108 Književna poročila. Pri Grafenauerju na str. 99. omenjeno Potočnikovo »Družinsko" („z nemškega prestavljena": »Saj zmiraj tako bit ne more") je zložil Kotzebue; preložil jo je na slovenščino tudi Slomšek (Pesmi št. 70, Ahacel3 59: Zmir [Vselj] tukaj ne more tak biti, Zdaj dokler se mesene mladi . . .). Prošnja „do noči" (Grafenauer 120 — 121: »Ljubomirna, tajnosenčna,* Neumljivo sladka noč" . . .) je jako razblinjena preloga znane Lenauove pesmi „Bitte" („Weil auf mir, du dunkles Auge, Obe deine ganze Macht . . ."). — Pesem „Cula v gosi tam leži, *Zraven nje gorjača" (Grafenauer 119) je pesem tihotapcev-tobakarjev (prim. v VO. t. 308: »Perrajžali smo fantje mi, *Korajžno z našmi punkelni . . . Zdaj nas po hribah jišejo, *Da že prav težko dišejo: *Pite, hrvaške ljubce zdaj, *Potl gremo mi naprej";). Neprijetno se zadira v gramatično uho oblika „je preganil list" »pre-ganjen list" (Grafenauer 17, 84) nam. pregnil, pregnjen ali pregnjen, — sedanjik pregnem, vel. pregni ali pregni. Kakor druge besede tega debla (zgenem itd.) se je beseda pomešala z glagoli korena gad-(gadati, goditi), oziroma (preginjen) s svojim interativom gyb- (gvbati). Kerje Grafenauerjeva knjiga pomnožen in popravlje n posebni natisek, ne more izhajati brez nje nihče, kdor se hoče natančneje baviti z našo slovstveno zgodovino za Prešernovih časov. Zato jo prijateljem naše slovstvene zgo dovine prav toplo priporočamo. K. Štrekelj. Popravki. Verze pred „Lepo Vido" (LZ. 51, sem po pomoti štel za C2 . Kastelčeve; zapeljala me je v to nekoliko zverižena pisateljeva konstrukcija: % »^erzi 3—4 so s svinčnikom prečrtani (bržkone Kastelic [!])." Na isti str. je v" 12. vrsti od spodaj brati kaze nam. kaže, na str. 52 v 4, vrsti od sp. pa 57 nam. 37. — Str. 52 v v. 20. od zg. beri nam. Kop i tal prav Kopitar, v 25. v. pa (navzlic Grafenauerjevemu citatu) perfututa (=confututa), ker le to daje pravi zmisel. Š. K. Časopis za zgodovino in narodopisje. Izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru. Urejuje Anton Kaspret. Maribor 1910. 7. letnik, 3.-4. snopič. Zadnji dvojnati snopič »Časopisa" posvečuje Zgodovinsko društvo »Spominu Stanka Vraza". Med jubilejnimi zborniki zadnjih let zasluži ta obsežna publikacija častno mesto. Brez slavnostnih fraz nam je pojasnil marsikatero stran Vrazovega življenja in delovanja. Dr. Ivan Prijatelj je opisal »Vrazova potovanja po Slovenskem" (145-190) in priobčil iz njegove zapuščine v zagrebški vseučiliški knjižnici pisma nekaterih Vrazovih slovenskih dopisnikov (287—307), namreč dvoje Nar pervo vaše delo In zlodjevih sejiša zmot, Z pobožnostjo de se perčne Verige prostim v njih kovale, In večno bo slovelo — V jarim bistre glave utikvale. Miniham, nunam koj odpre 0bilno premoženje> Naj vir svobodne prave sreče - Ki tamkej se v neprid zgubi - '¦ Jih s klostrov resi. težke ječe. ,, t. , , v . J Kraljestvu bo resen je, Le trotov neperljudnih Ki dolg razdjati ga — perti! So gnjezda nepotrebne, kot Poslanci le srečno se vprite, Raznih napak ostudnih — Zapahe klostrov razdrobite! itd. Za odpravo samostanov nasvetuje pesnik reformo vojaštva, zahteva pravične plače in davke, odpravo policijske vlade, manjše število vojakov: — toda nikjer ni v njegovem prozajičnem — skoraj bi rekel — uvodnem članku govora o zahtevkih narodnih, če se ti morda ne skrivajo v verzu: »Pravice vsim vterdite!" Književna poročila. 109 Ravnikar-Poženčanovih, troje Malavašičevih in dvoje Ant. Žaklja, Jak. Krasne, Lov. Pintarja in Luke Jerana. Dr. Fr. Kidri č je napisal štiri »Paberke o Vrazu" (191—231), in sicer izpopolnjuje prvi, „Vraz prvič v Ljubljani", Prijateljev uvodni članek, v drugem nam slika Vraza kot malo srečnega jurista v Gradcu; študijski neuspehi so pospešili njegov odhod v Zagreb. Za zgodovino slovenske narodne pesmi pomemben je oddelek o Vrazu in Grtinu (prim. tudi »Herzog kot srednik med Vrazom in Griinom" na str. 320); v četrtem je očrtal razmerje med Vrazom in Korvtkom. Velike važnosti je Kidričeva »Bibliografija Vrazovih spisov in korespondence", ki obsega kronološki seznamek Vrazovih tiskov in atfabetski seznamek tiskane Vrazove korespondence. Drugi del bibliografije izide v eni prihodnjih številk »Časopisa" in nam prinese literaturo o Vrazu, ki naj pokaže, »kako je raslo in se v raznih prilikah izražalo zanimanje za Vraza, in kake ideje so se porajale v tej zvezi" (322). Kdor je imel kdaj opravka s podobnim zamudnim in nehvaležnim delom, ta bo vedel ceniti trud g. nabiratelja. Absolutna popolnost je v takih slučajih seveda izključena. Po mojih zapiskih nosi pismo M. Kastelca Vrazu (372) datum: 5. III. 1837 ter ni »neprijazna sadržaja", kakor pravi Markovič. L. Jeran je pisal Vrazu tudi 5. II. 1845, ohranjenih je torej devetero Jeranovih pisem. Izmed Razlagovih pisem se nahajajo v ostalini sledeča: 24. X. (?). 1846, 4. III. 1847, 24. 1. 1849 in 12. III. 1849. Konec pri D. Trstenjakovi korespondenci (381) bi se moral najbrž glasiti: Izmed ostalih pisem je eno nedatirano, drugo z dne 14. (?19). XI. 1841, potem 22. V. 1850 in 14. IX. 1850. — Sploh pa je nujno potrebno, da izda zagrebška akademija v »Gradji" vso Vrazovo korespondenco. — D. Beranič je pregledal »Vrazove zapise narodnih melodij" (233—270) ter prišel do zaključka, da Vrazovi zapisi niso vzorni in tudi ne popolnoma zanesljivi, smatrati jih moramo za koncepte, »Vraz je bil izredno muzikaličen, toda njegova glasbena izobrazba je bila nedostatna" (269). — Dr. M. Murko je objavil in komentiral »Vrazove za tisk pripravljene slovenske pesmi" (271—286). Razlago »oglasa" (274) je popravil dr. Kidrič na str. 323. Ti Vrazovi slovenski prvenci, namenjeni za »Kranjsko Čbelico", so »v marsičem zanimivi in vsa njegova slovenska pesniška ostalina zasluži, da se enkrat kot celota preišče in tudi izda" (286). Iz spominske knjige, ki jo hrani^j^^ župnišče v Solčavi, je prof. Murko objavil izvirne in A. Mickiewicza verze, katere/ je Vraz v njo zabeležil 1. 1837., ko je obiskal Ojstrico (»Ostravicu"). — Dr. K. Štrekelj je napisal par »Drobnosti o Vrazovem delovanju" (307-318), 'da je namreč začel Vraz zapisovati narodne pesmi že 1. 1832., in da je nabral nad 300 melodij. Objavljena odlomka slovenskih pesniških poskusov Vrazovih sta brez cene, enako tudi »Razstanak", do zdaj nepoznana hrvaška pesem Vrazova. Natisek Bra-tuličevih istrskih narodnih pesmi v Kolu III. nam kaže, da je Vjraz ravnal s hrvaškim narodnim gradivom precej samovoljno. Kot zadnjo drobnost je Štrekelj ponatisnil nemški koncept Vrazovega zagovora gajice. — Vrazov zbornik dela čast Zgodovinskemu društvu in našemu znanstvu sploh. Š—r. o o o Razni zapiski. o o @5- •f* Igo Kaš. V Badnu na Nižjem Avstrijskem je v začetku januarja 1.1. umrl Igo Kaš, učitelj v privatnem učnem zavodu. Doma je bil iz Vojnika na Štajerskem, kot častnik je par let služboval na slovanskem jugu in od tu je najraje zajemal