Akumulativna sposobnost gospodarstva se je v letu 1983 še zni-žala, saj so sredstva ra akumulacijo v primerjavi z letom 1982 nižja za 6%, prav tako se je moCno zmanjšal delež akumulacije v dohod-ku od 18,3% na 13,4%. stvu, da v občini ne beležimo izgub, ocenjujemo gospodarjenje v preteklem letu kot zadovoljivo in da so delavci v organizacijah združenega dela skupaj z vodstvenimi delavci dosegli take rezultate z maksimalnim vloženim delom ter dobrimi poslovnimi odlo- Kljub temu, da rezultati kažejo slabSo uspešnost poslovanja kot čitvami, ki so osnova za boljše poslovne rezultate v prihodnjih v preteklih letih, pa lahko glcde na strukturo gospodarstva ob dej- letih. STANJE IN USMERITVE RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA Na skupnem zascdanju zborov skupSčine občine je bilo obravnavano stanje in usmeritve razvoja drobnega gospodarstva v občini. V razpravi je delegat Mlro Vreg prikazal nekatere ugoto-vitve na področju drobnega gospodarstva v družbenem sektorju in pri tem izhajal iz ocene, da v zadnjem času lahko opazimo mnogo živahnejše obravnave drobnega gospodarstva v sredstvih javnega obveščanja. Posebcj je poudaril, da ne samo, da pojma drobnega gospodarstva v prcteklosti nekje nismo poznali, marveč da se je drobno gospodarstvo praktično izgubljalo v celotnem gospodarstvu, zato je potrebno temu delu gospodarstva dati tisto mesto v družbi, ki mu pripada. Orobno gospodarstvo obsega tisti del gospodarstva v družbe-nem sektorju, ki ima do 125 zaposlenih oziroma tiste organizacije, ki imajo tudi veC kot 125 zaposlenih, pa se bavijo s storitveno dejavnostjo ter seveda zasebno obrt. Obrt po starem pojmovanju je samo del drobnega gospodarstva, drugi del organizacij, ki spadajo pod ta pojem pa se nahaja v drugih panogah. Zakaj govorimo o tem drobnem gospodarstvu sedaj? Vemo, da smo v precejSnjih težavah, to drobno gospodarstvo pa naj bi bilo tista veja gospodarstva, katera je prilagodljiva v svojem življenju, tržišču in se lahko hitreje obrača in hitreje ukrepa kot industrija, gradbeništvo in ostale dejavnosti, hitreje daje tudi svoje rezultate. O tem govorijo tudi podatki, kako je to gospodarstvo razvito v drugih državah. Ze najrazvitejše državealipazaZahodnoEvropo lahko reSemo, da je praktično 75% organizacij, ki spadajo pod naš pojem drobnega gospodarstva, kar pomeni nekje do 50 zaposlenih in ne do 125, kakor smo to opredelili mi in da imajo te organiza-cije praktično 301» vseh enot v gospodarstvu. Pri nas pa ugotav-ljamo, da je samo 7% vseh pogodb v drobnem gospodarstvu napram 757« v ostalem svetu. V Sloveniji dela v tem delu drobnega gospodarstva 11,2% od vseh zaposlenth v gospodarstvu in kako naj teh 11,2% zaposlenih ustvarja 6% dmžbenega proizvoda. To v Številkah res ni veliko, vendar pa bo čas, v katerem živimo, verjetno pokazal to življenjsko moč, Ce bomo temu drobnemu gospodarstvu omogočili, da bo delovalo in da se bo lahko razvijalo. Ob tem si lahko zastavimo vpraSanje, zakaj se to drobno gospodarstvo v naSem razvoju ni moglo razvijati tako, kot bi bilo potrebno. Eden od pomembnih razlogov je v tem, da ni bil nikoli upoStevan ekonomski vidik poslovanja. Podatki kažejo, da je bila večina pokazateljev v dro-bnem gospodarstvu boljša kot v industriji. Seveda se to ne odraža v ostalih Stevilkah, kajti to je le majhen delček, ki ga drobno gospo-darstvo zaseda in zato številke niso tako velike, kot so lahko v industriji. Drobno gospodarstvo se ni tnoglo razvijati tudi zaradi tega, ker ni bila opravljena delitev dela med industrijo in gradbe-ništvom. Oanes so prvi poizkusi, ko se to začenja. če se ozremo na delovne organizacije, lahko ugotovimo, da imamo v njih še veliko Ciste obrtniške proizvodnje zraven scrijske. Pomeni, da se organiza-cije pečajo s tistim, kar bi moralo biti v obrti in to seveda zmanj-šuje učinkovitost same industrije, namesto da bi ta proizvodnja prešla v drobno gospodarstvo, v zasebno proizvodnjo, kjer bi bil ta učinek lahko povscm drugačen, kajti pristop k delu, način tega dela je bistveno drugaScn kot pa jc potrebno, da bi to bilo v industriji. Nadaljnji faktor, ki je oteževal razvoj je ta, da medsebojna kooperacija ni bila razvita, če pa se je kaj delalo, se je seveda dela-lo na podlagi pogodb, nc da bi se prevzemali pri nekem določenem delu skupni riziki in scveda vse ostalo. Zaradi tega je naše gospo-darstvo prišlo do tega, da se ta struktuma nesogiasja povečujejo namesto, da bi se zmanjSevala. Potrebno bi bilo, da širimo drobno gospodarstvo, ki ima vendarle določene prednosti. Ena od njih je ta, da je vlaganje za ustvaritev enega delovnega mesta manjše, da so potrebna mnogo manjSa sredstva, kot če isto ali enako delovno mesto ustanavljamo v industriji. Drobno gospodarstvo se hitreje prilagaja tržiSču, njegovi prolzvodi hitreje pridejo na trg, hitreje se jih ustvarja, skratka, ker jc pač hitreje prilagodljivo. Delegat Jože Intihar je v svoji razpravi spregovoril o nekatcrih problemih tistega dela drobnega gospodarstva, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravlja gospodarsko dejavnost (obrtniki). Predvsem je izpostavil tiste probleme, ki zaviralno vplivajo na hitrejši razvoj drobnega gospodarstva v SRS in s tem tudi v naši občini. Obrtniki so prepričani, da je družbeni interes predvsem racionalno organizirano gospodarstvo, smotrno izkoriščanje opreme in živega dela ter dosledno izpeljana delitev dela. Nato je nadalje-val: "Pri samostojnem osebnem delu kot sestavnem delu reproduk-cijskih celot opažamo, da je bila v preteklem obdobju napravljena napaka, saj z načrtovanjem industrije ni bilo posluha in planiranja razvoja drobnega gospodarstva. ' Samostojno osebno delo ni bilo pravilno opredeljeno kot sestavni del reprodukcijskih enot in potreb po storitveni dejavnosti občanov. Obrtni zakon — Zaradi tehničnega in tehnološkega napredka je postal zastarel. — Pojavile so se nove dejavnosti, klasična obrt pa v nekaterih primerih odmira. Po tem zakonu ni možno opravljati obrti intelektualnih storitev, to so projektiranje, finančno svetovanje ali obdelava podatkov. Torej gre za tiste dejavnosti, ki so z zakonom izrecno omejene in prepovedane. — NereŠen je tudi status obrtnika, saj ima le v načelu enak položaj kot delavec v združenem delu. Nastane namreč problem pri: — vlaganju v sredstva za razširjeno reprodukcijo, — dolžniško-upniškem razmerju, — stečajnem postopku, — kategoriji poslovnih stroškov. Po naSem mišljenju je potrebno ločiti sredstva, ki so ustvarjena kot lastnina obratovalnice in sredstva, ki obrtniku pripadajo kot bruto osebni dohodek. Ni več mogoče, da bi obrtnik širil svojo dejavnost na račun svojega osebnega standarda in obratno, da vsa sredstva obratovalnice troši za svojo osebno potrošnjo. V tem primeru je potrebno, da se ta sredstva obdavčijo, če pa se prelivajo v razširjeno reprodukcijo, pa ne. Velik odmev je doživel naž predlog forpiiranja razvojnega skla-da, katerega sredstva bi se črpala strogo namensko. Zadnje čase je ta predlog vse manj zanimiv, čeprav smatramo, da je pošten do družbe in obrtnika. Kot nadomestilo temu skladu je predlagano, da naj bi se povečala amortizacija. Mislimo, da to ni prava rešitev, ker amortizacija ni nikjer namenjena za razširjeno reprodukcijo, ampak le obnavljanju instaliranih osnovnih sredstev. Tudi pospešena amortizacija je namenjena zbiranju sredstev za obnovo strojev in opreme, ki tehnološko hitreje zastarajo. Davčne olajšave, ki pa so do sedaj v veljavi, pa prav tako ne dosegajo svojega namena, saj vemo, da le:tc lahko koristi le 8 do 10% obrtnikov. Pridobitev obrtnega dovoljenja je zelo draga, Še posebno zaradi ostrih tehnično varstvenih predpisov, zato smatramo, da bi bilo prav, da obstaja možnost začasnega obrtnega dovoljenja, saj bo obrtnik z obratovanjem lažje zmogel tehnično varstveno usposobiti. poslovne prostore. To je zajeto v gradivu za skupSčino. Razna soglasja krajevnih skupnosti, hišnih svetov, prav tako zavirajo ustanavljanje obrtnih obratovalnic. Pogoje ustrezne izobrazbe bo potrebno vsaj pri enostavnih delih sprostiti. Ugotovitev, da v obrti že sedaj ne zaposlujemo v popreCju več kot enega delavca in da ni potrebe po korekturi sedanjega cenzusa (5 do 7) delavcev. Tudi v bodoče obrtnik, če te potrebe ne bo, ne bo zaposloval delavcev. Potrebe po večjem številu delavcev nasta-jajo pri zahtevnejšem in dragem tehnološkem postopku. Prav je, da je tam veC ljudi, da bodo vse naprave tudi bolje izkorišCene. Obrtnik v SR Hrvatski to možnost Že ima, enako pripravljajo tudi v SR Srbiji. Pri nas pa je predvideno, da bi večje število delavcev zaposloval tisti obrtnik, pri katerem bi bil otnogočen pogoj soodlo-čanja delavcev pri gospodarjenju z dohodkom. Skupne obratovalnice so namenjene obrtnikom, ki hočejo bolje izkoristiti svoje kapacitete in povečati obseg dela. Smotrno bi torej bilo, da ima takšna obrtna delavnica vsaj enkrat več delavcev kot en obrtnik. Takšnega predloga v gradivu IS ni. 14 Zakon o davkih občanov in davčna politika Izenačevanje samostojnih obrtnikov z delavci v združenem delu glede davčne politike zaviralno vpliva na razvoj obrti. Davek na skupni dohodek pobere vso akumulacijo. Ta davek naj bi bil le v primeru, ko obrtnik sredstva porabi za lastno potrošnjo. V naspro-tnem primeru pa bi se nujno morala zbirati v že omenjenem razvoj-nem skladu. Vse olajšave za razširjeno reprodukcijo temeljijo na upoštevanju specifičnih razmer in potreb v občini. Razdeljene so v naložbe za deficitarno in suficitarno dejavnost. Ker predpostavlja-mo, da je te kriterije izredno težko izdelati, da bi ti služili kot objektivno merilo, menimo, da je potrebno vlaganje v razširjeno reprodukcijo omogočiti vsem zainteresiranim občanom. Dejstvo je, da bo tržiSče mnogo bolje uskladilo ponudbo in povpraševanje po široki paleti proizvodov in storitev, kakor pa vsaka načrtovana selekcija. Ne smemo tudi pozabiti, da prevzema riziko za uspeSno ali ne-uspešno naložbo občan, zato bo tudi njegova odločitev previdnejša in selektivnejša. Obresti za najete kredite osnovnih sredstev bi morale biti stro-šek. Priznavanje stroikov poslovanja naj bo realnejše, predvsem iz vidika, da se priznavajo samo tisti stroški, ki so nujno potrebni za dosego celotnega prihodka. Priznati je potrebno vse stroške, ki so kakorkoli vplivali na poslovni uspeh. Poslovne knjige in kup administracije ovirajo uspešno delo. Najmanj kar bi amortizacija morala biti, je to, da bi bila na takšni višini, kot so obresti za vezane hranilne vloge. Revalorizacija zelo malo vpliva na dejansko višino vrednosti osnovnih sredstev. Večinoma so to osnovna sredstva, nabavljena od delovnih orga-nizacij, dopolnjena in prilagojena določenim namenom, zato imajo nizko osnovno vrednost. Davčne olajšave za začetnike bi morale biti obrnjene. Vemo, da prvo leto obratovanja še nobena proizvodnja ni dala posebno dobrih rezultatov, zato je nesmiselna olajšava v znesku 50%, drugo leto 30% in tretje leto 20%. Takšen predlog je naša delegacija še podala na dogovor o davčni politiki za leto 1984, vendar je "sled regijskega dogovora odpadel. Davek od prometa proizvodov in storitev Obrtnik plačuje prometni davek pri nakupu osnovnih srcdstev, repromateriala in pri storitvah, ki nastanejo medfazno pri oprav-ljanju storitev zunanjih obrtnikov. S primerno evidenco in normativi bi lahko takšen davek odpra-vili rh pripomogli k večji akumulaciji in hitrejšemu vlaganju v razširjeno reprodukcijo. Pri davku na osnovna sredstva pa ni razlo-ga, da je le-ta obdavčen. Poslovno sodelovanje med samostojnim osebnim in združenim delom Kupoprodajne odnose bi morali zamenjati s kooperacijskimi in dohodkovnitni povezavami. Utrditi je potrebno dejstvo, da maloserijska proizvodnja ne prenese visokih fiksnih stroškov, iz česar sledi višja cena, kijepa do sedaj ni bilo težko dvigovati na domačem trgu. Torej utrditi je potrebno dejstvo, da to ni rešitev, ampak da maloserijska proiz-vodnja spada k drobnemu gospodarstvu. Obrtne zadruge vedno bolj odigravajo pomembno vlogo v samoupravnem povezovanju z združenim delom. Iz teh razlogov se je odločilo tudi naše Združenje, da pristopi k ustanavljanju obrtne zadruge. So pa nekatere stvari, ki zavirajo ustreznejši razvoj za-drug. Zadruga je samo načeloma izenačena z organizacijami združe-nega dela. Članom zadruge ni omogočen prost prehod ,v inozemstvo brez depozita, izvajanje investicijskih del v tujini, začasen uvoz repromateriala itd.)- Kadar zadruga nakupi osnovna sredstva, le-tehne more brez licitacije prenesti na svoje člane. Posledica tega je bila, da samo-stojno delo ni moglo koristiti kredita mednarodne fir.ančne korporacije, ki je bil namenjen izključno drobnemu gospodarstvu. ¦ Težave so tudi pri odstopanju deviz zadrugam, ki jih le-te pridobijo z izvozom preko združenega dela. Dolžniško-upniško razmerje Potrebno je doseči zakonski rok za poravnavo obveznosti do obrtnika. Obrtnik posluje izključno z gotovino, ki jo potrebuje za: — repromaterial, — osebni dohodek delavcev, — za družbene obveznosti, če te ne poravna, mu tečejo obresti, ki pa ne gredo v strošek. Neizpolnjene družbene obveznosti imajo tudi za posledico, da ne more najeti kredita, ne dobi dovoljenja za zaposlitev delavca, ne dobiva boleznine nad 30 dni in je lahko tudi pogoj za uvedbo stečajnega postopka. Poslovni prostori r ATg To je problem in Le podrobneje pogledamo predimenzionirano število avtoprevoznikov, ugotovimo, da je kar 70% le-teh v ob-dobju 1976—1980 vzelo obrt prav zaradi problema poslovnih prostorov. Omejitev z razpolagalno površirio nad 70 m2 je tudi moment, ki ne stimulira obrtnika k večji gradnji. Pri nabavi poslovnih prostorov za opravljanje dejavnosti bi bilo potrebno doseči oprostitev prometnega davka in davka na dohodek od premoženja. Istočasno bi bilo potrebno poiskati vire za financi-ranje — komunalno opremljanje zemljišč, načrtne izgradnje poslovnih prostorov, kar je pri nas že lep časvkvajanjuinnele v programu. Poseben problem pa seveda predstavlja manj akumulativna storitvena obrt. To bi morali reSevati dolgoročno, mogoče podobno kot solidarnostna stanovanja, s tem, da po določeni dobi lokal odkupi obrtnik ali pa prične z odplačevanjem ekonomske najem-nine. Politika cen To je problem, za katerega najbrž tudi splošni zakoh ponudbe in povpraševanje ne bi dosegel svojega cilja. V terri trenutku bi morali vsaj doseči, da cena ne ostaja fiksna, da' spremlja ceno repromateriala in dela, ker včasih cena ne pokrije rtiti določene cene delavcev, ki so garantirane s kolektivno pogodbo oziroma z živ-Ijenjskimi stroški. Usklajeno bi moralo biti tudi potrjevanje cen po občinah za določen artikel ali režijsko uro. Nujno pa bi bilo potrebno opredeliti vrsto storitev, proizvodov oziroma skupin proizvodov, katerih cene je moč prepustiti delo-vanju tržišča izven neposredne kontrole cen. <¦-> ,:-i'-'-'A-' ¦ ¦! ¦•:••' '. ! ' i. '¦'• 'II Vključevanje samostojnega osebnega dela v med-narodno delitev dela Praktičen izvoz je zelo otežkočen, mbžen je pfek zadrug ali organizacij združenega dela. Devizno pravico soudeležbe je težko uveljaviti, za kar je vprašljiva tudi davčna dlajšava. — Obiski sejmov in razstav so za samostojno delo vezani na plačilo depozita; — problem nakupa nadomestnih delov, ki jih ni'mogoLe nabaviti v domači valuti; . — uvoz opreme ni možen, razen za zdomcC; • ' — uvoz repromateriala pa je možen od 150.000 do 300.000 din gle-de na število zaposlenih delavcev, kar je v nasprotju z dejan-skimi potrebami; — potrebno bi bilo zagotoviti stabilnost carinskih predpisov na daljši rok. Kreditna politika ni naklonjena že tako slabo aku-mulativnemu drobnemu gospodarstvu Problematične so visoke obresti, visoki depoziti, kratka odpla-čilna doba, kakor tudi viSina kredita. Vpra^ljjva je.",.tudi kreditna sposobnost uporabnikov kredita. Potrebno bi ' bilo poiskati možnost, da tudi banka pomaga samoštojnemu obrtniku pri kritju njegovih družbenih obveznosti. ,/! ¦¦'.•,, V kolikor ne bi mogli poiskati ustrezn^reSit.v^ v (obstpječem bančnem sistemu, je smotrno razmišljati'"_Cf/usta^.j^&vi obrtne banke. Slično banko že ima sosednja SR Hrvatška. ' ' Izobraževanje i WjiinbtT!S -j*. id Jw ¦ ¦¦¦'/ r.rr.t '< ,ovr. O tem smo na tej skupščini že razpravljali in smatramo, da so naSe pripombe naletele na razumevanje. Vsekakor je potrebno delovno prakso bodočih usposobljenih delavcev opravljati tudi pti nosilcih samostojnega osebnega dela. Enako naj bo tudi s priprav-niStvom. ' •'¦••«'-'• >.{¦¦*•>¦« *". Prav bi tudi bilo, da se tudi obrtniku prizna pdjeg- StMkovne literature tudi stroSek izobraževanja, kot so šolnine^-jjotrt^stroški, seminarji. Obrtnik naj bi imel glede izobraževanja enake pravice kot pri njem zaposleni delavci. _1S_ Socialno ekonomski položaj nosilca samostojnega osebnega dela Odraža se v vsem, že naštetem.Pomembno pa je tudi pravilno ovrednotenje njegovega dela — bruto osebnega dohodka. Do sedaj je le-ta bil odvisen od poprečnega OD v poklicu, ki ga je opravljal, povečan za kvalifikacijo, v kolikor je ustrezala in delno od dohod-ka. Nov družbeni dogovor, Cigar osnutek je pripravljen, temelji v glavnem na dohodku. Osnova pa je poprečje panoge, v katcri dela obrtnik. Tu je izraženo načelo "plačilo po rezultatih dela", čemur pa je odraz dohodek. # Uveljavitev predčasne upokojitve je potrebno uveljaviti tudi za obrtnike. Predlog oziroma pripomba na osnutek je na tej skupSčini naletela na ugodno podporo, vendar pa je v Skupščini SR Sloveiu bil predlog preglasovan s 4 glasovi. Prav iz teh razlogov smo želeli skupščino podrobneje seznaniti z nalimi problemi. Tu ne priSakujemo nikakrtnih sklepov in zaključkov, veseli pa bomo, da bi vsaj delno pripomogli k opustitvi stare miselnosti, da je osebno delo z lastnimi sredstvi — privatni-štvo del preživelega kapitalističnega sistema." Po razpravi so zbori sprejeli pobudo, da se za spremljanje raz-voja drobnega gospodarstva v občini imenuje korrisijo kot opera-tivni organ, katera bi delala, obtavnavala in zbirala celotno problematiko drobnega gospodarstva od davčnih problcmov, gra-denj poslovnih prostorov do ostalih potreb drobnega gospodarstva, to problematiko obdelovala in predlagala ustrezne rešitve v okviru možnosti na nivoju občine, v kolikor pa se ne da rešiti na tem nivoju, pa ugotovljeno problematiko prenašala v zbore kot konfe-renco delegacij ali pa kot usmeritev delegatom v republiške organe.