Poštar in a plačancu Stev. Uubliani, u dne ross!»ezna Sftev. Din 1«—^ L $e©temfera 1924. Leto VII. *.ALjt*a J i - ta c . 11, drž . p, J Upravništvo „0omovine" » Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 se je mis Vsako mlado gospodarstvo se mora j v začetku boriti z nebroj težavami in prehoditi mora gore trnja, da se utrdi in ustali. Tako je tudi z mlado državo, ka« teri za dobro in uspešno gospodarstvo manjka na vseh koncih in krajih dobrega orodja in si mora pomagati, kakor ve in zna. Kmetiški gospodar, ki prevzame za«j dolženo posestvo, kjer so pota slaba, njive zanemarjene, travniki pusti, gozdo« ( vi posekani, davki veliki, potrebščine vsak dan večje, bo ob vsaki priliki zbiral okoli sebe svoje ljudi in jih tolažil, se posvetoval z njimi in skušal z mirnim' preudarkom in z ljubezni polnim sode« lovanjem vseh domačih odstraniti vse težave. S potrpežljivostjo in z zaupanjem v uspeh svojega dela bo popravljal pota, čistil njive od kamenja, namakal bo travnike in zasajal gozdove. In leto za letom bo gospodarstvo kazalo leoše in vesele jše lice in iz hiše bodo izginjale skrbi. Povsod obvelja le načelo, da se je iz razvalin mogoče dvigniti le z vztrajnim! delom, z mirno potrpežljivostjo in z ve« liko resnostjo. Kdor ljubi našega kmeta ali obrtnika, ga bo opozarjal na težave,; ga bodril in poučeval in ne bo v njegovo dušo sejal seme nezadovoljstva, obupa,! razdraženosti in zabavljanja; kajti iz te« ga -semena ne more nikdar vzkliti dobra pšenica. Ravno tako kakor v zasebnem go«; spodarstvu je v gospodarstvu države. ■ Čim večje so težave, tem večje potrpež- j ljivosti je treba, tem bolj je na mestu vztrajno in razumno sodelovanje vseh. Predstavljajmo si kmeta, ki je prevzel zgoraj opisano popolnoma zanemarjeno posestvo in ki se vstopi na prag hiše ter j prične preklinjati na žive in mrtve, ki zmerja vse povprek, hodi v gostilno in se z litrom v rokah priduša, da bo vse po« žgal, naj hudič vse skupaj vzame. Le predstavljajmo si takega gospodarja in gotovo si vsakdo naredi zaključek, da tak gospodar nikdar ne bo dvignil svo« jega posestva, da bo morda za plotom umrl, za katerega je padel, ko se je iz gostilne pijan vračal domov. Takemu gospodarju so podobni naši klerikalci, Radič na Hrvaškem in musli« man Spaho v Bosni in Hercegovini, ka« terim je slučajna usoda poverila vodstvo naše drage jugoslovenske države. Ko so klerikalci po zaključku svetovne vojne videli domov prihajati cele dolge vrste izmučenih slovenskih sinov in očetov, ka« tere so klerikalci pognali v krvavi boj, so se ustrašili ogorčene in upravičene jeze slovenskega človeka nad dolgoletno in tako usodepolno klerikalno politiko. Kle« rikalni voditelji so si mislili: boljše je, da sedaj malo utihnemo, ker pri slovenskem ljudstvu smo izgubili vse spoštovanje. Naj se drugi ukvarjajo s težavno ure« ditvijo nove države, mi bomo lepo nekaj časa v kotu čepeli, potem bomo pa začeli zabavljati tako, da se bo kar kadilo. Tudi klerikalna stranka je bila poklicana, da prevzame posestvo nove države in da po svojih močeh sodeluje pri ureditvi držav« nega gospodarstva. Toda ona tega ni storila, ker je bilo to prenehvaležne delo. Ona ni hotela biti trezen in miren go« spodar, ki z delom, mirom in vztrajno potrpežljivostjo hodi kopat kamenje iz njiv in gojit rast trave na travnikih. Kle« rikalna stranka je bila rajši podobna onemu gospodarju, ki je po gostilnah in doma preklinjal to novo posestvo, udar« jal z litrom ob mizo in se rotil, da ne mara te države, da bo vse požgal, da vse skupaj ni nič vredno. Klerikalni tigri so raje vlekli mastne plače, pili vino in jedli beli kruh, in kakor pijanci čez Marijo, so oni grdo in umazano udrihali čez novo državo — in pljuvali, zmerjali in kradli čast onim, ki so raje tiho in uspešno de« lali in pri tem ljudstvo poučevali, kako težavna je ureditev nove države in da jc pri tem delu potrebno sodelovanje vseh mirnih in pametnih ljudi. Klerikalnim poslancem se ni hotelo dela; kajti za dobro in koristno delo je treba predvsem znanja, drugič je pa delo vedno neprijetna stvar. Ker pa je slo« venski volilec izvolil klerikalne tigre zato za poslance, da zanj tudi kaj store, in ker je slovenski volilec videl, da zanj delajo le tisti, katerih ni volil, zato je pričel izvo« ljenim tigrom obračati hrbet in se bližati oni stranki, H je z veseljem in trudom ves čas sodelovala pri ureditvi države. In klerikalcem ni preostalo drugega, da v slepilo svojih volilcev tudi malo po« primejo za motiko in gredo na polje. In tako so klerikalci prišli na vlado, da slo« venske volilce preslepe in da gredo šele potem v nove volitve, ko bo naš kmet že prccej stvari pozabil in zopet njim za« upal. Toda kričač in zabavljač še nikdar ni znal delati in tako se tudi iz klerikal« nega vladnega dela rodi le — miš in podlasica, ki pije iz žil slovenskega kmeta in obrtnika kri in mozeg. Naročnina: Četrtletno Din 7-30, polletna Oin 15-oeloletno Din 30'—. Politični pregled! Prav zanimivo se razvija v zadnjem času naša notranja politika. Malo se do« gaja, zato pa se širijo vsakovrstne na« sprotujoče si vesti v javnosti. Na vsem je gotovo samo to, da je vlada na slabih nogah, ker so prevelike razlike med strankami, ki vlado sestavljajo, odnosno podpirajo. Lahkomiselnost v politiki ni le nelepa, temveč lahko postane tudi usodna za bo« dočnost države in naroda — in lahko« miselnost je, kar počenjajo novi državni krmilarji, ki se pogajajo za to, da bi tudi radičevci stopili v vlado; kajti nedvomno je predsednik nove vlade Davidovič baš tako trdno kakor mi uver« jen, da Radič počenja politične budalosti, ki škodujejo državi in nas smešijo pred vsem svetom. Za tako lahkomiselnost bo stranke, ki sestavljajo vlado še zelo bolela glava. Spričo takšnega položaja ni čudno, da so vedno češči glasovi: položaj se mora spremeniti, ker naprej tako ne gre. Jugoslavija ni ustvarjena za to, da bi jo brezvestni po« litiki uničili. Tudi v zunanji politiki smo doživeli neuspeh. V Ženevi pri zasedanju Zveze narodov smo izgubili na albanski meji majhen košček naše zemlje — samostan sv. Nauma. To se je zgodilo največ na pritisk Anglije, ki bi se rada prikupila Albaniji, da bi dobila od nje razne trgo« vinske in rudarske koncesi je. V tem pri« meru, v katerem je naša pravica jasna kot bdi dan, Jugoslavija ne bo odnehala. Naš zunanji minister dr. Vo ja Marinko« vič je že izjavil, da je naša država pri« pravljena, ako se krivica ne popravi, tudi izstopiti iz Zveze narodov. Zato še ved« no ni izgubljeno upanje, da ostane do« tična posest ozemlja ob albanski meji naša last, ker evropski mogočneži bodo vendar morali priti do spoznanja, da se tuja zemlja ne prodaja kar tako meni nič tebi nič za bog ve čigave koristi! Naša italijanska soseda ima velike in težke domače skrbi. Kakor je znano, vla« da tam voditelj fašistov Mussolini, naš veliki sovražnik. On vlada tako, da ga jc že vsa Italija do grla sita in dnevno vpra« šanje v Italiji so danes v prvi vrsti Mussolinijeve težave. drži in zato sc nahaja dosedanji neome* jeni gospodar Italije v velikih težavah. Pravijo oni, ki razmere v Italiji poznajo, da je Mussolinijev položaj tako omajan, da bi se v 24 urah po njegovem odstopu lahko sestavila nova vlada, ki bi uživala zaupanje ljudstva. Nemčija stoji Se vedno v ospredju evropskega zanimanja. Sedaj, ko je spre? jela zahteve zaveznikov*zmagovalcev in se je zavezala plačati težke milijarde, na* staja vprašanje vstopa Nemčije v Zvezo narodov in Francija kakor tudi države Male an* tanie so voljne, da se Nemčija lahko sprejme, toda ko se bo sklepalo o njeni razorožitvi, ne bo smela biti poleg. Nem* čija bi tako pomenila nevarnost za evrop* !ski mir, kakor hitro bi se lahko tako oborožila, kakor bi sama hotela. Zato naj ima Nemčija le toliko vojaštva, kolikor je potrebno za vzdrževanje notranjega miru in reda. Francija in države Male antante potrebujejo mir in ta mir si osi* gurajo s tem, da onemogočijo nemško oboroževanje. Duhovniške plače (Z dežele.) Ni menda številke «Domoljuba», v kateri bi se ne omenjale majhne duhovniške plače in ne zahtevalo njihovo povišanje. Baje največji reveži so danes duhovniki; hodijo sestradani, raztrgani ter malodane bosi po svojih opravilih, največ seveda po političnih shodih in agitacijah. Tudi * Domovina« se je že večkrat pečala z duhovniškimi dohodki in plačami. Ne bo odveč, če se zopet dotaknemo tega za kmeta •fečutljivega vprašanja, posebno če ta čas, ko se pobira ofarog bera v pridelkih raznih vrst, tudi takih, katerih kmetje sploh več ne pridelujejo. ♦Domoljub« toži, že ve zakaj, kakšni grozni reveži so duhovniki. No, če si jih pogledamo natančneje, te revščine na njih ni baš videti. Večinoma so lepo rejeni ter lepo rdeči, zdrave barve. To ni čudno. Vsak župnik na deželi ima večje ali manjše, nekateri prav velike kmetije. Okrog farovža se sprehajajo najlepše kokoši, tudi race in gosi. često ima župnik najboljšo goved in najlepše prašiče. V njihovih kaščah ti kar v nos udari prijeten vonj. Zraven tega je v največ krajih obilna bera. Razume se, da ima vsak duhovnik, župnik kakor kaplan zastonj stanovanje. Mesečna državna plača res ni tako velika, a saj ima drugih dohodkov in pridelkov več kot preveč. Maše se morajo dobro plačati; pogreb, če je le malo večji in ki ga duhovnik opravi v eni uri, nese toliko, koli- kor ima morda že dober kmet pri precejšnji družini mesečnih dohodkov ali pa nižji uradnik plače. Nobeden krst ni zastonj; vse rojstne, mrtvaške in poročne listine, posebno pa še poroke je treba dobro plačati. Potem so duhovniki za pouk krščanskega nauka v šoli za vsako uro nagradeni, baje z 10 Din za vsako uro. Ker je skoro pri vsaki fari dandanes šola, in to ponajveč večrazred-ne šole, tudi to prinese lepo vsotico. Na vseh plateh dohodki in dobrote. Nobeden drugi stan danes nima tako izdatnih dohodkov. Sploh je že znano na kmetih, da se najbolj izplača študirati za duhovnika. Tako mnogo duhovnikov uživa vse dobrote že na tem svetu, namesto da bi po naukih Kristusovih bil v skromnosti za vzgled svojim ovcam. Res je, da se dobe tu in tam mašniki z bolj pičlimi dohodki, posebno kaplani. Takih pa je malo. Ker je mnogo več mašnikov-bogatinov, bi bila dolžnost teh, odnosno višjih cerkv. poglavarjev, da bi se ti dohodki enakomerno porazdelili med vse duhovniške sobrate, ki morda žive v pomanjkanju. S tem, da bogati duhovniki prav nič ne žele deliti svojega bogastva, je pa tudi očito, da je ves njihov krščanski socializem in de-mokratizem le prazno hinavsko besedičenje in nič drugega. Če je duhovščini res za pravično stvar, zakaj se pa ne izjavijo za pravično razdeli- tev dohodkov. To bi se najlepše urediio, če bi se duhovščina podržavila, to je, da bi jih država plačevala. Potem bi me! vsak primerno plačo po starosti kakor uradniki in učitelji. Potem ne bi bila xa duhovnika nikaka nesreča, če bi opravlja! svoj poklic v še tako pustem kraju. Seveda duhovščina po večini ne mara biti odvisna od države. To jim ni všeč, ker hočejo od države pač vse pravice in podpore, a farni žele biti kot nekaka država v državi. V splošnem duhovniški stan v gmotnem pogledu ni tako na slabem, kakor se zdi huje in se piše n. pr. v -.Domoljubu«. Je vedno še zavidanja vreden, zlasti tudi napram kmetom, ki morajo često naravnost pristradati bero, da jo oddajo duhovniku, ki mu tudi brez bere ne primanjkuje zemeljskih dobrot. Dopisi PREDDVOR NAD KRANJEM. Na Bregu, ki je podružnica preddvorske župnije, so zelo pobožni ljudje. Zato je prav, da izve tudi širša javnost malo od njih. Ko so na-pravljali nove zvonove, so naročili na vso moč velike, da bi pač v kaki sosednji vasi ne imeli večjih. Bronasti zvon, ki so ga imeli še od prej, so nalašč ubili, samo da so mogli naročiti večjega, četudi le železnega in zato manj vrednega. Ko so vozili nove zvonove, bi bili imeli vsi radi čast cerkvenih ključarjev, a sedaj ne mara nihče te časti. Kakor vsakol leto na Jernejevo nedeljo, so obhajal) Brežani tudi letos slovesno cerkveno žegna-nje. 2e v soboto dopoldne ob pol 12. vri so začeli zvoniti v ta namen, zvečer pa tudi že ob 11. uri namesto zjutraj ob 4. uri. Da bi bilo še bolj slovesno, so pripeljali iz bližnje vasi blizu 200 litrov vina, ki ga kljub temu, da je majhna vasica, ni ostalo prav nič. Pilo in plesalo je vso noč vse vprek; mlado, staro in otroci (-Sveta vojska», čuj!). škrjančev Matija, ki velja za prvega cerkvenega pevca, je baje hudo vozil barko po podu, kjer se je vršil ples. No, povedali bi še lahko kai drugega. Pa naj bo za enkrat dovoli. NOVI KOT-DRAGA. Dne 21. t. m. bodo pri nas občinske volitve. Naši nasprotniki Grob v gozdu ! hčerki toliko bridkosti. Ta neznanec je] poznate tega. človeka?« je pokazal na | zbegal gospodično Ljudmilo na vrtni tujca, ki je medtem pregledal že vso oko* Povest iz prošlih časov. Spisal Soteščan. veselici, ta je pošiljal vaši soprogi pretil na pisma ter ji je prinesel prstan z roke j njenega mrtvega moža. On ve za njegov grob; pozval nas je, da naj mu sledimo v goščavo.« (Daljel XI. pobočje hriba, Južno pobočje hriba, imenovanega Prelesje, jc preraščeno z leševjem in gabrovino. Ena sama pot je izsekana v goščavo. Po tej poti so fantje prignali oskrbni* ka in njegovega tovariša, zvezana za lico, kod bi se dalo ubežati. »Poznamo ga,» sč je oglasilo nekaj starejših fantov, ki so si ga seda j pobliže ogledali. «To je Ivan, brat umrlega graščaka...» «Uboga Amalija!« je vzdihnila Justi*i «Nisem!» se je branil osumljence, na. «Koliko je prestala, koliko solz jc j ,,on, o katerem govorite, živi v Italiji, jaz prelila! Zdaj je dokazana njena ne* sem ie njegov odposlanec.« dolžnost.« <'Lažeš!» je dejal proti njemu starejši «Nikoli nisem dvomil nad poštenostjo fant. «Poznai sem oba, tebe in graščaka; roke. Oba sta bila na videz mirna in'svoje žene,» je glavar slovesno poudaril, spominjam se vajine podobnosti. Julija* vdana v usodo, skrivaj pa sta ugibala, j «In v hipu, ko mi je odkrila svojo bolest, j nu je manjkal, mezinec nad drugim čle* kako bi pobegnila. Za njima je stopal sem se zaroti!, da bom izsledil zločinca j nom na jevj roio. Ali ni tako?« orožnik z nasajenim bodalom; sledili so i ter ga občutno kaznoval. Zdaj bo govo*; ( \^otjte » je tajil trdovratno mu glavar Kočnik, gospa Justina in njen j rila pravica.« i ( ki je povzročil j^pe AjgnjUji in njeni, no .vprašanje moram staviti na yaS. Ali t ste bili vi, je pobegni!,« agitirajo r.a ia način. da naSe poštene može; in fante prestaško psujejo in obrekujejo. Sami so polni hudobe, zato re morejo o drugih govoriti pošteno. Za nje so zapisane v svetem pismu besede: Oadja zalega, kako morete govoriti dobro, ko ste hudobni, :adnji strani gradu se vidijo pred vhodom velika vrata, kjer je bil most na verigah, po grem prav. Samo ne razumem, kako sta prišla gnojišče in skladišče za drva r,a občinsko cesto. Ko sem jo mahal dalje po pešpoti ob izvirku vaškega potoka, se je nenadoma pri valil skozi gozd velik kamen, kmalu nato drugi in tretji. Kaj je bilo? Radoveden sem povprašal in povedali so mi, da je neki posestnik in tesar brez obrta ter SLS občinski odbornik pred kratkim baje prevzel popravljanje te občinske ceste. Najbrže misli zdaj, da jo sme uporabljati za gnojišče in skladišče drv ter sme tudi kamenje s te ceste voziti v svojo cesto. Omenjam naj še nekega drugega klerikalca, kateremu se silno dobro zdi, da svojega soseda draži in mu dela škodo. Možak ima namreč tik nad sosedovim gozdom tako napravljeno škarpo, da se kamenje samo sproži, tolče ob drevje in se slednjič ustavi na sosedovem travniku. To je klerikalno bratstvo! Mene sicer ne brigajo dosti udmaški klerikalci; le če se mi še kdaj kaj sličnega prigodi, si bom znal pomagati. REČICA PRI LAŠKEM. Oni klerikalni bogaboječi občinski odbornik svetokrištofske občine, ki hoče imeti gostilniško koncesijo in kateremu je pri stavbi zmanjkalo žebljev, pravi, da ni resnica, kar ste poročali, da je namreč na sejmov dan hotel žeblje v Laškem poceni «kupiti». Naj le toži, pa mu borno dokazali. PIŠECE. Dne*24. avgusta smo imeli občinske volitve. Kakor v vsem Posavju so odnesli klerikalci tudi tukaj precejšen del zaslužene blamaže. Kdor je videl vse noči in dneve frfotati po naši in sosednji občini blagoslovljeno črno suknjo našega župnika, ki • je tako agitiral, da si je nakopal težko naduho, ta je mislil, da bo vse mrgolelo samih «črnih» kroglic. Da bo uspeh siguren in zmaga tem častnejša, kakor je to en teden naprej prerokoval «Slovenski gospodar», so poklicali celo dva pravcata klerikalna «tigra» iz Beograda, da sla par zbranim klerikalnim kandi- datom, ki bi bili radi izvoljeni, navijala pamet. Pa vse to ni nič pomagalo. Ljudstvo je tu že tako sito klerikalnih farbarij in laži, da je vsak poizkus, spraviti ga zopet v klerikalno bisago, popolnoma zastonj. Da so naši ljudje tako. temeljito spoznali sleparijo klerikalcev, gre največ zaslug priljubljeni «Domovini», ki prihaja semkaj v velikem številu ter brezobzirno ter pravično žigosa klerikalna lopov-stva. V naši župniji so dobili klerikalc: v občini Pišece 4 od 17 odbornikov, v Globokem 6 od 17 ter v Boisnem 1 od 7. Med temi je pa večina takih, ki so vse drugo kot klerikalci in ki jih je samo časlihlepnost po od-borniškem mestu pripeljala na listo klerikalcev. Zvezda pišečkih «l.igrov» je na primer bivši štajercijanec oskrbnik graščine barona Moscona Nemec Schagl, ki se je razvil iz navadnega nemaniča v kapitalista, dočim je njegov gospodar baron Moscon moral prodati zadnje konje iz hleva, da je plačal davek. Za klerikalce se ie posebno trudil Franc Kene iz Globokega. Ta politični šišmiš, ki menja barvo pod vsako vlado, je postal seveda vnet klerikalec, odkar imajo «tigri > veliko besedo v vladi, ter jim bo ostal tudi zvest do smrti — njihove vla'de. Na žalost pa nima ta politična ničla nikogar, ki bi mu nasedel. Zabavali smo se teden pred volitvijo, ko je hodil po pišečkih gostilnah in izpraševal volilce: «Saj si ti naš, boš volil z nami, s SLS?» Ko je dobil hudomušen odgovor: «Seveda, z vami pa že, z vami!» je hitro poklical «šte-fan» vina, plačal in šei dalje agitirat. Ljudje pa so se smejali, zastonj pili in potem volili protiklerikalno. Polomilo pa so ;o pri nas naši SKS, ki prednjačijo tukaj z neodpustliivo malomarnostjo in nerodnostjo. Svojo listo so sestavili tako «točno», da jim jo je okrajno glavarstvo razveljavilo na pritisk in inhige klerikalcev. Ugajalo pa nam je vsekako ponašanje nosilca te liste g. Kostanjška, o katerega protiklerikalstvu smo dostikrat dvomili. Ko je bila njegova lista razveljavljena, je na katerem so v prejšnjih časih vitezi sprejemali tujce. Velika vrata imajo vdelana majhna vrata, kjer je imel vhode in izhode vratar. Če je bil prišlec sumljiv, so ga takoj zaprli za temi vrati v neko kletko, kjer je moral čakati oprostitve. Na velikih vratih kleti je naslikal naš samouk Rangus hajduke, ki so se posvetovali, bi li napadli trdno zidovje ali ne. V gradu je še sedaj lična kapelica. O tem gradu pripovedujejo: Neznani hajduki so naskočili grad leta 1665. ponoči in vdrli skozi okno v obednico. Zbudili so sobarico, ki je spala ped oknom ob zidu. Ropar se je po neprevidnosti zadel ob njo, ki je pričela kričati, a prijel jo je za vrat in iel oaviti. Medtem so vdrli tovariši v grad, kjer so ropaff. Istotako so zbudili graščakmjo Marijo Rozino, plemenito Buzet, njžfio hčerko in oskrbnika Vuka" Salomona Janka. Obe so mučili, a oskrbnika so ubili. Skozi okno obednite sta težavno ušli na vrt in tuedfcm so roparji ugnali stražo ter pobrali vse, kar jim je prišlo v roke. ---Sto let pozneje so lig- abili drugo gospo gra-ščakinjo in j', odsekali roki. Iz strahu pred to j drhaljo je graščak na Vrhovem postavil i stalno nočno stražo. I Naši hajdi.kt z vodnikom Sintičem so krenili proti Novemu mestu. V gozdu Žer-javin poleg posestva Vovko, to je blizj Astroškega boršta, jim je Sintič pobegnil. Še jsto noč so oplenili nekaj samotni ji hi§ ter jih zažgali. Tri dni so se potikali tam okrog ne da bi se sešli s stražo, ki je imeia nalog jih zaslediti ter odpeljati v zapore. Ker pa tudi hajdukom to življenje ni ugajalo, so krenili proti Metliki na Hrvatsko, kjer se je izgubila zadnja sled za njimi. Tedaj sta se med ljudstvo zopet vrnila stari mir in red. Tako se je tu doli vršil zadnji «turški» napad. Od Gracarjevega turna mimo gradu Vr-hovo krenemo proti vzhodu, kamor pridemo v gorsko vas Cerovi log. Vas je majhna in v zatišju, kjer so imele razne hajduške čete mnogo skrivališč. V neposredni bližini je grad Prežek. Poslopje je last Langerja, o katerem se čuie, da so imeli njegovi predniki mnogo opravila s Turki. Kct spomin na turške boje je baje shranjeno še staro turško orožje, tako zvani handžar, ki je bi! vzet mohamedancu. Graščina je v gorskem zatišju, zdaleč je vidno le nekaj belega zidovja in strehe. To lahko opaziš, ako se pelješ po državni ces i v Novo mesto. Poleg gradu so še razvaline v liki kroga, kjer je bila trdnjava. — lu ce je nekoč v poletnem času mudil pesnik dr. Fr. Prešeren. Zal, da je graščina tako zapuščena, da sega v roko razpadu! Ako krenemo nazaj proti Vrhpclju, pridemo med vinskimi goricami, rev . i resi polju iii gozdnem zatišju v I k-.<.-:je. Ut^cr dan volitev pred cerkvijo po prvi n aši dal to v vednost voiilcem oglasiti ter tam javno pozval svoje somišljenike, da volijo listo socialnih demokratov. Vsi protiklerikalni volilci so oddali glasove socialnim demokratom, ki so dobili 13 odbornikov proti 4 klerikalnim. — Volitve so pokazale, da kljub vsem klerikalnim tigrom, župnikovi agitacijski naduhi, agi-tacijskemu vinu, kljub Orličem in Marijinim devicam itd. Pišece pod župnikom Toplakom ne bodo nikdar klerikalne. — Demokrat. Kmetijski pouk PREMOČNO OBIRANJE PESE. Po naših svinjerej;kih krajih je navada, da peso obiramo in da pokladamo njeno listje prašičem. Na ta način nam pesa koristi tudi s svojim listjem, ki nam veliko zaleže pri reji prašičev, zlasti v poznem poletju in v zgodnji jeseni, ko zmanjkuje druge pripravne klaje. Kakor je ceniti ta važen stranski pridelek, ki ga imamo v pes.nem listju, tako seveda ne smemo predaleč izrabljati pese za teko obiranje. Žal, da se na našem malem posestvu sern in tja preveč greši v tem pogledu in da se pesa preveč obira na veliko škodo njenemu poznejšemu pridelku na koreninah. Preveč obrana pesa zastaja namreč močno v svoji rasti in ne more delati debelih korenin. Pomniti moramo, da se korenjske rastline debelijo s pomočjo listja. Ce to prezgodaj odstranimo, se korenina ne more razvijati. Prvič ji manjka s tem potrebnih listov, ki sprejemajo in pretvarjajo potrebno hrano, s katero se redi korenina, drugič pa odvzamemo z listjem sploh vse tiste listne snovi, ki gredo nazadnje v korenino, ko se začne listje sušiti in ki veliko izdajo, c;a se korenina bolj zdebeli. Preveč obrana pesa ostane zaradi tega drobna. Le njen vrat se steguje, čim bolj jo cbiramo. Vse, kar smo ji z listjem odvzeli, vse to manjka njeni korenini in še več, tako da je končni pridelek veliko manj vreden kakor tisto listje, ki smo ga odvzeli z obiranjem. Pri nas se vse to še toliko huje pozna, ker peso sploh premalo okopavamo. Namesto po trikrat in štirikrat, jo okopljenio samo po dvakrat. Če bi jo manj obirali in raje večkrat ckopali, bi biii njeni pridelki vse lepši in bo- j gatejši. Namesto tega delamo ravno narobe,' jo obiramo do zadnjih srčnih listov, pozneje pa sploh nič več ne okopavamo. Pri pesi smemo obirati le krajne liste, ki se začnejo nagibati in na vrhu sušiti. Pesa, katero tako oberemo, da ji puščamo samo zadnje tri srčne liste, se ne more uspešno razvijati, ker ji manjka listih njenih zelenih delov (namreč listov), ki so neobhodno potrebni za njeno življenje, za njeno rast in za ugoden razvoj korenin. To škodo občuti najprej pesa. ki zastane v rasii, in naposled mi, ko spravljamo namesto debele pese samo njene drobne in prisušene korenine, in ko nam pozimi zmanjkuje potrebne klaje za prašiče. Kakor je odobravati, da se pesni pridelek izkorišča tudi z obiranjem lisija, tako ne smemo po drugi strani iti nikdar tako daleč, da bi obiranje škodilo celotnemu pridelku. BOLNA LUCERNA. Lucerna trpi na raznih listnih boleznih, j ki se prikazujejo navadno v poznem poletju in najraje pri poznejših košnjah, namreč na; tretji ali četrti košnji. Poznamo jih na tem, j 1 da listje pobledi in da dobi po sebi razno-j I barvne pege in pike. Te bolezni povzročajo j j razne glivice, ki se naselijo po listju in ki jih I ■ z latinskimi imeni označujemo s «Pseudo-j peziza Medicaginis», • «Pbyllosticta Medica-| ginis» in «01eosporium Morianum». Najbolj j navadno nastopa bolezen, zaradi l.atere nam začne listje pegasto rumene t i če pogledamo ' te liste nekoliko bliže, najdemo sredi rumenih pri vsaki graščini, je bilo tudi tu majhno poslopje za oskrbnika. V tem je stanoval v času Valvazorja reven mlinar, ki je opravljal svoje delo v mlinu poleg ribnika, ki ga pa zdaj ni več. Preprosto ljudstvo govori, da je mlinarju preprečil škrat mlenje žita. Ubogi mi-nar tudi ponoči ni imel miru pred škratom, ker le ta ga je večkrat potegnil iz postelje, ko je bil v najlepšem snu. Revež se je tako prestrašil, da je zapustil mlin in se preselil drugam. Samostan Plete/je kot graščina je bila ' last nekega Sichers eina, pozneje celjskih grofov ter od leta 1410. mnogo večje in prenovljeno poslopje — samostan kartuzijanov, pozneje jezuitov. Ustanovnik samostana Herman Celjski je bii tamkaj pokopan. Valvazor je zabeležil pripovedki, da je nekoč ob močnem deževju tu izpod neba padel zmaj, ki ga je videlo mnogo ljudi. Krog zmaja je bil tak smrad, da ga ljudje niso mogli prenesti. Do Jožefa 11. je Ivi samostan v las i menihov, pozneje pa ga je zadela ista usoda kot mnogo drugih na Kranjskem. Kot graščina je bila v lasti države pod upravo oskrbnikov. Med drugim nai omenim tudi Jožefa Eesla, ki je izumil vijak za ladje. Pozneje je bila graščina v lasti raznih grofov in nazadnje baronic «Borš», ki so prodale vse posestvo r.enihom Lartuzijanoro. Ti so podnje in gospodarstvo popolnoma renovi-Tu vidiš vzorno U.eltjtivo, sadjerejo, čebelerejo, živinorejo, gozdarstvo ter vino-rejo. Prijazni stanovalci samostana pokažejo razne umetnine in knjižnico, ki šteje več sto knjig. Njihovo posestvo sega. tja gori do hrvatske meje proti Trdinovemu vrhu in zopet nazaj proti Opatovi gori nad Kostanjevico. Ako se mudiš v okolici samostana, pojdi v prijazen kraj Drča, kjer vidiš v gorskem zatišju veliko duplino, o kateri ljudstvo govori, da so bili tamkaj podzemeljski prehodi, slič-ni onemu Erazma Predjamskega pri Vipavi. Iz te votline prišumi mrzla in bistra voda «Lačni studenec». V kotlinah se dobe tudi nekaki kapniki. V «Lačnem studencu* je precej postrvi. Življenje je tu zlasti maja meseca divno, ker te razveseljuje z mičnim petjem slavec. Tu najdeš mir ter zadovoljnost in pozabiš vse tuge človeškega življenja. Od tu krenemo med vinogradi proti vzhodu in pridemo v Rakovnik, Novi Lurd', ki je božja pet, kamor roma vsako leto na tisoče ljudi. Ko opravimo tu svojo pobož-nost in si ogledamo kraj, krenemo v gozd, i kjer pridemo po položni poti h kostanjevi-škemn gradu. Ustanovitelj tega sta bila koroški vojvoda Bernard in njegova žena Juta, hči češkega kralja Venčeslava. Pozneje so ga izpremenili menihi v samostan, ki ga je cesar Jožef II, prevzel v državno last. V tej I giaščini so že tudi kovali državne novce, | sedaj sta pa tamkaj nastanjeni sodniia in šum-! ska uprava. i (Konec prihodnjič.) lis črne pege in pikice. Tako obolela lucerna daje manj košnje in, kar je posebno poudarjati, tudi manj okusno in manj tečno klajo. Ker nimamo proti tem boleznim nobenega uspešnega sredstva, se jih je kolikor mogoče varovati, da nam ne delajo prevelike škode. Nedvomno je, da pospešujejo listne bolezni na lueerni razne okolnosti, kakor pomanjkanje potrebnih hranil, vlažna lega, pomanjkanje apna v zemlji, vlažno vreme itd. Priporoča se, da znižujemo neugodni vpliv teh bolezni z dobrim oskrbovanjem in dobrim gnojenjem. Znano je, da nam slabotne rastline bolj trpe pred takimi boleznimi kakor pa rastline, ki so močne rasti, ker se te de-teljne bolezni najraje prikazujejo pozneje, ko jim zmanjkuje potrebne moči v zemlji; v poznejših letih storimo prav, če vzdržujemo lu-cerno pri stalno dobri moči, kar se da doseči le z rednim in zadostnim gnojenjem. Redno in dobro gnojena lucerna bo laže prenesla napadanje bolezenskih glivic, kakor pa lucerna, kateri manjka potrebne moči v zemlji. Da je res tako, se lahko prepričamo s poskusom. Dajmo del lucerne dobro gnojiti, drugega pa pustimo brez zadostnega gnojenja, pa se kmalu prepričamo, za koliko bolj odporna je gnojena lucerna proti napadom po listnih boleznih in koliko boljše in teč-nejše pridelke nam daje. — če bi manjkalo zemlji zadostnega apna, jc treba tudi z apnom pomagati. Pri nas se za listne boiezci pri lueerni premalo zanimamo in premalo brigamo, kar pa ni prav. S tem le sebi škodujemo. Bodimo tudi v tem pogledu bolj skrbni in skušajmo škodljivi vpliv, ki £a imajo te bolezni in količino in kakovost pridelha, zmanjšati in preprečiti z dobrin! gnojenjem in če treba tudi z apnenjeiTi. TRŽNI PREGLED. ŽITO. Zaradi zboljšanja dinarja so cene oslabele. Na novosadski blagovni borzi so se irgovali 10. t. m.: pšenica po 345 do 355 Din, ječmen za pivovarne po 345 do 350 Din, turščica po 285 do 290 Din, fižol po 430 do 440 Din, moka «0» po 560 do 600 Din, «6» po 460 do 480 Din. ŽIVINA. Tudf živini so cene lahno nazadovale. Za kilogram žive teže so se trgovali na zagrebškem sejmu biki po 12 do 14 Din, junice po 12 do 15 Din, krave prvovrstne po 13 do 14 Din, drugovrstne po 11 Din 50 par do 12 Din 50 par, tretjevrstfle po 8 do 10 Din, voli prvovrstni po 15 do 15 Din 50 par, drugovrstni po 12 Din 50 par do 13 Din 50 par, tretjevrstni po 10 do 12 Din, teleta po 17 do 21 Din, svinje debele no 23 do 24 Din, mesne po 20 do 21 Din, konji za klanje po 4 do 4 Din 25 par. Konj je stal med 3000 do 12.000 Din komad, žrebe do 1 le^a 2200 do 3000 Din, do 2 let 2800 do 3000 Din, do 3 let 4000 do 5000 Din. KRMA se je tržila na zagrebškem sejmu: detelja po 125 do 138 Din, seno po 75 do 100 Din, otava po 100 do 105 Din za 100 kg. — Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 10. t. m. v devizah: 100 avstrijskih kron za 10% pare, 100 italijanskih lir za 331 Din 50 par do 334 Din 50 par, 1 dolar za 75 Din 80 par do 76 Din 80 par, 100 francoskih frankov za 400 do 405 Din, 100 češkoslovaških kron za 226 Din 50 par do 229 Din 50 par. Kongres kmetijske omladine v Ljubljani Prošli petek je bil otvorjen v Ljubljani prvi kongres slovanske kmetijske omladine in je trajal do nedelje. — Poleg jugoslovanske kmetijske omladine se je kongresa udeležilo tudi več zastopnikov iz češkoslovaške, Bolgarske, Poljske, Rusije in Lužičkih Srbov. Prisotni so bili dalje bivši minister g. Pucelj, bivši bolgarski minister Obov, češkoslovaški kmetijski minister dr. Hodža ter predsednik našega parlamentarnega zemljoradniškega kluba poslanec Lazič. Kongres je otvoril bolgarski zastopnik Zaharijev, a za predsednika kongresa je bil izvoljen Slovenec Tomšič. Nato so sledili pozdravni govori zastopnikov raznih slovanskih omladinskih organizacij. Kongres je nato naslednja dneva razpravljal o raznih vprašanjih, zadevajočih potrebe in koristi slovanske kmetijske omladine. Rezultat posvetovanj je bil med drugim ta, da se je osnovala Zveza slovanske kmetijske omladine s sedežem v Pragi. Cela prireditev je bila lepa manifestacija slovanskega bratstva in sloge. Po končanih posvetovanjih se je v nedeljo dopoldne sestavil na Bleivveisovi cesti slavnostni sprevod, ki je krenil pred spomenik pesnika dr. Prešerna, kjer je imel gospod Koče lep nagovor na navzoče. V ponedeljek so se udeleženci odpeljali na Bled, kjer se je vršil običajni vsakoletoi kmetski praznik. Konjska dirka in razstava goveje živine Združeni s kmečkim praznikom sia bili letos konjska dirka in razstava plemenske goveje živine. Pri konjski dirki je v kategoriji enovprež-nih toplokrvnih konj (daljava 2000 m) dobil prvo nagrado gosp. Viktor Čannan iz Zg. šiške za svojo štiriletno kobilo «01go» (3 min. 40 sek), drugo Peter Hrovat z Ja-vornika (sedemletni «Gol», 3 min. 50 sek.). Pri dvovprežnih toplokrvnih konjih (daljava 2800 m) sta odnesla prvo nagrado gg. Viktor čarman («Olga») in Fr. Kodela («Maksl>) 3 min. 30 sek., drugo Pernuš z Bleda («Lise:» in «Mara» 3 min. 36 sek.). Tretje mesto si je izvojeval g. L. Bohinec iz Lesc, ki je prispel na cilj samo eno sekundo pozneje. V kategoriji «ameriških dirkačev* je privozil kot prvi na cilj g. M. Slavič iz Ključarovcev pri Ljutomeru, za njim gg. A. Slavič in Fr. Vav-potič iz Banovcev. Največ zanimanja je vzbudila dirka jahačev na daljavo 2400 m. Prva je pridirjala v 3 min. 25 sek. dveletna angleška kobila «Diližana» podpolkovnika Brabeka z narednikom Nesterjem. «Diližani» je sledil sedemletni «Dragan» g. M. Primožiča s Pristav? v 3 min. 45 sek., nato «01ga» g. Fr. Ko-dele ml. z Viča (3 min. 50 sek.) ter «Apolo» g. Ant. Juvančiča iz Vidma (3 min. 55 sek). Na razstavo plemenske goveje živine je bilo prignanih 92 glav. Pri ocenjevanju bikov je dobil prvo nagrado bik posestnika Janeza Ferjana 7. Ribnega, druge nagrade so dobili razstavljeni biki posestnikov: Jakoba Vidica iz Zagorice, Blaža Lukana iz Zasipa in Ivana Pmeta iz Sp. Gorij. Tretje nagrade so dobili biki posestnikov: Alojzija Prešerna iz tiraš, Franca Jana iz Gorij, Petra Sitarja iz Misač, Rudolfa Lakota z Dovjega in Josipa Vazlja s Češnjice. Krav je bilo planinskih 21, hlevskih pa 28. Od teh so dobili prva darila za planinske krave živinorejci: Anton Rogač iz Lesc, Ivan Vester iz Zagorice ter Josip Bertoncelj iz Mošenj. Razen teh so bile razdeljene še tri druge nagrade ter sedem tretjih. Za hlevske krave so dobili prvo darilo: Ivan Langus iz Lesc; drugo nagrado pa: Matevž Ulčar, Bled; Franc Žilih, Hlebce; Anton Vovk, Bled; Olga dr. Kavčičeva, Bled; Martin Toman, Predtrg, ter Ivan Rihteršič, Zagorica. Telic je bilo vseh skupaj 28. Prvi darili sta dobila Jakob Koselj iz Lipnice ter Jernej Vovk iz Breznice. Z drugimi darili so bili odlikovani: Josip Trpine z Mlinega, Anton Rogač iz Lesc, Ivan Ažman iz Hraš, Franc Čop iz Breznice ter Peter Piber iz Sp. Gorij. Tretjih daril se je razdelilo sedem. Darila so bila prav skromna, vsega skupaj se je razdelilo samo 5750 Din. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je prezrlo to razstavo in ni na prošnjo za podporo dalo niti odgovora! Svoboda Fran: Poslednji mož. Veseloigra v treh dejanjih. Poslovenil Fran Gove-kar. Založila Tiskovna zadruga. Cena 14 Din, s poštnino 75 par več. Pravkar je izšla v za- plača lahko tudi v mesečnih obrekih Ustanovni člani plačajo enkrat za vselej 1000 Din. Dobrodošli so tudi poljubni prispevki podpornih članov. Prijave članov in prispevke je pošiljati na Podporno društvo za učiteljski naraščaj v Ljubljani v roke g. blagajnika Fr. Jerana, .avnatelja Akademskega kolegija, Ljubljana, Kolodvorska ulica 22. Ker je zadeva nujna, prosimo, da se člani v obilnem številu čimprej priglasijo. * Nov zakon o invalidih. Ministrstvo za socialno politiko je izdelalo načrt zakona o invalidih. Popolnoma nesposobni invalidi naj bi po tem načrtu dobivali na mesec 750 dinarjev invalidnine, ostali pa odstotno po svoji nesposobnosti. * Izseijeniški potni listi. Izdajanje izselje-niških potnih listov za vse države razen Zedinjenih držav je po naredbi ministrstva za socialno politiko preneseno na policijske oblasti. Potni list izda politična oblast v sedmih dneh po vložitvi prošnje. * Srednja kmetijska šola v Mariboru. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je odredilo, da se mora zopet otvoriti prvi letnik te šole. Sedaj iščejo prostore za to šolo. * Marijanski kongres v Ljubljani. Preteklo nedeljo in ponedeljek se je vršil v Ljubljani Marijanski kongres, katerega se je udeležilo več tisoč članic raznih Marijinih družb z dežele. Na kongres je dospel tudi kardinal Cagliero in papeški nuncij iz Beograda Pele- logi Tiskovne zadruge Svobodova veseloigra! grjne.t'. Po vseh cerkvah so se vršile Mari-«Poslednji mož», ki bo prav dobrodošla, ,ine pobožnosti. V ponedeljek popoldne pa ; e vsem podeželskim odrom. Nanjo opozarjamo j ;e vršilo na Valvazorjevem trgu pred cerkvijo vse naše čitalnice, bralna in izobraževalna društva, ki prirejajo ljudske predstave. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. * Krst sina kneza Pavla. Te dni se je vršil pri Križankah kronanje Marije. Od tam so nesli Marijin kip v procesiji na Rakovnik. Procesije se je udeležilo veliko števiilo ljudi, večinoma štajerskih ženic z mnogimi zastavami Marijin h družb. Procesije se je udeležil tudi pravoslavni prota jankovič, ki je na ta način dokumentiral bratske \ erske občutke v Londonu krst sina kneza Pavla in princeze i pravoslavne cerkve. Marijanska proslava je Olge. Princ je dobil ime Aleksander. j potekia brez incidentov, a poudariti moramo, " Nov prošt v Novem mestu. Za prošta da je bila organizacija zelo slaba, kajti vod-v Novem mestu je imenovan bivši spiritual: stvo kongresa bi se lahko vsaj toliko pobri- j samostana v Škotji Loki duhovni svetnik g o- j galo, da bi za udeležence preskrbelo primer-spod Karel Čerin. Novi prošt je star 47 iet. 1 na prenočišča. Zgodilo se je, da veliko ljudi * Občinske volitve v Sodražici. Pri ne- sploh ni dobilo prenočišča in so tako ljudje : deljskih občinskih volitvah v Sodražici je JDSl spali kar zunaj po parkih in nasadih, dobila 153 glasov in 9 odbornikov. Demo- * Lepa starost. Svoj 901etni rojstni dan je ! praznovala dne 4. t. m. gospa Rozalija Čer-kuč, stara mati gospe Mirni Kranjčeve in i pratašča veletrgovea ter posestnika g. Zdrav- i ka Kranjca v Celju. Še na mnoga leta! * Politični umor v Medjhnurju. Prošlo -nedeljo ponoči so radičevski kmetje v Donji \ Dubravi napadli kmeta-demokrata Cižmešijo ter ga s koli pobili na tla. Vpili so nad njim: «Vrag te vzemi, ker nočeš priznati hrvatske republike.* — Čižmešiji je bila zlomljena od udarcev roka in ključna kost ter prebita lobanja, tako da e ostai na mes'U mrtev. * Župnik se težko ponesrečil. Francu Za-goršku, župniku na Ptujski geri, so se na povratku s Pragerskega proti domu splašili konji pred ciganskimi ognji in prevrnili voz. Župnik je tako nesrečno padel z voza, da si je zlomil obe roki. * Posledice neprevidnega skoka. Pred nekaj dnevi se je pozno zvečer vračal z vozom iz Brezna proti Lehnu na Pohorju posestnik in župan Volmajer. V lehniškem grabnu, je v temi skočil z voza in padel v sedem metrov globok jarek. Pri padcu si je tako poškodoval hrbtenico, da mu je spodnji del telesa popolnoma ohromel ia ie ie malo upanja, c!a bo okreval. , krati so od zadnjih skupščinskih volitev napredovali za 63 glasov. Lista SLS je dobila 142 glasov in 8 odbornikov, lista g. Lovren-čiča (tudi SLS) 99 glasov in 5 odbornikov. Mnogo naših pristašev je oddalo svoje glasove tudi za listo žigmarske pedobčine, katero so volili volilci brez razlike strank :er dosegli 43 glasov in 3 odbornike. * Kočevje v slovenskih rokah. V nedeljo so se vršile v Kočevju občinske volitve. Volitve so pokazale, da je Kočevje slovensko mesto, kajti v novem odboru imajo Nemci 10, Slovenci pa skupno 15 odbornikov. Demokrati in radikalci so nastopili s skupno listo ter dobili 140 glasov in 7 odbornikov. * Podporno društvo za učiteljski naraščaj si je nadelo važno nalogo, da podpira naše učiteljiščnike za časa študij. Revnim in marljivim gojencem bo preskrbelo stanovanje in prehrano brezplačno ali vsaj po znižanih cenah. Društvo pa bo moglo nuditi izdatno podporo !e tedaj, ako bo pristopilo dosti članov, ki imajo srce za revne in podpore najbolj potrebne učiteljiščnike. Vabimo vse ( prijatelje šole in učiteljstva, da pristopajo v obilnem številu k podpornemu društvu. Let-j na članarina za redne člane {e 60 Din, ki se * 35. skupščina družbe sv. Cirila in Metoda se je vršila prošlo nedeljo v Celju. Zanimivo je bilo predvsem poročilo tajnika inž. Mačkovška, ki ie med drugim oČrtal družbeno delo in opisal šolske prilike med našimi neosvobojenimi »n zatiranimi brati v Julijski Krajini in na Koroškem. V društvenem vodstvu ostanejo vsi dosedanji funkcionarji z vladnim svetnikom Senekovičem kot prvo-mesfnikom. * Sramoten čin avtonomistovskega režima je n. pr. ta, da so upokojili muzejskega rav- j na:elja v Ljubljani dr. Mantuanija, ki je strokovnjak v teh zadevah, a na nje&ovo mesto postavili klerikalnega ljubljenca dr. Mala, ki po svoji sposobnosti daieko ne doseza doktorja Mantuanija. Klerikalci so sirovo vrgli na ulico zaslužnega moža, da ugodijo svojemu Biiljencu. To pa ni nasilje in korupcija, kaj? * Nesreča v ljubljanski tobačni tovarni. Ključavničar Mišmaš v tobačni tovarni, stanujoč na Viču, je imel v četrtek zjutraj opravka v oddelku strojev za izdelavo stročnic. Med delom pa je tako neprevidno manipuliral, da si je močno poškodoval roko in je moral iskati zdravniško pomoč v bolnici. * Namesto skobca ustrelil čuvaja. V bližini predilnice v Cepinu so našli te dni poljskega čuvaja Morica Bodeja mrtvega. Komisija je ugotovila, da je bil ustreljen z lovsko puško. Nekaj korakov od mrtveca je ležal ustreljen skobec. Domneva se, da je kateri poljski čuvaj streljal na skobca, obenem pa po nesreči zadel tudi svojega tovariša. * Strela je udarila te dni ob hudi nevihti v gospodarsko poslopje posestnika Androliča v Budini pri Ptuju. Poslopje je bilo takoj v plamenu in je pogorelo do tal. Zgorel je tudi hlev in šest prašičev. Živino so pravočasno rešili, škoda je velika in je deloma krita z zavarovalnino. * «Priporočljivai služkinja je Ana Varšek z Gline pri Ljubljani. Tri dni je služila pri i ge. O. v Ljubljani, četrtega dne pa je ni bilo več, ker je okradla gospodinjo za 100 Din in en par copat. Prijateljica Varškove, ki je tudi služkinja, je menila, da Varškova rada tako napravi. * Dva ciročička zgorela. V selu Maja pri Djakovem so se te dni otroci igrali na rie-kem skednju, kjer so se skrivali v slami. Ko sta se bili dve sestrici, štiriletna Katica in dveletna Ružica Frizon zakopali v slamo, so ostali otroci v svoji neprevidnosti zažgali slamo. Plamen je takoj obiel deklici, ki sta v strašnih mukah zgoreli. * Nezgoda v vlaku. Dne 3. t. m. je pri popoldanskem vlaku na lokalni železnici Grobelno-Rogaška Slatina težko ponesrečil kirjač Emeršič. Padel ie med vožnjo malo pred Rogatcem iz vlaka ter se tako močno poškodoval, da so ga morali takoj odpeljati v celjsko bolnico. * Neprevidno spanje. Petnajstletna Marija Mehle, hči posestnika iz Luč pri Litiji, je dne 4. t. m. kuhala v kotlu svinjsko hrano in zaspala poleg kotla. Nenadoma se je dcklici vnela obleka in v trenutku je bila v plamenu. S težkimi opeklinami so jo pripeljali v ljubljansko bolnico, kjer je po težkih mukah izdihnila. * V Picsivici pri Brezovici je v ponedeljek pogorelo gospodarsko poslopje g. Filipa Šte-fančiča. Zgoreli so vozovi, seno in drugi pridelki. * V št. Vidu pri Planini je umrl po kratkij bolezni g. Miha Jazbinšek, trgovec in posestnik. Pokojnik je bil splošno spoštovan. Blag mu spomin! * Na Vrhniki je umrl dne 6. t. m. trgovec g. Anton Zakrajšek v visoki starosti 76 let. Ljubeznivega moža je vzljubil vsakdo, kdor ga je poznal. N. v m. p.! * Pri Sv. Križu pri Moravčah so pred nekaj dnevi vlomili uzmoviči \ trgovino Hinka Humerja in odnesli raznega ženskega in moškega manufakturnega blaga, galanterije, perila in špecerije v vrednosti 23.S80 Din. * V Krškem je bil izvoljen za župana dosedanji župan g. Joško Pfeifer. * V Zagorju je v potoku Medija utonil 761emi starček Ignacij Rajnar. Padel je po nesreči vanj. * V Spodnjih Racah je dne 4. t. m. ponoči požar uničil gostilničarju Lasehitzu poslopje. Škoda je velika. * V Središču je preteklo nedeljo zjutraj, ko so domačini odšli v cerkev, pa^el pol-drugoletni sinček posestnika Antona Turka v močno narastli potok Trnavo, ki teče mimo njegove hiše. Otroka so kmalu potegnili iz vode, niso pa ga mogli več spraviti k življenju. * V Zrečah pri Konjicah je umrl posestnik Franc Fink, oče mariborskega meščansko-šol-skega nadzornika. Pokojnik je bil splošno priljubljen. N. v m. p.! * V Pernicah nad Mu to ie že 2. junija pobila toča poljske pridelke. Marsikateri k-ner je moral poKCsiti ozim;no in sejati kaj drugega. Tudi turščico je uničila toča, a preorali so polje in sejali jaro žito. — Toda nesrečni kraj je ponovno zadela toča, in sicer 1. t. m. popoldne. Toča, debela kakor lešniki, je pobila vso še nepožeto pšenico, rž, oves. ajdo in druge pridelke. Vidijo se samo še stebla. Prizadeti kmetje obupujejo. Iz rajnih krajev * V Dol. Logatcu te preminula v ponedeljek v starosti 75 let gospa Marija Tršar, vrla narodna žena. Blag ji spomin! Beležke -f Vlada poštenosti, pravice in reda. Z vsakim dnem bolj se kaže, da je gornji naslov, ki ga je v ogabnem samohvalisanju trobilo klerikalno časopisje, le grdo varanje. Pri novi vladi avtonomistov se dogaja baš nasprotno. Režimovcem neljubo uradništvo se premešča in upokojuje, novi davki se pripravljajo, draginja se pospešuje, zakoni se ne upoštevajo dovolj. Povsod se že občuti težka pest naših klerikalcev, ki so kričali o korupciji, a jo sedaj v resnici sami gojijo. Saj ne puste na miru niti sodništva in so začeli svojo gonjo proti njemu s tem, da so odstranili dr. Gradnika iz stanovanskega razsodišča. Kaj je korupcija, katero so očitali klerikalci prejšnji vladi, bomo videli šele sedaj pod režimom ^poštenosti, pravice in reda». -f Svoboda. Pod prejšnjo vlado, o kateri je klerikalno časopisje neprestano in z naj-gršimi psovkami trobilo, da je nasilna, so se delavska zborovanja mogla prosto sklicevati, pod vlado ^pravice in reda» pa je bila skupščina neodvisne delavske omladine v Zagrebu zabranjena. -f Vprašanje slovenskih bolnic. Pod prejšnjo vlado so klerikalci 25. maja sklicali v «Unionu» v Ljubljani protestni shod proti odpuščanju bolnikov iz bolnic v Sloveniji. V takrat sprejeti resoluciji se je zahtevalo, da vlada takoj nakaže za bolnice vse, kar poti ebujejo. Danes, ko so klerikalni avtonomisti sami v vladi že drugi mesec, pa se za naše bolnice ni zganil niti prst. Sedaj je seveda dobro. Varalice so bili takrat in so še sedaj, kajti da so bolnice v Sloveniji tako zapostavljene, je sploh krivda klerikalcev, radi katerih brezbrižnosti za časa samoradikalskega režima se za slovenske bolnice niso vnesle zadostne vsoto, če vam je takrat bilo res za naše bolnike, pokažite sedaj, ko o tem odločujete. Zanimivosti X Merski roparji 20. stoletja. Nedavno so japonska sodišča končala preiskavo proti več .japonskim morskim roparjem, ki so pomorili in okradli mnogo ruskih ter kitajskih državljanov v ruskih vodah na Daljnem vzhodu Preiskava je trajala več ko 2 leti. Obtoženih je bilo 37 ljudi. Roparji so si najeli neki parnik, se preskrbeli z orožjem ter pri Ale-utih (otoki) napadli neko rusko tovorno ladjo, se polastili njenega tovora ter zajeli 4 ruske mornarje. Podobno so se polastili tudi drugega ruskega parnika, zajeli 17 oseb ter ladjo potopili. Čim so postrelili vse ujetnike, so si razdelili plen in se vrnili domov na Japonsko. Leta 1022. je policija zločince izsledila in sodišče jim je sedaj prisodilo edino pravo kazen — smrt na vešalih. X Zvestoba psa. Neki kmet iz angleške pokrajine Cumberland se je napotil s svojim ovčarskim psom in s čredo ovac na sejem, kjer je nameraval ovce prodati. Na sejmu je res kmalu našel kupca, in sicer nekega kmeta," čigar kmetija se je nahajala daleč od se£ ntišča. Ker pa kupec ni imel svojega ovčaiV skega psa pri sebi, je prosil prodajalca, naj mu posodi psa, da mu bo pomagal goniti domov ovce, katere je kupil od njega, ter še malo čredo drugih ovac, katere je kupil od drugih prodajalcev. Lastnik je privolil v to prošnjo s pogojem, da mu takoj vrne psa, čim bo imel ovce v svoji staji. Nato je lastnik psa ukazal svoji zvesti živali, naj spremlja čredo, ter je odšel domov. Naslednjega jutra se je zelo čudil, ko se pes še ni povrnil. Zaman je povpraševal pri sosedih in drugih ljudeh, kar je naenkrat zagledal svojega psa, ki je z glasnim lajanjem gonil pred seboj vso čredo ovac, ki jih je prejšnji dan prodal. Kakor je potem kmet naslednjega dne izvedel, je njegpv pes vso noč držal čredo svojega gospodarja proč od ovac, katere je kupil kupec od drugih prodajalcev. Končno pa je zjutraj z glasnim lajanjem napodil čredo pred seboj ter jo pritiral nazaj v stajo svojega gospodarja. Ženski kotiček Kako ohraniš les na piosteni. Na prostem se les veliko dalje ustavlja trohnobj, ako ga namočiš večkrat z železno galico, raztopljeno v vodi. Ko se les posuši, prevleči ga s kuhanim lanenim oljem. Vrednost raznovrstnega lesa za kuijavo. Najboljši les za kurjavo je bukov, potem gabrov, nato javorov, brezov, akacijev in les smolnatega borovca; za tem sledi brestov, hrastov, nekoliko smolnat borovčev, meces-nov, smrekov in jelov les. Slab je lipov, jel-šev, topolov, vrbov in kostanjev les. LISTNICA UREDNIŠTVA. Za smeh in kratek čas Zdaj je razumljivo. Neki mladi potnik je ponujal blago ter bil tako vsiljiv, da so ga končno vrgli preko praga. «Sedaj mi je jasno,» je rekel, ko se je dvignil, «zakaj so stari Rimljani bogu trgovine Merkurju narisali krila.» Ni odgovoren za nesrečo. Prišel je nameščenec k svojemu predpostavljenemu in zahteval povišanje plače. < GleAsillc - Iplps, Lingapjsua ulica SUKNO za zimske suknje, štof, kamgarn; SUKNO za ženske mantelne, plašče, velour, p!iš, žamet. W Novosti v volnenem in pophata3tem blagu. **** Originalke, kocke, svilnate, plišaste, žametaste, volnene rute in šerpe. Posteljne garniture, odeje domačega izdelka, konjski koci, plahte itd Vse po znatno znižani ceni! —— Postrežba strogo poštena!