne telesnovzgojne in športne organizacije 100.000 dinarjev. Da bi bila sredstva za osnovne športne organizacije kar najbolj pravično razdeljena, so sprejeli pravilnik z naslednjimi merili, ki so v skladu s pravilnikom sklada za društveno dejavnost. Splošna določila: 1. Društva, klubi in sckcije morajo biti pravilno registri- POSAMEZNIKI: S ah: 1. Mirko Labus — Jama Zahod 2. Salko Vilič — Jama Zahod 3. Miha Pevnik — Elektrostrojni obrat Kegljanje: 1. Pavel Jambrovič — Jama Zahod (405) 2. Geza Sinkec — Zunanji obrat (400) 3. Franjo Markan — Zunanji obrat (381) Minigolf: 1. Uroš Devič — Elektrostrojni obrat (47 t.) ) 2. Bogomir Mrak — Skupne službe (53 t.) 3.—4. Ivan Krupačkl — Jama Vzhod (54 t.) 3.—4. Stajner Jože — Jama Vzhod (54 t.) Tudi Lestvica za skupni prehodni pokal: točk 1. Elektrostrojni obrat 360 2. Jama Zahod 358 3. Jama Vzhod 262 4. Skupne službe 245 5. Zunanji obrat 209 6. Avtopark 197 7. Klasirniea 73 8. Jamske gradnje 15 športna tekmovanja so se od-viinyia po ligaškem sistemu, razen v namiznem tenisu, kjer je bil izločilni sistem. Zaradi takega sistema tekmovanja je sodelovalo v delavskih športnih igrah preko 1.000 članov kolektiva rudnika lignita Velenje. Posebej razveseljivo pa je, da so se v zadnjem letu začela razvijati tekmovanja znoraj samih osnovnih organizacij združenega dela. Tako so se srečale med seboj ekipe transr porta in priprav, ekipe posameznih etaž in ekipe odkop-nih delovišč, to je čel. S tem je bil storjen velik korak naprej, kajti namen športne rekreacije je sestavni del delavske rekreacije. Komisija za šport in rekreacijo organizira vsako leto tudi že tradicionalno tekmo »debeli: suhi«. Letos je bil zategadelj ustanovljen poseben pripravljalni odbor, ki je vodil ves ceremonial. Tako je bil organiziran agitacijski sprevod po Velenju, ki je pri delavskem klubu sprejel razstavljeni prehodni pokal in nato nadaljeval pot proti igrišču ob jezeru. Tu so se igralci stehtali, si z vlečenjem vrvi priborili žogo in potem nadvse resno zaigrali. Seveda so bili prisotni tudi razni maserji s svojevrstnimi pripomočki in mazili. Na veliko presenečenje vseh se je tekma končala neodločeno, zato je bilo potrebno izvajati enajstmetrovke, kjer pa so imeli »debeli« več sreče. Med tekmo sta gledalce, katerih se je zbralo preko 3.000 zabavala konferasjeja. JELEN ing. VILI 33 m prsno (moški) 1. Vojko Kosen (Gorenje) 2. Rudi Zevart (RŠC) 3. Štefan Dolejši (skup. obč.) 4. Anton Miletič (Gorenje) 5. Franc Podbevšek (RLV) 6. Franc Potočnik (TES) 7. Jože Kralj (RLV) 8. Rafko Berločnlk (skup. obč.) 9. Jure Mogelnicki (Gorenje) 10. Marjan Pistotnik (RSC) 33 m prsno (ženske) 1. Marija Bole (prosveta Šoštanj) Prvenstvo t. v ilegali Državno prvenstvo kotalkarjev v Velenju se je odvijalo brez gledalcev. Ljubitelji kotalkanja pa so bili presenečeni, ker je prvenstvo potekalo v »ilegali«. Organizator prvenstva Kotalkarsko drsalni klub Velenje ni izobesil nobenega lepaka ali kakorkoli drugače obvestil prebivalce Velenja. Menimo, 3a si mladi tekmovalci ne želijo nastopov pred prazno tribuno. rani in včlanjeni v občinsko zvezo telegne kulture Velenje. 2. Za obstoj in priznavanje organizacije je potrebno, da ima tako dejavnost, ki ima širši družbeni interes, primerne objekte, strokovno in organizacijsko vodstvo. 3. Obstoječe organizacije, pa morajo svoje delo organizirati tako, da bodo zadostile zahtevam pod točko 2. Merila za delitev sredstev: (športni klubi in sekcije) 1. Kvaliteta (nastopi v zveznem, republiškem in medobčinskem ter conskem merilu) — zveznem merilu 4 točke — republiškem merilu 3 točke — conskem merilu 2 točki — medobčinskem merilu 1 točka 2. Tekmovanja (sistem tekmovanja) — ligaška tekmovanja (republiška) 5 točk — ligaška tekmovanja (conska) 3 točke — turnirska tekmovanja 2 točki — občasna tekmovanja 1 točka 3. Množičnost (število članstva v posameznih sekcijah) — do 30 članov 1 točka — za vsakih nadaljnjih 30 članov po 1 točka. v plavanju Gorenje Na plavalnem bazenu v Šoštanju se je zbralo blizu 60 tekmovalcev iz sedmih delovnih kolektivov (Gorenje, rudnik lignita, rudarski šolski center, termoelektrarna, skupščina občine teir prosveti Velenje in Šoštanj). Tekmovali so v prostem in prsnem plavanju na 33 m ter štafeti 4 X 33 m (ženske 3 X 33 m). Rezultati: 33 m prosto (moški) 1. Franjo Kaiser (Gorenje) 2. Vlado Zevart (RSC) 3. Anton Osolnik (RLV) 4.-5. Nande Korpnik (RLV) 4.—5. Franc Stukovnik (RLV) 6. Vili Jelen (RLV) 7. Rajko Krulej (RSC) 8. Jaro Spička (Gorenje) 9.—10. Jože Vidali (Gorenje) 9.—10. Jože Curčič (Gorenje) 2. Cveta Zevart (prosveta Velenje) 37,6 3. Milka Jeromel (skup. obč.) 40,9 4. Jana Meža (skup. obč.) 42,4 5. Silva Leban (skup. obč.) 55,3 19.7 20,1 20,5 20.8 20,8 20,9 21,1 21,8 21,5 21.5 24,3 25.7 26,3 27.1 27.2 27.6 27.8 28,2 29,1 29.9 34,6 Štafeta 4 x 33 m (moški) 1. Rudnik lignita Velenje I. 1:24,6 2. TGO Gorenje Velenje 1:25,1 3. Rudarski šolski center Velenje 1:32,4 4. Termoelektrarna Šoštanj 1:37,7 5. Rudnik lignita Velenje II. 1:42,5 6. Skupščina občine Velenje 1:50,4 Štafeta 3 X 33 m (ženske) 1. STtupšična občine Velenje 2:16,3 Vrstni red ekip 1. TGO Gorenje 76 točk 2. Rudnik lignita 72,5 točk 3. Rudarski šolski center 67 točk 4. Termoelektrarna 40 točk 5. Skupščina občine Velenje 28 točk 6. Prosveta Šoštanj 12 točk 7. Prosveta Velenje 4 točke Vrstni red za predodni pokal po osnovnih panogah 1. TGO Gorenje 1200 točk 2. Rudnik lignita 1135 točk 3. Termoelektrarna 965 točk 4. Rudarski šolski center 950 točk 5. Skupščina občine Velenje 580 točk 6. Prosveta Velenje 400 točk 7. Tovarna usnja Šoštanj 300 točk 8. Folypex Šoštanj 300 točk 9. Društvo telesnih invalidov 205 točk 10. Gozdna uprava Velenje 200 točk 11. Trg. podj. Vino Šmartno ob Paki 140 točk 12. Projektivni biro Velenje 120 točk 13. Prosveta Šoštanj 120 točk ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik I.JUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji: Cetis Celje DELAVCI M VERJAMEJO VEt ZATO SO V ŠOŠTANJSKEM P0LYPEXU V PETEK, 11. SEPTEMBRA PREKINILI DELO Čeprav je bila že 3. avgusta na seji delavskega sveta vročena odločba o u-vedbi prisilne uprave v podjetju Polypex (imenovan pa je bil prisilni upravitelj), direktor Rudi Delopst še vedno sedi na svojem stolu in z najrazličnejšimi spletkami zavlačuje urejanje odnosov v prid delovnemu kolektivu. Z veliko večino galsov je zbor delovne skupnosti v tem podjetju sprejel sklep o zamenjavi celotnega vodstva in soglašal z uvedbo prisilne uprave. Zato je delavski svet imenoval komisijo za razrešitev vodilnih. Ta pa se je do nedavnega šele enkrat sestala in imenovala le svojega predsednika. Prejšnji petek so neurejene razmere in nezadovoljstvo velikega dela zaposlenih skipele, ko so delavci iz obratov galanterijf in gumbarna nekaj po 13. uri prekinili delo. Do te prekinitve je prišlo takoj naslednji dan po zasedanju delavskega sveta, na katerem je Skupina članov tega samoupravnega organa hotela bolj pravično izenačiti prevelik razpon med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom. Ker pa njihov predlog na seji delavskega sveta niso izglasovali (predlagali so razponi :3,5; sedaj pa ta znaša po ugotovitvah inšpektorjev celjske SDK 1 : 6,384) so svoje zahteve želeli uveljaviti na dvorišču podjetja. Zanimivo je, da je bil direktor Delopst tokrat takoj voljan ugoditi njihovi zahtevi, čeprav se je prejšnji dan na zasedanju delavskega sveta temu z argumenti protivil. Zaposleni, ki so prekinili delo, pa s takim načinom rešitve niso bili zadovoljni | in so na tovarniškem dvorišču izbrali skupino delavk in delavcev, ki so kasneje v razgovoru s predstavniki občine in občinskih družbeno političnih organizacij povedali vzroke za prekinitev dela. Kazno je, da tudi zaposleni v proizvodnji nimajo najbolj enotnih stališč in so sile močno deljene. Med njimi so posamezniki, ki namerno rušijo enotnost delovnega kolektiva in z razprtijami ustvarjajo napeto vzdušje. To je prišlo ina dan tudi ob prekinitvi dela, ko so posamezniki — delavci iz vzdrževalnega o-brata — grozili celo s fizičnim obračunom. Takšna neenotnost in neodgovornost brez dvoma še slabša položaj podjetja. Predstavniki, ki so jih delavci in delavke izbrali za razgovore ob prekinitvi dela, so občinskim funkcionarjem povedali, da osebni dohodki niso edini vzrok za prekinitev dela. Vse nezadovoljstvo. ki vlada v šo-štanjskem Polypexu, se je pač manifestiralo, na ta nenavadni način, ker predlogi delavcev na samoupravnem organu niso bili upoštevani in jih je ta kategorično zavrgel. Pri zadnjih dogodkih, ki se odvijajo v tem 190-članskem delovnem kolektivu, pa se kot nepretrgana nit vlečejo ugotovitve, ki jih vedno bolj spoznavajo, tudi zaposleni v proizvodnji, da podjetje nima čvrstega razvojnega programa, očitki pa letijo še na rovaš ne dovolj sposobnega vodstva. Na razgovoru, po prekinitvi dela, smo slišali, da so delavci izgubili zaupanje v delavski svet, ki ga direktor vedno bolj u-porablja v svoje namene. Povedali so še, da dirOktor svoje odločitve in plane čez noč spreminja in so zavoljo njegovih neresnih nastopov izgubili zaupanje, da reši nastale probleme. Morda bodo njihove obtožbe glede direktorjeve neresnosti bolj jasne, če v celoti objavimo njegovo pismeno izjavo, ki je tudi prispevala, da se je svet za gospodarstvo odločil za prisilno upravo v Polypexu. Direktor Rudi Delopst jc svetu za gospodarstvo občinske skupščine Velenje, dne 11. 7. 1970 predložil naslednjo dobesedno in nepo-pravljeno izjavo: 'Podpisani Delopst Rudi sem dne 6. 7. 1970 po tri in pol mesečni težji bolezni ponovno prišel v službo podjetja. Ob prihodu v podjetje sem izvedel, da so se v času moje odsotnosti dogodile v podjetju razne nepravilnosti, ki so v podjetju pripeljale do takšnih abnormalnih medsebojnih notranjih odnosov pasameznih delavcev in organizacij, ki škodujejo nadaljnjemu razvoju in obstoju podjetja. V času moje odsotnosti so razni vodilni ljudje podjetja in posamezne organizacije delovale anarhično na vzven in na vznotraj v podjetju in v nasprotju z začrtano poslovno politiko in interesu podjetja in občine. V času odsotnosti občinsko vodstvo navednega stanja v podjetju ni toleri-ralo in je skupno z političnim vodstvom reagiralo nate skrajno škodljive pojave. Ob moji vrnitvi in v teh nekaj dneh od kar sem v podjetju mi je bilo s strani predsednika občine in političnega sekretarja komi-teta ter po lastni presoji kolikor sem pač lahko ugotovil predočeno, da je potrebno po takem stanju čvrsto in korenito takojšnje ukrepanje. Moje sedanje zdravstveno stanje mi ne dopušča, da bi te potrebne korenite ukrepe lahko izvedel. Namreč ob sedanjem stanju moje bolezni tega nisem v stanju mo3 izvesti. Zato bom na prvi seji delavskega sveta prosil za sporazumno razrešitev moje sedanje dolžnosti, vendar z rednim odpovednim rokom. Pripravljen pa sem po svojih sposobnostih in dopuščenem zdravstvenem stanju še v bodoče z vso svojo močjo in odgovornostjo delovati in se vključevati v gospodarsko in družbeno politično življenje naše občine. Zalo prosim občinsko skupščino — svet za gospodarstvo. da v razpravi stanja v podjetju vzame gornje v obzir in temu primerno ukrepa ker sam teh ukrepov v danem stanju ne bi zmogel brez resnejših posledic v svoje zdravstveno stanje. S tova-riškimi pozdravi — Delopst Rudi.« V zadnji številki našega časnika smo objavili ugotovitve .komisije celjske Službe družbenega knjigovodstva, ki je bila okrepljena s sodelavcem iz biroja za operacijske in tržne raziskave v Ljubljani ter z dvema strokovnjakoma za plastiko. Kljub opozorilom inšpektorjev, da je podjetje v kočljivem gospodarskem položaju in neugodni ter resni situaciji, je Polypex sprožil upravni spor pri Vrhovnem sodišču SRS, v katerem izpodbija veljavnost izdane odločbe oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini Velenje. Menimo, da je prekinitev dela v šoštanjskem Poly-pexu zadnji in dovolj resni signal. Samoupravni organi. sindikat in aktiv Zveze komunistov se bi zdaj vendarle morali zavedati resnosti položaja in skupaj s celotnim kolektivom zavzeti takšna trajna stališča, ki bodo v danem položaju odpravila sedanje neurejene razmere. Lj. Naraks ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, brata in strica ANDREJA ANŽEJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga po tako •nenadni smrti' spremljali na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Gorenja, kolektivu Merxove poslovalnice v Družmirju in tovarišu Ivanu Movhu iz Šoštanja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena, sinovi Franic z družino, Andrej. Joži, Rudi, hčerke Slavka, Anica in Mira z družinami ter Martica, brat Franc in ostalo sorodstvo PRODAM ® Zelo poceni prodam kuhinjo starejšega tipa, radio in kuhalnik na dve plošči. Vprašajte na Levstikovi 3 (enojčki pri jezeru). • Prodam hišo z 92,34 ari zemlje v Plešivcu 50, primerno tudi za vikend. Cena 13.000 dinarjev. Vprašajte pri Mihi Smonkar, Plešivec 58. • Ugodno je na prodaj dobro ohranjen osebni avto Zastava 750. Leto izdelave 1965. Cena po dogovoru. Vprašajte pri Vrtačnik, Tomšičeva 10/11, Velenje. RAZNO • V bližini zdravstvenega doma Velenje se je 29. avgusta izgubil črno-bel maček. Sliši na ime Jurček. Kdor bi kaj vedel ali ga našel, naj ga proti nagradi 50 dinarjev vrne na naslov: Gregorc, Tomšičeva 4, Velenje. PREKLIC ® Veljavnost plačilnega kartončka RLV, številka 116, preklicu je: Edo Blažič, Ločica 5. — Zdravko JELEN. roj. 1949, tesar iz zg. Razborja št. 8 in Marija ŠMON, roj. 1949, kmečka delavka iz Sp. Razborja št. 86; — Miran MELANšEK, roj. 1947, natakar iz Pesja št. 36 in Milena KOŠIR. roj. 1948, trg. pomočnica iz Šoštanja, Levstikova 21; — RudolI SKORNSEK, roj. 1948. rudar iz Skorna pri Šoštanju št. 40/c in Ivana PIREČ-NIK. roj. 1950, delavka iz Skor-nega pri Šoštanju št. 3G; — Aleksander LOZIC, roj. 1948, delavec iz Velenja, Jenkova c. št. (! in Marica JAVORNIK, roj. 1948. trg. pomočnica iz Ga-brk št. 76; — Silvester DREN, roj. 1945, šofer iz Šoštanja Cesta talcev št. 15 in Vlasta VRABIC, roj. 1950. delavka iz škal št. : — Božidar FODPEČAN, roj. 1947. strojni ključavničar iz Pesja št. 49 in Silva LESNJAK, roj. 1949. študentka iz Šoštanja, Cankarjeva 23; .............................................................imunim.....mu............................................................................................................................................................................................................mi.....mmimiimiiiiiiimiimiiimiimiMiiiLiimiiuiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii TUDI TAKŠNE VELIKANKE ŽIVIJO V JADRANU - Mornarji iz sosednje Italije so nedaleč od svoje obale izvlekli iz Jadranskega morja veliko morsko želvo, ki je teh t al a nič manj kot 100 kilogramov. PALAČO SO PREMAKNNILI ZA 78 STOPINJ - Poljski inženirji so za 78 stopinj premaknili Lubomirsko palačo. To je prav gotovo svojevrsten podvig. Palačo so premaknili na posebnih tirnicah. Premestitev je potekala zelo počasi, saj so jo v minuti premaknili komaj za centimeter. Na srednji sliki vidimo Ljubomirsko palačo v Varšavi pred in po premestitvi. SVOJEVRSTNA ORIGINALNOST - Konjske dirke, ki so v Angliji zelo cenjene, so tudi prilika, da ženske po kažejo najnovejše modele klobukov. Čeprav ženske klobuke, ki jih te prikazujejo na konjskih dirkah, po navadi kreirajo modni oblikovalci, pa se nekatere dame pokažejo tudi s svojimi modeli. Pri kreiranju teh klobukov se držijo le enega gesla, da bi bile na vsak način originalne. Mladi Angležinji, ki jo vidimo na zadnji fotografiji, nika kor ne moremo oporekali smisla za originalnost. Za svoj klobuk je uporabila embalažo za jajca.