Posamezna številka 14 visnarfev.
Štev. 38.
v LMani, v peiek, ime 15. leDroana isni.
Leio avl
si Velja po pošti: = ■a celo leto naprej.. K 31 — ■a en mesec „ .. „ 3'= sa Nemčijo oeloletno. „ 40-— sa»staloInozemstvo. „ 48 —
V	Ljubljani na dom: Za oeto leto naprej.. K 32-— ntnmesec „ .. K 2-70
V	opravi prejsoian meieini „ 2-50
ss Sobotna izdaja: ~
Za oelo lelo.....K 8 —
M Nemčijo oeloletno. „ 10-— m ostalo inoiamstvo. „ 13 —
Enostolpna petltvrata (72 mm ilroka In 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 90 v sa dva- in večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora.
Ob sobotah dvojni tarit
■ Poslano: ■■ ■ Enostolpna petltvrsta K 1-— Izhaja vsak dan izvzemši nedelje In praznike, ob 3. nrl pop. Kedna letna priloga vozni red
MT Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/111. Rokopisi ae ne vračajo; nelranklrana pismi se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. =
Vpravništvo je v Kopitarjevi ulici št. 6. — Račun poštne hranilnica avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-liero. št. 7563. — Upravniškega teleiona št 108.
Cesarjevo povelje armadi.
Dunaj, 14. februarja. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana: Cesar je izda! z ozirom na izjavo Rusije o koncu vojske sledeče povelje annadi:
Ruska milijonska armada se pripravlja, da položi orožje, katero je dvignila proti monarhiji.
Nočem, da bi sc v tej uri ne spomnil s spominsko besedo moje obrambne sile. V prvi vrsti sc spominjam minulih težkih tednov in mesecev, v katerih so avstrijske bojne sile, ki so jih vodile želje blagoslova mojega nepozabnega ujca, morale kljubovati skoraj celi besnosti prvega navala Rusov.
Vse, kar se je v zvestem skupnem sodelovanju z našimi hrabrimi zavezniki pozneje dopolnjevalo, je črpalo svojo prvotno moč iz te preizkušnje v ognju. Pomlad pri Gorlicah in Tarnovu je potrebovala bolestnega semena krvi, ki so ga vsejale v zemljo prve poljske in gališke bitke in
Erva zima v Karpatih. Zopetno zavzetje vova, osvojitvi Ivangoroda ter Bresta in obramba v letu 1916; v sredi svojih zvestih sem sc nahajal kot vojskovodja pri zmagovitem izidu na vse te uspehe bi ne bilo mogoče niti misliti brez vznosa in požrtvovalnosti omenjene začetne dobe. Veliki ruski polom je zadobil prvi svoj povod ob Sanu in ob Dunajcu.
V vseh časih bo ta izid pripadal naj-sijajnejšim izročilom v zgodovini domovine. Ni še prišla tista ura, v kateri bom lahko poklical moje vojake k domačemu ognjišču, a povratek domov bo prišel; moji narodi naj takrat iz vzvišenih spominov in junaštva svojih sinov črpajo moč zopetni zgraditvi jn novemu procvitu.
Bog z nami!
Karel I.
Vojska je razklala svet na dvoje. Pretrgala je gospodarske vezi, zaprla pota mirni izmenjavi blaga, trgovinske interna-cionale ni več. Vojska je preprečila tudi izmenjavo duševnega blaga, razbila je znanstveno internacionalo; duševnemu delavcu so skoro popolnoma zaprte meje, za katerimi dela in snuje njegov tovariš iz sosedne države. Duševna produkcija je zastala, njeni medsebojni stiki so ponehali in znanstveniki, ki so se prej v plemeniti tekmi in bratovski solidarnosti trudili za vzvišene dobrine človeštva, so si danes tuji, polni medsebojnih sumničenj, če ne sovražnosti. V mogočni delavski interna-cionali so se pojavile globoke razpoke, načelne in taktične, ki jih bo čas težko kdaj popolnoma zacelil. Vojska, nastala iz kapitalizma, je razcepila vrste nekdanjih bo-
jevnikov proti kapitalizmu, in danes stoje, Sttupno služeč svojemu skupnemu sovražniku, v zakopih sovražno drug proti drugemu s puško ob licu. Vojska je razklala svet na dvoje.
Najmočnejša, največja in svetu najpotrebnejša internacionala je cerkvena in-ternacionala. Katoliška cerkev, ta velika družba, ki prepreza ves svet, ni zanikava-la ali pobijala posebnosti posameznih narodov, pač pa je družila neštete milijone v skupnem stremljenju po nadčasovnih, splošnočloveških dobrinah. Kot taka je bila za svet neprecenljivega pomena. Bila je glasiteljica miru, zagovornica pravice, predstaviteljica idealnih sil Evrope in za verne katoličane je bila ena najtežjih pre-skušenj tc vojske, da se je tudi ta internacionala razrahljala. Razumljivo je, da so katoličani pograbili za orožje, ko je prišel ukaz — drugače ni bilo mogoče. A da so tudi katoliške stranke marsikje vzplamtc-vale v nedovoljenem sovraštvu, tekmovale z nacionalisti v poniževanju in zasramo-vanju sovražnika, da so z moralnimi sredstvi, ki jih imajo, podžigale vojno furijo, to je bilo največje zlo tc vojske. Bila jc krivica, storjena človeštvu in cerkvi. Kakor sijajna raketa, ki razsvetljuje daleč naokrog mračno pokrajino, se je dvignila kadarkoli je bila prilika, iz Rima papeževa beseda o miru in pravici. Toda osrednje države so trdile, da se bore za svoj obstoj, ententa je odgovarjala, da se bori zoper večno nevarnost vojske in za mir sveta. Tudi katoličani na Nemškem in Francoskem so bili ujeti v risu oficialnega mišljenja svoje države in niso mogli iz njega; raketa je ugasnila, bila je zopet noč in vojska je šla svojo pogubno pot dalje.
Kljub temu ni papež nehal svariti Evrope in opominjati k spravljivosti. Zanimivo je, kako so mu na ta poziv odgovorili francoski katoličani. Profesor Sertilanges je imel 10. decembra lani v cerkvi Ste Ma-deleine v Parizu, ob navzočnosti kardinala Amette, mnogo škofov in visokih osebnosti, govor, v katerem sc jc obrnil naravnost na papeža tako-Ie:
»Sveti oče, obžalujemo, da se Tvojemu mirovnemu klicu ne meremo odzvati. Tvoji sinovi smo sicer in vemo, da ne delaš razlike v osebi. Vemo tudi, da ako bi delal razliko med svojimi otroci, potem deželi, kateri si vedno priznaval častni naslov »najstarejše hčere cerkve«, ne bi bilo odkazano zadnje mesto. Priznavamo tudi, da bi bilo vsako podaljšanje tc vojne, pa naj bi bilo tudi samo za eno uro, zločin, ako bi bilo možno, končati jo s pogodbo. Toda, sveti oče, pomisli naš položaji Naše sanje in naše napačno čuvstvo varnosti je porušil okruten napad. O ničemer drugem nismo sanjali nego o miru. Naša odgovornost na tej vojni je torej edino-le v tem,
da smo se držali miru do skrajnosti in grešili celo proti zapovedi previdnosti. Sedaj je naša dežela poteptana, naše tovarne so porušene, naši možje decimirani, in vprašati sc moramo, če bo sploh še ostalo dovolj mož, da bi obdelovali francosko zemljo. V slučaju minimalnega miru nam bodočnost ne prinese drugega nego propad in podjarmljenje in naši junaški napori so bili zaman. Naši sovražniki pa obdrže svojo moč, njihova dežela ni osvojena, 'ivoje slovesne izjave niso omajale proti-krščanskih načel, ki dajejo pravcc njihovemu delu; ako bi se ne zgodi! čudež, bi mednarodni zločin jutri ponovili. Razočaranje, ki jih ne bi izpreobrnilo, marveč samo napolnilo s sovražnim ogorčenjem, bi jih gnalo za novim poizkusom. Še enkrat bi nastopil oborožen mir, ki bi značil za celi svet negotovost in prepir, za nas pa obžalovanja vreden poraz. Naša dolžnost je, sveti oče, da izpreobrnemo može, nad katerimi je nazadnje celo predsednik Wil-son končnoveljavno obupal. Danes pa moramo ustanoviti, da ne čutijo nobenega ke-sar.ja, da ne ponujajo nobenega drugega zadoščenja, da marveč mislijo na nove zločine, da jih dejansko nanovo uganjajo in da skušajo cclo pri nas spodbadati na zločine .., Mi bomo zmagali. In potem bomo zahtevali zadoščenja, odškodnino in jamstva, da sc bodo Tvoji očetovski upi, ki so tudi naši, opirali na dejstva in ne na diplo-matične spise ali hinavska zagotovila. Krščanska Evropa nc sme več živeti pod železno pestjo, posvečena je postavi ljubezni, postavi, ki jo Ti odobruieš. Toda —■ odpusti nam naš ponos, sveti oče — kje najdeš junake te postave? ,.. Mi smo kakor otroci, ki včasih pravijo: Ne, ne, kakor mladenič v sv. pismu — toda čc Ti, ki si živi evangelij, zakličeš narodom: »Pravičnost, bratstvo, svoboda, spoštovanje do postave«, kdo Ti odgovori?« —
»Obžalujemo, da sc Tvojemu mirovnemu klicu ne moremo odzvati!« tako odgovarjajo francoski katoličan; papežu. In če bi mu odgovarjali nemški, bi bil njihov odgovor morda manj duhovit, manj eleganten, toda vsebina bi bila ista. Vsi smo prepričani, da se borimo za pravico, dasi ne moremo o tem zanesljivo soditi, ker nam vse skrivnosti vojske, zlasti njenega postanka, niso znane. In razsodnika ni.
Ena izmed posledic te vojske mora biti mednarodno razsodišče, v katerem naj bi imel papež, ki je popolnoma desin-teresiran ob političnih sporih, a je po svojem značaju varih prava in pravice, odlično mesto. S tem bi bila nevarnost vojske zelo zmanjšana in tako napačna orientacija katoličanov, kakršno nam je pokazala sedanja vojska, izključena.
fielpsis zimica.
Orlandov govor.
Rim. 12. febr. (K. u.) Ministrski predsednik O r 1 a n d o je ime! v poslanski zbornici govor, v katerem je dejal, da hoče vlada v tem velikanskem boju z neupogljivo odločnostjo vztrajati. Govornik je opozarjal, da so pred pogajanji v Brestu Litovskem državniki entente izrazili svoje ideje o vojnih ciljih, pri čemur so stavili zmerne predloge. Mirovne želje sovražnih držav niso narekovali lojalni nameni; to kaže najtrdovratnejša nepcpustljivost v napravljenem načrtu imperialistične nadvlade, kar jc razvidno is pogajanj v Brestu Litovskem, kjer je stranka, ki si je mirovni sklep stavila za svoj stvarni program, naletela pri osrednjih silah na tako velikanske zahteve, da ji ni drugega pre-ostajalo, kakor da sc vda, (Pritrjevanje.)
Govornik se je nato pečal z izvajanji Czernina in Hertlinga, ki odklanjata vse zahteve in vse zahtevata, pri tem pa ničesar ne dovolila. Zato je edina pot, po kateri pridemo do pravega miru: Nadaljevanje vo%ke z vsemi napori! (Pritrjevanje.) Za Italijo obstojajo še vedno oni najvišji vzroki, radi katerih je pričela vojsko, namreč izpolnitev njene narodne enote in zavarovanje njenih mej na suhem in na morju.
Govornik je razpravljal o delovanju zavezniškega najvišjega sveta, čigar najvišja dolžnost je, da vporabi vso skrb za nadaljevanje in ojačenje vojske. V Ver-saillesu so popolnoma računali z novimi dogodki, ker bo morala zapadna fronta sedaj sama nase računati in vse vojno breme sama nositi. Uspeh preiskavanj vojnega položaja nam dovoljuje popolno zaupanje in reči smemo, da se mora že sam na sebi ugoden položaj neprestano znatno boljšati, tudi vsled vedno večjega prispevka vojaških s>l od strani ameriške republike.
Glede aprovizacijskih vprašani se je Italiji zagotovila preskrba s tistimi stvarmi, na katerih trpi Italija težko pomanjkanje, pri čemur se mora priznati čustvo bratske solidrritcte. Govornik hvali zadržanje prebivalstva, ki prenaša vsa pomanjkanja in žrtve, Orlando končno zagotavlja, da zaupanje naroda ne bo razočarano in opozarja na to, da je italijanska armada zopet prežeta ofenzivnega duha, kajti vojaki vedo, da se sedaj mora zmagati za blagor domovine in za usodo sveta. (Živahno pritrjevanje.)
Cnrih, 14. febr. (K. u.) V včerajšnji seji italijanske poslanske zbornice je socialist T u r a t i pred razpravo o vladni izjavi izjavil, da njegova frakcija polaga važnost na mirno parlamentarično razmotri-vanje.
LISTEK.
rr.
(Konec.)
Novejši čas je seveda marsikaj iz-premenil, tako orijentske železnice, konkurenca Marseilla, Genove in Benetk in pa severnih pristanišč. Vendar je bil Trst do vojske eno prvih tržišč z bližnjim ori-jentom. Ves import in eksport z Balkanom in Levanto je znašal leta 1913, okoli 500 milijonov kron in 6 milijonov meterskih stotov. Če pa računamo k Levanii šc Egipt — bombaž in čebula — kar pravzaprav moramo, se zvišajo številke še za okoli 300 milijonov kron in IV2 milijona stotov.
Ravno vsled približanja orijenta po Trstu je bila monarhija v trgovini s Turčijo leta 1911./12. na drugem mestu, prva za Anglijo.
Pozabiti ne smemo osebnih stikov, tudi ne zgodovinske preteklosti, navajenosti na tržaški trg itd. in rekli bomo, da bo ravno v trgovini z vzbujajočim se ori-jentom Trst igral vedno večjo vlogo.
Trst v svetovnem prometu.
Vsako večjo pristanišče pa se ne sme omejiti na en sam trii, pogledati mora, od-
kod bi dobilo neobhodno potrebne surovine in kam bi prodalo svoje in svojega zaledja izdelke. V stik mora stopati z onimi deželami, kojih gospodarstvo se z našim dopolnuje, izbrati mora več trgov, da je trgovina bolj prožna. Če se eden izjalovi, ima pa drugega. Zato naj bo promet z ori-entom samo sredstvo, da se z njegovo pomočjo tembolj lahko gibljemo na svetovnem trgu. Da orient o naši trgovski bilanci nikakor ne odločuje, naj nam pokažejo nekatere številke. Leta 1913. smo prodali na Balkan in v ostali orient z Egiptom vred za 460 milijonov kron blaga, na Laško, Francosko in Špansko za 320, na Angleško za 260, v Ameriko 140 milijonov itd. Dobili smo pa z Balkana in iz orienta z Egiptom za 260 milijonov, iz Amerike za 510!, iz Indije za 260, iz Anglije za 230 itd. Torej so zlasti pri importu prekomorske dežele veliko bolj udeležene kakor pa orient. Če pa gledamo na težo, vidimo n, pr. da smo dobili pred vojsko na leto okoli 36 milijonov metrskih stotov blaga iz daljnega pre-komorja in kvečjemu poldrug milijon iz Turške in Bolgarije.
Te številke so najboljši dokaz, da mlatijo prazno slamo oni, ki pravijo, da bo po vojski zadostoval promet z erientom, da bomo lahko od tam vse dobili in tja vse prodali, Že ena sama stvar zadostuje, da vse take trditve ovrže: Kako naj pa denarno in gospodarsko zaenkrat slabi orient
naše izdelke kupi? Saj jih tudi nc potrebuje. Trgovina z orientom nam da samo en del tega, kar naše gospodarstvo potrebuje.
Gotovo je, da bomo po vojski preje ali pozneje se zopet udeležili trgovine na svetovnem trgu. Ta je mogoče le po morja in v poštev pride predvsem mopet Trst. Že pred vojsko jc pošiljal Lloyd svoje ladje v Egipct, Indijo, na Kitajsko in Japonsko. Avstro-Amerikana nas jc direktno seznanila s Severno Ameriko, Špansko, Argcn-tinijo, Brazilijo in že je mislila na Srednjo Ameriko in zahodno obalo Južne. Dočim je delovala za orent bližina Trsta in pa krajša pot, je izseljevanje pomagalo razširili zveze z deželami zahoda. Tripkovič je prodajal na Francsko, Žpansko in v severno Afriko, »Adria« na Angleško, Špansko, Francosko, Laško in v Maroko, družba Lc-vante celo v Nizozemsko Indijo in v Avstralijo. Povsod jc bil promet začetkoma skromen, a sc je kmalu dvignil, ko^ so spoznali naše ljudi in naše blago. Zveze z ostalim svetom moramo pa še zgostiti, objeti moramo s trgovino celi svet.
Glede tonaže (tona je ca. 3 kubične metre) je bil Trst leta 1913. na osmem mestu med kontinentalnimi evropskimi pristanišči, glede teže blaga na devetem. Od leta 1912, do 1913 je incd znanimi kontinentalnimi pristanišči svojo tonažo najbolj pomnožil, za ca. 20 odstokov; to se pravi,
eno petino več ladij je bilo naštetih v pristanišču ali pa z drugimi besedami, za eno petino več prostora so vsebovale. Reka sama 13 odstotkov, Hamburg 5, Rottcrdam 8, Marseille 12, Genua in Benetke sta pa šle celo nazaj, Genua malo, Benetke pa za ca. 10 odstotkov, V blagu je glede prirastka bil samo Marseille pred Trstom, za ca. 18 odstotkov, Trst 14, Reka 5, Hamburg 3, Benetke pa za 7 odstotkov manj.
V blagu so bile največ udeležene evropske dežele, skoro 23 milijonov metrskih stotov, Azija nad pet, Amerika štiri, Afrika skoro tri. Od evropskih dežel pa največ Anglija, skoro osem, to se pravi: nad petino vsega blaga, ki jc prišlo po morju vi Trst ali pa odšlo od tam, je bilo iz Angleškega oziroma je šlo tja. Migljaj, kje moramo po vojski takoj pričeti.
Trst kot importno pristanišče je igral glavno vlogo za neobhodno potrebna pre-komorska živila in za surovine. Zlasti južni kraji so bili v tem oziru vezani na Trst, Posebno veliko je prišlo v Trst žita in so-čivja iz dežel Črnega morja, iz Levante in Argctitiniie.
Glavni predmet trgovine je bilo pa j vendar prekomorsko kolonialno blago. V, j prvi vrsti kava. Prišlo io ie nn leto v Trst i okoli 8,000.000 ccntov v vrednosti 120 milijonov kron. Nato kakao, čaj, vrednost nad 50 milijonov kron; nato dišave. Import brazilske kave, koiemu jc sledil oni Bred-
Poslanec B e v i o n e (skupina Sonni-novih prijateljev) je v daljšem govoru razpravljal o vojnopolitičnem položaju in izjavil, da je italijanska javnost premalo poučena in da smatra zato za umestno, da se pred parlamentom prebere oopolno besedilo londonske pogodbe z dne 26. aprila 1915, ki je uredila nastop Italije. V očigled te pogodbe more Italija še vedno zavračati obdokžitev imperializma. Če je Italija zahtevala južno Tirolsko do Brennerja, Istro brez Reke in Dalmacijo od severno od Za-dra do južno od Trau, to ni imperialistično in aneksionistično, marveč samo obramba italijanske narodnosti in varnosti. Revizija in poprava ententinega načrta, kakor se kaže v govorih Georgesa in Wilsona, je potrebna in koristna. Ker se pa zdi, da vsebina in ton teh govorov z ozirom na Avstrijo ni primerna, zahteva močna struja v Italiji, da gibanju narodnosti, ki se čutijo v Avstriji zatirane, za razbitje monarhije na-čeluje Italija. Preosnova na podlagi enakopravnosti in svobode njenih narodov, more zadostovati Italijanom kakor tudi Čehom in bi tudi entento prepričala. Stvarno pa je, da se taka preosnova ne prepusti Avstriji kot njena notranja zadeva, marveč se mora razpravljati na konferenci držav kot skupni interes entente.
Poslanec Toscanelli je v imenu parlamentarnega združenja izvajal, da ne mara absurdnega posebnega miru, marveč polaga važnost na sporazum z zavezniki in da želi, da se stori vse, da se zavrne invazija domovine in doseže narodna enota.
Poslanec C i r i a n i (zveza narodne obrambe) je izjavil, da jc zadovoljitev posebnih ciljev vsake narodnosti predpogoj za dosego trajnega miru; zato pa ne zadostuje le gola razorožitev. Sonninovo stališče, da ni namen Italije razkosati Avstrijo, potrebuje razlage, kajti Italija je že po izročilu prisiljena, da pripomore zatiranim narodom do svobode. Italija nikakor ne more pripustiti, da bi Avstrija izšla iz vojske nedotaknjena ali celo — kakor se sedaj zdi — povečana. Italija danes od sovražnika zasedenih ozemelj noče nazaj na podlagi načina mirovne pogodbe kakor leta 1866., marveč hoče za ta ozemlja voditi resno vojsko.
L!oyfl George pred oUslopom.
Lloyd George se je na Angleškem Vzdržal, dasi si seveda tudi na Angleškem mnenja in nazori nasprotujejo. Vsa nasprotstva med strankami so se polegla, ko je vojska izbruhnila. Železnega obroča strank tudi Asquithov odstop ni zrahljal. Liberalna stranka je brezpogojno podpirala demokrata Lloyda Georgeja. Prepustili so drugim, da popravijo, kar se je zagrešilo pri Dardanelah. Asquith je, ko je kot ministrski predsednik moral odstopiti, prevzel vodstvo liberalne stranke. Nastopal je zelo zmerno; Lloydu Ge-orgeju je prepustil, da je ostal besednik v sporu, sam je v svojih govorih vlado podpiral. Nekaj mesecev sem se je pa položaj zasukal. Lloyd George ni več tolikokrat govoril, a zgovornejši je postajal Asauith. Pritrjeval je še vedno vladni vojni politiki, a vtis je bil ta, da pričakuje odločbe v svetovni vojski in da namerava vlado zopet prevzeti. Zdi se, da se zdaj ta trenutek približuje. Asauith je postal zelo radoveden; posebno ga zanima, kaj da se je sklenilo v Versaillesu. Lloyd George je sicer z dolgim govorom odgovoril,
a versaillske skrivnosti ni hotel odkriti; češ: Asquith vprašuje take stvari, ki bi lahko sovražniku koristile. Zdi se, da sta sc Francija in Amerika odločili, naj se uvede skupno poveljstvo in da so izločili angleškega generalisima maršala Haigha. Repingtona, vojaškega sotrudnika »Morningpost«, so zaprli, ker je poročal o ver-saillskem vojnem svetu, vsled česar je Lloyd George v zadregi, ker sumijo, da spletk ari proti Haighu in je Franciji in Ameriki več odnehal, kakor je to ljubo samozavesti Angležev. Do zdaj so vodili svetovno vojsko Angleži in ne Francozi, a odkar je odpovedala Rusija in nastopila Amerika, je postal vpliv Amerike in Francije večji, kakor Anglije. Versaillski posvet je razžalil samozavest Anglije. Zato nastopa Asquith zdaj proti Lloydu Georgeju, a ta noče odgovoriti, kaj di se je zgodilo v Versaillesu. Ker zahteva Anglež, da ve, kaj da vlada sklepa, ni izključeno, da se zonet polasti Asquith vlade.
O dogodkih v angleški zbornici se poroča:
London, 12. februarja. (K. u.) V razpravi o adresi je izjavil Asquith, da popolnoma soglaša z mirovnimi smotri Lloyda Georgeja. Asquith ni zahteval, naj se pojasne vojaške zadeve, a ministrskega predsednika je vprašal, v kakšni meri so se razširila pooblastila vojnega sveta v Versaillesu. LIoyd George je izjavil, da sta ga govora kanclerja in Czernina na Wilsonov govor razočarala. Glede na naglas se res oba govora razločujeta, a v vsebini se ne razločujeta, Czernin je obravnaval Mezopotamijo, Palestino in Armenijo ravno tako kakor Belgijo. Turkom naj bi jih vrnili pod ravno takimi pogoji, pod kakršnimi bi Nemčija Belgijo vrnila. Z italijanskimi zahtevami in z zahtevami avstrijskih Slovanov se ni pečal. Lloyd George se je nato pečal s Hertlingovimi izjavami o odstopu angleških postaj za premog; rekel je, da so na teh postajah tudi nemško mornarico vedno gostoljubno sprejemali. Z ozirom na posvet v Versaillesu je opozarjal Lloyd George, da pošiljajo Nemci čete z vzhoda na zahod, kar položaj popolnoma izpreminja. Zvezni zastopniki v Versaillesu so morali vse ukreniti, da operirajo s svojimi armadami kot s celotno armado, da se nevarnosti kljubuje. O vojnem posvetu mora previdno govoriti; ne more drugega reči, kakor da so vse soglasno sklenili. Ne more naznaniti, kakšna pooblastila so poverili ver-saillskemu vojnemu svetu.
London, 13. februarja. (K. u.) Reuter: Holb je v adresni razpravi predlagal, naj se obžaluje, da bi morala vlada glede na sklepe vrhovnega vojnega vodstva smatrati le za svojo nalogo, da se vojska nadaljuje. Holb je vprašal, če mora res biti edina naloga le nadaljevanje vojske, če ni mogoča kaka druga možnost in če je vojska res edino sredstvo, s katerim se nameravani smotri morejo doseči. Državni tajnik za zunanje zadeve Balfour je odgovoril: V razpravi gre edino le za napačno tolmačenje tega, kar se je zgodilo v Versaillesu in ne za prestolni govor. Napačno je, ker se sodi, da bi se bili morali v Ver-' saillesu splošno pečati o diplomatskih in političnih razmerah narodov, a ne, da ie šlo le za neposredna vojaška vprašanja. Vojni svet v Versaillesu je zboroval le, da je obravnaval o velikih vojaških vprašanjih, za katera gre zdaj. Svet je podal iz-
javo o sklepih, ki jih je izvajal iz govorov grofa Hertlinga in Czernina, a z vojnimi sredstvi se ni pečal in tudi ni bil pooblaščen, da bi sc bil pečal z njimi. Z obema govoroma se je versaillski posvet res pečal in se prepričal, da v njih ni nobene zadovoljive misli in da so zato vojaški ukrepi važnejši kakor kdajkoli. Ali more kdo v teh govorih kaj najti, kar bi moglo nuditi zadoščenje vojnim smotrom zaveznikov? (Medklic: Da! Wilson!) Res je, da živi Wilson v milejšem ozračju. Če se pa ne ozirate na naglas in upoštevate le oblike, ne dobite v Czerninovem govoru nobenih takih predlogov; v svojem odgovoru ni nikjer pokazal naklonjenosti, da bi bil rprejel katerikoli važni Wilsonov vojni smoter. Dasi je vojni svet v Versaillesu izjavil za svojo edino nalogo, da nadaljuje vojsko, vlada ne sodi, da bi ne smeli tisti, ki se vojskujejo, podvzeti nobenega koraka, ki bi pri vedel do pogajanj.
Lord Cecil je izjavil: Angleška vlada ne potrjuje in ne pritrjuje rusko-francoski pogodbi glede na levi breg Rena. Tlita pogodba tudi ne tvori dela francoske pogodbe. Lloyd George odobrava Wilsonovo politiko.
Hertlingova izjava, da nemška vlada obsoja tajno diplomacijo, je nesramna. Angleška vlada se zelo peča z ustanovitvijo zveze narodov, a angleška vlkda ne more pritrditi, da bi se objavljale tajne pogodbe in da bi se jim odpovedala. Čc miroljubi to zahtevajo, ne umevajo začetnih temeljev svoje lastne veroizpovedi. Nc veruje, da bi bil Grey sklenil leta 1913. pogodbo o varstvu Albanije, a da bi jo bil leta 1915. strmoglavil z drugo pogodbo. Ve, da tajne pogodbe niso priljubljene. Vlada, ki bi iz strahu zaradi nepriljublje-nosti izpolnila želje miroljubov, bi ne bila sposobna, da bi vladala.
London, 13. februarja. (K. u.) Rtuler: Spodnja zbornica je s 159. proti 28 glasovom miroljubov odklonila Holtov prista-vek.
Rotterdam, 14. februarja. (K. u.) »Dai-lv News« so pisale glede na govor L!oyda Georgeja: Lloyd George je odšel utrujen iz dvorane; tovariši so ostali pobiti tam. Začetkom seje je že nadvladalo občutje, da tiči v zraku kriza. Zadeva se mora temeljito pojasniti. Spodnja zbornica se je končno zavedla, kakšno težko odgovornost je prevzela in da mora izvedeti, čigavim rokam se je zaupala usoda angleške armade in če sta podrejena Haigh in Ro-bertson francoskemu vrhovnemu poveljstvu. Parlament mora dokazati, pa naj se zgodi karkoli, da se mora Anglija vladati v Westminstru in ne v Versaillu.
Rotterdam, 13. februarja. (K. u.) Nekateri angleški listi, pred vsem radikalni »Star«, pravijo, da je stališče kabineta zelo omajano. Ne more se dvomiti, da je ugled Lloyda Georgeja v spodnji zbornici omajan.
London, 14. febr. (K. u.) Reuter: Zakladnik Bonar Law je naznanil poslaniški zbornici, da se z ozirom na postavo o obrambi države najhitrejše uvede postopanje proti vojaškemu sotrudniku lista Morningpost« Repingtonu, ker je objavil brez cenzorjevega dovoljenja članek.
Haag, 15. febr. Polkovnika Repingtona so zaprli, ker je baje protipostavno objavil tajne sklepe vojnega sveta v Versaillu. Aretacija je vzbudila veliko presenečenje. Pravijo, da se jc zopet pojavil tajni vpliv lorda Northcliffe, kralja časo-
pisja, na angleško vlado. Dokler je pisal Repington v »Times«, je smel pisati, kar je hotel, a zdaj, ko je prestopil k listu »Morningpost«, so ga zaprli.
Politične novice.
+ Shodi zaupnikov S. L. S. bodo v
Metliki v nedeljo, dne 17. t. m., ob pol 9, uri dopoldne pri Kroni (Widenif), isti dan popoldne ob 3. uri v Črnomlju pri Laknerju. Poročal bo drž. poslanec Jarc. Za novomeški okraj bo shod v ponedeljek, 18. februarja, ob pol 11. uri dopoldne v občinski pisarni v Kandiji.
-f Mednarodna katoliška UaQa je priredila drugi svoj posvet v Curiha, Iti je zboroval od 29, do 31, januarja. Navzočih je bilo 50 zastopnikov iz dežela osrednjih velesil in iz nevtralnih držav; odposlan« stva iz dežela sporazuma niso bila navzoča. Dunajski profesor dr. Ignacij Sei-pel je poročal o glavnih zahtevah papeževe note o nyru, ki tvorijo močne temelje trajnemu in pravičnemu miru. Po poročilu profesorja dr. K. Hilgenreinerja iz Prage so z žalostjo pribili, ker se vzviiena papeževa stremljenja za mir z gotove strani izrabljajo za strastno hujskanje proti Vatikanu; pribilo se je, da so nastale razmere neznosne, ker je sv. stolica osamljena in ker se vedno bolj omejuje zajamčeno ji občevanje s katoliškim inozemstvom. Profesor dr. G. J. Ebers iz Mfln-stra je govoril o ustanovitvi mednarodno pravnih odborov, ki naj bi proučavali tva-rino, katero je izprožila vojska in izdelali konkretne predloge. Rcsolucija, katero so sprejeli, priporoča, naj se ustanove podobni odbori v tistih deželah, kjer jih še ni in želi, naj se odbori pridružijo mednarodni katoliški Uniji. Dalje so sklenili resolucije, da naj se kmalu skliče mednarodni kongres katoliških in krščansko-so-cialnih organizacij delavcev in delavk, kako caj se dvigne in pospešuje mednarodni srednji stan (poročal poslanec Held iz Regensburga) in o ustanovitvi trajne poslovalnice mednarodne katoliške Unije na glavnem sedežu bodočih splošnih mirovnih pogajanj in o odpošiljatvi strokovnjakov v cerkvenih zadevah. Sv. očetu iO poslali udanostno adreso. — Obžalovati se mora, ker se posveta katoliški delegati iz zahodnih držav niso udeležili. Najbrže so jim udeležbo zgoraj zabranili. Tisti krogi, ki zdaj hujskajo v Italiji brezobzirno proti papežu Benediktu XV., bi seveda ne videli radi, da bi se katoličani iz dežela sporazuma sestali s katoličani Avstrije in Nemčije.
-j- Nemški listi o Wilsonovem govoru. Vsenemški listi označujejo Wilsonov govor kot nerodno past Nemčiji. Nemci se bodo varovali, d^ bi šli vanjo. Edini odgovor na ta poizkus more in mora dati orožje. Zelo trezno odgovarja tem listom »Berliner Borsen-Courirer«, ki piše: »Nad diplomatično bojno metodo, ki se je poslužuje Wilson, se more razburjati samo tisti, ki zavrgava tudi svrho. Ta svrha pa je samouredba po načelih, ki jih je ohranil Wilson neizpremenjene še izza svoje nevtralnosti. Naj se obračajo ta načela, kakor se hočejo, tisti, ki jih je izgovoril, misli pošteno. Ta načela prihajajo od moža, kateremu se Nemčije ni treba bati, ki nima prav nobenega razloga, da bi nas zvabljal na hiter mir. Tudi to se mora enkrat odkrito povedati. Če WiIsonovim temeljnim idejam ne moremo ali nočemo pri-
njeameriške, je predpogoj eksporta v Srednjo in Južno Ameriko. Promet južnega sadja je v največji zvezi z našim sladkornim eksportom na Grško in v bližnji orient. Oranže in citrone iz Italije, Levante in nazadnje tudi iz Španske niso prišle samo na avstrijski trg, marveč so šle preko Avstrije tudi na Nemško in Rusko. Dišave pa so nas približale Indiji in Kitajski. Olje igra. v importu Trsta zelo veliko vlogo, v zvezi z mastjo ca, 30 mil. kron, 300.000 centov; sledi sadje, zelenjava in čebula, 30 milijonov kron.
Iz Indije smo dobili zlasti riž, letno ca. 20 mil. kron, 800 do 900 tisoč centov. Razvila se je industrija čiščenja riža in pa trgovina z njim, Trst je zalagal vso Avstrijo in prodajal tudi v Levanto.
Pa tudi druge reči so prihajale v zadnjih letih v vedno večjih množinah v Trst. Premog iz Anglije in Amerike, osem do devet milijonov centov v vrednosti ca. 30 mil. kron, ni zalagal samo plovbe, temveč tudi industrijo v južnih krajih. Premišljevali so o napravi posebnega pristanišča za premog. Preje smo dobili vse to in tudi drugo v velikih množinah tudi čez druga pristanišča, v zadnjem času na jc stopal Trst vedno bolj v ospredje. Treba bo še dosti napraviti, zlasti glede bombaža, ki je priha::il lik pred vojsko še vedno večinoma iz tujih pristanov k nam. Narediti bo treba stalna skladišča za bombaž.
Kopičenje raznega prekomorskega blaga je povzročilo zopetni eksport v sosedne dežele, posebno na Balkan in v Levanto, in pa tranzit v Nemčijo, Italijo, Švico ia Rusijo.
Nadalje je bil Trst važno središče za eksport avstrijskih produktov, najprvo za sladkor in les; leta 1913. so prodali skoro , dva milijona centov sladkorja, vrednost več ket 60 mil. kron. Eksport lesa, zlasti v Italijo, Egipet in Levanto, je znašal nazadnje' letno okoli 24.000 vagonov s ca. 23 mil. kron, pečalo se je z njim okoli 60 tvrdk. V orient smo prodajali preko Trsta tudi špirit.
Izvoz avstrijskih in nemških izdelkov preko Trsta na Grško, v Egipet, Turčijo, Indijo, Severno in Južno Ameriko je v zadnjih letih zelo naraščal: sukno, kovinski izdelki, obleke, papir, barve, kemikalije, porcelan, stekleni izdelku oni iz ronja, stroji, pivo itd., itd. Posebni tekstilni izdelki — sukno, platno, nogavice — so dosegali vedno večje vsote, 1. 1913. n. pr. več kot 200 mil. kron.
Import jc tako pomagal tudi eksportu, bodisi direktno ali pa na ta način, da je importna trgovina ustvarila zveze po morju in tako pospeševala eksport.
V korist vsakemu posestniku Trsta je, ako mu posveti vso pozornost, vse moči; z močjo in veljavo Trsta bo rastla tudi njegova moč in veljava.
Gospodarski načrt Trsta.
Koncem svojega dela razvija Escher gospodarski načrt Trsta za bodočnost. On pravi, da mora biti Trst več kot je bil dosedaj, da moramo zvišati moč njegove delavnosti. Kar storimo za Trst, to storimo tudi za zaledje, to prepričanje se mora vsakemu vcepiti. Zaledje je treba indu-' striulizirati in razširiti trgovske zveze; to
je pa mogoče le, če napravimo Trst za svetovnoprometno pristanišče. Štiri točke je zlasti treba pribiti:
1.	Obnovitev in izpopolnitev prometnih naprav in sredstev.
2.	Promet po morju se mora dvigniti, pospeševati je treba lastni in mednarodni promet preko Trsta,
3.	Pospeševati jc treba industrijo in lastno trgovino Trsta ter njegovega neposrednega zaledja.
4.	V svrho uveljavljenja ob Adriji, na morju in na svetovnem trgu moramo osredotočiti prekomorske trgovske zveze v Trstu.
...
1. Treba bo skrbeti za pravočasno dobavo, popravo in moštvo ladij, za doke, stroje itd., ladje bi se moralo takoj zopet pričeti graditi. Popraviti bi morali že sedaj nekatere mole in napraviti skladišča, zlasti za žito, premog in zmrznjeno meso in kar je s tem v zvezi. Ker se bo Trst sploh moral pošteno založiti, da bc manj odvisen od drugih trgov, bi bilo posebno potrebno skladišče za žito ali kakor to sedaj imenujejo, silo ali elevator. Za premog bo treba posebnega skladišča in sicer tako, da bo pripravno za železniški import in pa ladijski eksport. Pozneje bomo morali napraviti posebno pristanišče za premog. Naprave za shrambo zmrznjenega mesa se bodo morale tako razširiti, da bodo služile sploh takemu blagu, ki se lahko skvari: oranže, banane, jajca, ribe itd.
Gledati bo tr?' železniške zveze, dosti tih bo r . biti in na redno
dosti vagonov. Potrebni uradi se morajo takoj zopet umestiti, delavsko vprašanje se bo moralo hitro rešiti, bodisi glede delavcev samih in glede njihove prehrane. Ustanoviti se bodo morale tozadevne posredovalnice. Vozovi, konji, avtomobili, šoferji, na vse to je misliti. Mine odstraniti!
Pozneje je gledati na to, da so naprave za import ločene od onih za eksport, kakor imajo to uvedeno že vsa večja pristanišča. Koliko zmede in dela je prihranjenega! Predvsem zahtevajo potrebščine pristanišča več prostora ob morju in večjo možnost gibljivosti na suhem,
2. Dvigniti bomo morali plovbo in pa posvetiti se vprašanju železnic. Na nekak način moramo odškodovati vse faktorje, ki so trpeli vsled vojske. Imamo že postavo glede podpor za ladijsko industrijo, Escher se zavzema za zvišanje podpor, ravno tako za denarno podpiranje trgovske mornarice. Pravi, da ne smemo zamuditi ugodne prilike, kakor smo jo povodom otvoritve sueškega prekopa. Čisto prav ima, če zahteva večje število direktnih parniških zvez z najvažnejšimi preko-morskimi trgi. Čc bo po vojski trajalo izseljevanje še dalje, naj se ta gospodarska hiba vsaj toliko izenači, da uporablja domačo plovbo. Ravnotako zopetno dodeljevanje. To bi lahko uredili s posebno iz-seljeniško postavo.
Glede žcleznic bi morali revidirati predvsem tarife, da vzdrži Trst lahko tujo konkurenco. Tarifi do glavnih središč kmetijstva in industrije morajo biti taki,
trditi, potem bomo proti njim postavili druge misli, namesto da bi psovali, Toda bistveno tem načelom niti ne nasprotujemo, da bi se namreč z narodi Ln pokrajinami postopalo tako, kakor s kmeti na ša-hovni deski in da mora biti svrha vsake teritoriialne ureditve blagor celcga naroda. To hočemo tudi mi. C ostalem se da govoriti.« — »Arbeiter Zeitung« piše: »\Vilson je odgovoril, na govore državnikov osrednjih velesil; sedaj imata besedo zopet Hertling in Czernin, Hertlingov odgovor bo moral podati jasnost o tem, v koliko je nemška vlada neodvisna od vpliva »nemške vojaške in aneksijske stranke«, katere moč je po Wilsonovem mnenju edina ovira miru in ki je tudi v resnici ena izmed največjih mirovnih idej. Czernin mora pa sedaj jasno izreči svojo pripravljenost, da sprejme za temelj predlaganim pogajanjem med Ameriko in Av-stro-Ogrsko splošna Wilsonova načela; tudi mora sedaj Wilsona naravnost in formalno povabiti na otvoritev pogajanj na tej podlagi. Nikoli ni bil čas za tak nastop ugodnejši nego sedaj, ko se je Rusija izločila iz vojne. Wilson je govoril veliko miroljubneje nego kdaj kak državnik sovražne svetovne zveze; če odgovore državniki osrednjih velesil v enakem duhu, potem bo pot do pogajanj kmalu prosta.
-f Wilsonovi mirovni pogoji. »Matin« poroča: Predsednik V/ilson je povabil zaveznike, naj naznanijo svoje mirovne pogoje,
4- Ministrski predsednik in gro* Czernin. Z Dunaja poročajo 14. t. m.: Po po-vratku grofa Czernina se je zglasil pri njem ministrski predsednik dr. pl. Seidler. Zunanji minister je obvestil dr. pl. Seidlerja o najvažnejših podrobnostih brestov-skih dogovorov, ministrski predsednik je pa grofu Czerninu pojasnil vtis ukrajinske mirovne pogodbe na Poljake in vpliv na notranji položaj.
4- Čehi ostanejo v opoziciji. 11. t, rft. se je zglasil pri ministrskem predsedniku v imenu Češkega svaza poslanec Stanek. Pogovor se je sukal o trutnovski zadevi in državnem proračunu oziroma provizoriju. Stanek je znova izjavil, da Čehi vztrajajo na svojih izjavah in da od sedanje vlade ničesar ne zahtevajo iz razloga, ker jim za izvršitev morebiti danih obljub ne more jamčiti. S posebnim povdarkom je na-glasil, da Čehi pod nobenim pogojem ne bodo trpeli, da bi se iz celote nemško-češkega spora iztrgali posamezni deli in enostransko rešili. Čehi bodo seveda v opoziciji vztrajali. — Ministrski predsednik je izjavil, da bo v seji načelnikov prihodnji ponedeljek stavil določne predloge.
Vlada in socialni deraokratje. V parlamentarnih krogih poročajo, da se vlada pogaja tudi s socialnimi demokrati. Ti so stavili menda več demokratično-po-litičnih zahtev.
4- Poljaki in mir z Ukrajino. »Glos Narodu« piše: »Poljsko vprašanje je prišlo v Brestu Litovskem na tako križpotje, iz katerega vodi pot res v negotovost. Kakor v svitu bliska smo videli prepad, v katerega hoče pahniti Poljsko premočenih in slepota drugih. Nikdo ne ve danes, kaj mu prinese jutrajšnji dan — s kakimi sredstvi naj nastopimo, do kakih korakov bomo pri-morani. Enotnost in solidarnost
da jim oni do drugih pristanišč ne morejo do kože. Treba bo hitrega odvoza, vča-lih pa tudi nabave zalog za železnice. Pri vsem tem se bo ozirati na domačo tržaško trgovino, njej bo treba prilagoditi posamezne naredbe.
3. Trst pa ne sme samo gledati, kako se skozi njegove žile pretaka tok prometa s tujim blagom, imeti mora sam svoj trg, svojo trgovino, svojo industrijo. Ožje zaledje so bo moralo industrializirati, kakor smo to že poudarjali, zlasti z izrabo vodnih sil, ki se mora takoj pričeti. Seveda je treba najprej izmeriti vodne sile in pa dobiti pripravna mesta kot središča. Pospeševanja je potreben tudi promet s tujci.
Trst naj postane veliko skladišče raznega blaga, dobi naj velik trg, dražbo blaga, primerno diferencialno carino pri morskem uvozu; tisto, ki je še dozdaj, naj obdrži. Obnovi naj se mlevski promet, organizira naj se cenitev blaga za preko-morske pridelke, ustanavljajo banke v tujih deželah, množijo naj se osebni stiki s prekomorskimi pokrajinami, modernizirati se bo moral trgovski pouk s tem, da Se prilagodi višjim zahtevam mednarodne trgovine, pritegniti se bodo morale nove delavne trgovske moči. Glavna stvar pa je in ostane vendar to, da lastno trgovino cenimo nad vse in jo vpostavimo v račun kot enega najvažnejših gospodarskih členov.
' 4. Tu moremo k prejšnjemu napisu pridejati samo še tole: Če je naša prometna organizacija tako napredovala, da lahko popolnoma zadosti domačemu prometu, potem si stavi višje cilje in širše meje. Posredovala bo tudi tuji promet z zvezami med inozemskimi pristanišči in preko mej domovine, zboljšala ho trgovske in plačilno bilanco lastne države.
je neobhodno potrebna. Ta enotnost mora združiti vse sile v eno spontano falango. Na delo moramo z vsem ognjem, z vso energijo, toda tudi trezno in pametno,«
+ Poljske protestne priredbe. 18. t.
mes. se vrši v Krakovu radi Holma velika narodna protestna prireditev. Policijska oblast svari pred nemiri. Srednješolska vodstva prosijo stariše, naj vplivajo na svoje sinove, da ne store kaj nepremišljenega. — Bivši načelnik Poljskega kluba in železniški minister Glombinski je vrnil vsa svoja odlikovanja.
-f- Krakov, Poznanj, Varšava. Poljski listi priobčujejo himno poljske armade na Ruskem, ki je pod vodstvom generala Mu-snickega že opetovano porazila boljševike. »Hočemo Krakov, Poznanj in Varšavo — združenje vsega poljskega ozemlja z dohodom do morja« — to je klic bojevnikov za svobodo Poljske.
+ Krakovski mestni svet in mir z Ukrajino. Ko je došla prva vest, da je sklenjen mir z Ukrajino, je zapovedal krakovski mestni občinski svet, naj razobesijo mestni zavodi in poslopja zastave. Ko je pa došlo poročilo v mirovnih pogojih in o priklopitvi Holma in Podlcsja Ukrajini, je zapovedalo mestno predsecuuštvo, naj se zastave zopet odstranijo.
+ Poljske gališke procesorje vabijo v Varšavo. Te dni se je mudil v Krakovu poljski naučni minister, ki je razpravljal z raznimi srednješolskimi profesorji« katere misli poklicati na važna mesta poljskega šolstva.
+ Posveti v velikem glavnem stanu.
Iz Berlina: Z merodajne strani se izjavlja, da se je dosegel pri posvetih v velikem glavnem stanu popoln sporazum med vojaškimi in političnimi oblastmi.
+ Večina nemškega državnega zbora ostane, kakor se sklepa s posveta strank večine nemškega državnega zbora 14. t. meseca.
4- Iz Idrije nam pišejo: Med poročilom »Dosedanji uspehi itd.« v »Slovencu« z dne 11. februarja 1918, št. 34, je citati med drugim, da še ni izjave za majniško deklaracijo iz občine mesta Idrije. (Ta opomba je ostala le pomotoma v članku. Op. ur.) Sporočam, da se je že za deklaracijo izrekel mestni gerentski, oziroma gospodarski svet, meseca novembra; meseca decembra se je izjava za deklaracijo podpisa vala ter se je v ta namen nabralo že veliko število podpispv. Da pa stvar ni prisiljena, ampak da je prebivalstvo mesta Idrije sploh za deklaracijo, razen par nemških uradnikov, je pokazal iz-borno obiskan shod, ki ga je priredil drž. poslanec Gostinčar dne 17. januarja 1918 v veliki dvorani hotela Didič. Na predlog tovariša Petra Rupnika, da naj shod z dviganjem rok pokaže, kdo je za deklaracijo, je shod z velikanskim navdušenjem soglasno pokazal, da mesto Idrija nikakor j ne zaostaja za drugimi občinami. — Janez Kavčič.
4- »Narodne liste« v Pragi je oblast ustavila za 14 dni, menda zato, ker niso priobčili cesarjevega manifesta na prvem mestu.
4- Zadnje leto svetovne vojske. Poročevalcu lista »Petit Parisien« je izjavil načelnik odseka ameriške reprezentantne zbornice za zunanje stvari Flood: Wilso-nova poslanica obema zemeljskima oblama popolnoma jamči, da bo leto 1918. zadnje leto svetovne vojske.
4- Ogrska volilna reforma. V Ogrskem odseku za volilno reformo je izjavil justični minister Vaszonyi, da bo rad pritrdil predlogom, ki gredo za tem, da se moralno manjvrednim elementom t. j. »izdajalcem domovine in sleparskim dobaviteljem« odreče aktivna in pasivna volilna pravica. — Ministrski predsednik dr. We-kerle je zavrnil mnenje, kakor bi med njim in grofom Apponyijem glede nekakega kompromisa bilo nasprotje. Vsi člani vlade vztrajajo na'temeljnih načelnih določbah volilne predloge ter glede obsega volilne pravice in čistosti volitev ni nobenega govora o kakem kompromisu.
-f Kako v Italiji mistificirajo javno mnenje: Italijansko časopisje je posvetilo zborovanju avstro-ogrskih delegacij po-
ne Češke, je morala vzbuditi v italijanskih oficielnih krogih bolestno razočaranje. — Tudi poročila o ostalih delegacijah je italijansko časopisje zelo samovoljno prikrojilo. Tako je n. pr. cenzura zatajila celo vsebino govora skupnega finančnega ministra barona Buriana, ki je poročal o svojem delovanju začasa pogajanj z Italijo od januarja do maja 1915. Zlasti je cenzura zatrla ministrovo ugotovitev, da je nemško jamstvo za odstop avstro-ogr-skega ozemlja zahteval — Sonnino. Pri tem je treba seveda upoštevati zlasti to, da so italijanski javnosti že 1. 1915. pred-očevali nemško garancijo kot na Dunaju in v Berlinu dogovorjeno past za Italijo. Zato italijansko ljudstvo tudi sedaj ni smelo zvedeti resnice. Sploh so vsa politična poročila italijanskega časopisja prikrojena in pristranska, da si ljudstvo nc more ustvariti objektivne sodbe o dogodkih v inozemstvu.
4- Rusija ni demobilizirala? Iz Berlina 14. t. m.: O položaju na ruski fronti se z merodajne strani opozarja, da se jc povelje, naj se ruska armada demobilizira, čez štiri ure preklicalo in da Rusija do zdaj dejansko še ni demobilizirala.
+ Novo bogoslovno fakulteto na varšavskem vseučilišču nameravajo otveriti žc letošnjo spomlad, Prvi njen dekan postane znani poljski ekseget Szlagov/ski.
4- Za izobrazbo duhovščine in podporo katoliških dijakov lajikov je šlo te dni na posvetu v dunajski knezoškofijski palači. Sklenili so v ta namen Kanizijevo organizacijo, katero bo vodil dunajski kardinal knezonadskof s pomočjo dveh podpredsednikov in častnega odbora. Tudi ko-loški pomožni škof dr. Viktor Horvdth je namenil 200,000 K vojnega posojila za podporo katoliškim visokcšolcem v budim-peštanskem kolegiju sv. Emeriha. Ustanove bo podeljeval vsakokratni rektor jezuitskega gimnazija v Kološu.
4 Repington aretiran. Iz Lugana: Zaprli so prejšnjega vojnega kritika Timesa, polkovnika Repingtona.
4 Smrtna kazen proti Bolo paši predlagana. Iz Genfa: Proti Bolo paši se je predlagala kazen na smrt,
-f Manifestacije za mir v Londonu. Iz Rotterdama: V zadnjih osmih dneh so prirejali v Londonu velike manifestacije za mir. Shodov se je udeleževalo na tisoče ljudi. Delavstvo sc prejkoslej novačenju najostrejše upira. Voditelji delavstva so vladi naznanili, da bodo odredili splošno stavko, če novačenj ne omilijo.
¥©jna poročila.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 14. febr. Uradno:
Nobenih posebnih dogodkov.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČEO.
Berlin, 14. febr. Veliki glavni stan:
Zapadno bojišče: Angleži in Francozi so na mnogih mestih nadaljevali svoja poizvedovanja. Severno od Lensa in v Cham-pagni je pri tem prišlo do silnih bojev. V nekem izpostavljenem delu naše postojanke jugovzhodno od Tahure so se Francozi ustalili. Naša pehota je na Flanderskem in na višinah ob Mozi privedla ujetnike.
Z drugih bojišč nič novega.
Nemško večerno poročilo.
Berlin, 14. zvečer. Uradno: V Cham-pagni so v odsekih severno od Prunaya in jugovzhodno od Tahure na več točkah močnejše streljali. Z drugih bojišč ničesar novega.
Ludendorff.
Pred nemško ofenzivo na zahodu.
Bern, 14. februarja. (Kor. ur.) Francosko javnost popolnoma jasno pripravljajo na ofenzivo osrednjih velesil na zahodni fronti. Skoraj v v$eh listih pišejo vojaški sotrudniki v tem zmislu. Polkovnik Rousset piše tozadevno v »Petit Parien-nu«: Velikopotezna ofenziva na zahodu je skozi in skozi potrebna. Nemčija je prisiljena, da jo izvede, ker bi sedanje mirno stanje znižalo njen ugled in ker zahteva notranji položaj v Nemčiji, da se doseže velik vojaški uspeh.
ritmom. Zelo visoko stoji Sukova skladba: Meditacija o staročeškem koralu sv. Vdelava. Veličastni akordi v pp, mogočno naraščanje do ff je napravilo res najboljši vtis na zbrano občinstvo. Suk je naš: v njegovih skladbah se družita globoka otožnost z resno visokostjo. Borodi-nov Notturno iz 2. kvarteta je spev jasne pomladne noči. Kanonična dvospeva med 1. violino in čelom ter 1. in 2. violino sta polna nežnosti in miline in počasno umir-jenje melodije nam naznanja prihod »dneva porodnice«. Da, še celo Dvofi-kova poskočna valčka sta se v rokah teh umetnikov spremenila v sličice in avplavz, ki jima je sledil, je bil prav zaslužen. Dal Bog, da kmalu zopet pozdravimo repre-zentante umetnosti bratskega naroda v naši beli Ljubljani. L. M. Š.
pr Trostov koncert na Dunaju. O tej prireditvi smo prejeli še naslednje poročilo: Koncert, ki ga je priredil naš slovenski klavirski virtuoz g. Anton Trost dne 7. februarja v mali dvorani Konzerthausa na Dunaju, jc uspel v vsakem oziru sijaj-Bil je večer krasnega umetniškega
no. __ ,.	„	_
užitka. Mojstrsko izvajanju sporedu jc sledilo občinstvo z rastočim zanimanjem in navdušenjem. C Trost it: podal dokaze popolne umetniške zreio^v V njem tiči pristna, zdrava muzikalna sila,*ki je popolno prišla do veljave v globoko zamišljenih delih Bachove »Chaconne« in Brah-move Sonate F-moll, op. 5. Zelo so zanimale nc. Dunaju prvič izvajana Sukova legenda in Dvor&kovc varijacije. Koncert je počastil s svojim obiskom ekscelenca minister dr. Žolger v spremstvu svojega tajnika, g. okr. glavarja pl. Andrejka. _ Opazili smo tudi več državnih in deželnih poslancev in mnogo odličnih dunajskih Slovencev. Večer so posetili tudi slavni virtuoz profesor Emil pl. Sauer in več odličnih dunajskih glasbenikov. — Verno ob strani stoji g. Trostu njegova mlada, zelo nadarjcna' simpatična soproga Claire Trost-Fiedlerjeva, ki je nastopila v nedeljo v koncertu koncertnega društva v veliki dvorani Konzerthausa, kjer je proizvajala z veliko virtuoznostjo in temperamentom Lisztov klavirski koncert A-dur, z orkestrom. Ni treba povdarjati, da sti oba umetnika žela velikanski uspeh in da ploskanja ni bilo ne konca nc kraja. Ka» kor znano, bosta oba umetnika koncerti-rala dne 17. t. m. v Ljubljani, kjer jima sijajni uspeh gotovo ne bode izostal in ljubljanskemu občinstvu je dana prilika, pozdraviti sina-umelnika na slovenskih tleh, — Viktor Parma.
sebno pozornost ter je zlasti govorom češkega delegata Stranskega in jugoslovanskega delegata Korošca pripisovalo veliko .	c,,« važnost, seveda v italijanskem imperiali- P/". koncert češkega kvarteta. Sve-stičnem zmislu. Kritika dr. Stranskega o tovnoslavno Smetanovo skladbo »Iz mo-
zunanji politiki avstro-ogrske monarhije v kolikor se tiče splošnih vprašanj, je italijansko časopisje obširno navajalo. Skrbno so pa italijanski listi zamolčali oni del Stranskyjevega govora, v katerem se je pečal s tržaškim vprašanjem. — Delegat Stransky je tedaj izvajal: *Trst ni italijansko mesto, marveč poitalijančeno slo
Me 08 h
jega življenja« je češki kvartet že lani tu izvajal; vendar se je zdelo, kot da bi slišali nekaj čisto novega; lahko bi poslušali to povest doživljajev in prevar polnega umetniškega življenja večkrat, da, neprenehoma in ne zdelo bi se nam dolgočasno, kakor prav često izvajanje naj-krasnejših skladb po nezmožnih predava-
vansko mesto, katerega avtonomna ob- ! teljih. Bil je pač Smetana višek tega večinska ustava slovanski manjšini ni ugod- ; cera. Namesto Mozartovega kvarteta smo
na. Niso se ustrašili dovoliti na intervencijo tuje države, da naj bi se tudi ta statut, in sicer pod jamstvom nemške države, nadomestil z novim, ki bi zagotovil nad-vladje italijanskega življa.« Ta negacija italijanskega značaja Trsta, na katerem
slišali Schumannov op. 41, kvartet v a molu. Kakor da bi vstajale pred nami osebe, ki jih je tako romantično popisal Schumannov najljubši prijatelj Jcan Paul, tako žive, orientalske barve rabi skladatelj, tako se menjavata, posebno v 1. dc-
liaujuiun.tfja- iiiuvaja. iioia,	------ ^. I « . _ .	•	... i
ravnjo temelji cela italijanska jadranska lu, etoznost z veseljem, m pravi uzifek ie politika, s strani zastoDnika iste kraljevi- slediti llubetaivim melodiiam in zivaiinim
Avstrijci vkorakali v Brody.
Dunaj, 14. februarja. (K. u.) Vojni tiskovni stan: V smislu cleDa L, odstavka b z Ukrajino sklenjene pogodbe, ki obnavlja status quo ante glede na meje med Avstrijo in Rusijo, so vkorakale včeraj naše čete v Brodv. Lvovski bataljon, ki je vkorakal v mesto, je župan mesta Brody v navzočnosti rade 105. ukrajinske divizije najslovesnejše pozdravil, tudi prebivalstvo je izražalo svoje r.imnatije. Z mirno zasedbo je v avstrijskih rokah tudi zadnje večje mesto v vzhodni Galiciji, ki je bilo pod rusko oblastjo od zadnjih dni julija leta 1916.
»	Novice iz Ukrajine.
»Az Ujsag« naznanja, da je izjavil nek politik, ki se je vrnil iz Brest-Litov-skega: Ukrajini bomo morali najbrže tudi vojaško pomagati pri zbiranju in transportu nam namenjenih živil, kar pa ne pomeni, da nameravamo vojsko proti boljševikom nadaljevati. Siccr na obstoja z Rusijo premirje dalje. — »Pesti Hirlap« je porogal: Avstrijski zastopniki, ki so se mislili peljati iz Bukarešta v Odeso, niso mogli radi tehničnih ovir odpotovati in so se vrnili. Z nemškimi zastopniki se bodo peljali skupno čez Varšavo v Kijev.
Vojaški zastopniki sporazuma zapustili Ukrajino,
»Echo de Pariš«: Vojaškim zastopnikom sporazuma v Kijevu je zapovedano, naj zapuste Ukrajino. Na ukrajinski fronti se je nahajalo še zadnji teden 35 višjih častnikov sporazuma, ki so minulo soboto odpotovali iz Kijeva.
Ali je vojska z Rusijo končana ali obstoja le trajno premirje?
»Kolnische Zeitung« javlja s švicarske meje: Trockij je izda! oklic ruskemu narodu o končanem vojnem stanju z osrednjimi velesilami. V razglasu izraža med drugim: Sodrugi! Pogajanja o miru so končana. V imenu vlade sovjetov, ljudskih komisarjev in ruske republike naznanjamo vladam zaveznikov in narodom, ki se z nami vojskujejo, kakor tudi nevtralnih narodov, da je Rusija proglasila lconcc vojnega stanja z Nemčijo, Avstrijo, Turčijo in j z Bolgarijo. Istočasno se je ruskim četam I zapovedalo na vsrb fror'. :h, naj popoluo-ma demobilizirajo Iz Siockholma sc pa poroča: Kamcnev je izjavil, naj se ne rabi beseda »sklenjen mir«, ker gre m trajno premirje. Prisiliti nismo mogli Nemči-i ie. da bi bila sorejela naše pogoje glod«
na zasedene province ob Vzhodnem morju, ker ne razpolagamo z vojaškimi dokazi. Ničesar nismo podpisali. Ohranili smo si prosto postopanje za splošen kongres o miru. Kamenev jc dalje tožil, da bodo Nemci zdaj mogoče ojačali zahodno fronto in pritiskali proti sporazumu. — General Aleksejev, ki jo prevzel poveljstvo kozakov, noče razorožiti svojih čet.
Vojska proti boljševikom?
Kolin, 14. februarja. Berlinski dopisnik lista »Kolnische Volkszeitung.- izjavlja: Sklep boljševikov je za Nemčijo, posebno pa za Avstrijo zelo nevarnega pomena. Došle so o tem gotove vesti, da boljševiki že premikajo svoje čete, da bodo udarili na Ukrajino, Vojska Trockega z ruskimi četami, ki so oostale proste, proti Ukrajini pomenja največjo nevarnost za novo ukrajinsko državo. Na merodaj-nem mestu niso nikakor voljni, da bi Trockij na ta način vzel sadove miru z Ukrajino. Zato ni izključeno, da so bili v razgovoru v velikem glavnem stanu storjeni pomembni sklepi, da se morajo od nemške in avstrijske strani takoj pričeti operacije na velikoruski fronti, da sc prepreči zmaga boljševikov nad kijevsko vlado. Z izjavo Trockega, da je vojska končana, so dogovori o premirju razveljavljeni, tako cla imamo v vsakem oziru prosto roko.
XXX
Sporazum grozi Rumuniji.
»Lokalanzeiger« poroča, da jc v ponedeljek poslanik sporazuma v Jašu opozarjal rumunsko vlado na dalekosežne posledice, čc se Rumunija odvrne od skupne politike. Nova rumunska vlada je vzela poslanikovo naznanilo v vednost, oroti-izjave pa ni podala. Pariški listi javljajo, da so poštni uradi v Parizu poštni promet v ponedeljek ustavili. — *Matin« poroča: Mackensen jc pričel na Rumunijo vojaško pritiskati. Položaj rumunske armade postaja kritičen, ker jo obdajajo povsod odkriti ali pa prikriii sovražniki.
Deklaracija, Jugoslovanski klub in S. L S.
Koroška za svobodno jugoslovansko državo. Slovenske žene in dekleta župnije Loče, občina Bckštani pri Beljaku, se iz vsega srca pridružujemo mirovni želji papeža Benedikta XV. in našega cesarja Karla 1. Želimo ne le miru med državami, ampak tudi sprave med narodi, da preneha neznosni narodni boj in prepir in da pridejo vsi — tudi naš narod do svojih pravic, svobode in samoodločevanja. Prelita kri vseh naših vojakov in vse vojno trpljenje na fronti in v zaledju ne sme biti zastonj. Zato zahtevamo združenje vseh Jugoslovanov habsburške monarhije v svobodni jugoslovanski državi pod slavnim habsburškim žezlom. Z narni sta Bog in pravica. »Prost mora biti prost naš rod, na svoji zemlji svoj gospod!«	|
Občinski odbor občine Sušak pri Reki sc | je izreke! za jugoslovansko deklaracijo. , ;
Podpisani možje in fantje iz občine Mir- ' nc na Dolenjskem slovesno in z navdušenjem izjavljamo, da smo s celim srcem za mainiško deklaracijo Jugoslovanskega kluba. Sledi 138 podpisov.
Jz obane Domžale smo prejeli še nadalj-uih 36 podpisov.
Podpisane slovenske žene in dekleta iz konjiške okolice, župnije Čadramske in župnije Sv. Duh v Ločah z lastnoročnimi podpisi izražamo svojo odločno voljo, da se politično ujedinijo vsi jugoslovanski narodi habsburške monarhije pod avstrijskim vladarjem. — 759 podpisov. Skupno število__vsah podpisov iz konjiške okolice znaša 2295.
Možje, žene, fantje in dekleta iz fare Sestro pod Ljubljano se navdušeno pridružujemo državnopravni izjavi Jugoslovanskega kluba, podani v državnem zboru 30. maja 1917. Hočemo iti zahtevamo, da tudi nam zašije solnce v naši Jugoslaviji, da bomo pod žezlom Habsburžanov na svoji zemlji svoji gospodaril. Poslar.ccm Jugoslovanskega kluba izrekamo za njihovo energično in smotreno delo v dosego ciljev jugoslovanske deklaracije vse priznanje in popolno zaupanje. Posebno hvaležni smo svojemu prevzvišenemu knezoškofu. da se je tako možato zavzel za našo narodno aivar. Vsemogočnega pa prosimo, cla naš narod in njega vodnike , podpira v tem težkem boiu in našim prizadevanjem podeli svoj blagoslov. — Sledi 717 podpisov vseh devet vasi fare Sostro. t. j.: Dobrunje, Za-dvor, Sostro, Podmolnik, Sadnija vas, Podh-poglav, Češnjice, Zagvadišče in Zavoglje.
Podpisane žene in dekleta iz Rovt nad Logatr-cm sc navdušeno pridružujejo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba. Sledi 290 podpisov.	.	_ .
Podpisani možje m tantie, zene m dekleta župnije Leskovica nad Škofjo Loko navdušeno pozdravljamo deklaracijo Jugoslovanskega kluba j dne 30. maja 1917 za združitev vseh Jugoslovanov v jugoslovansko državo pod habsburško dinastijo ter iskreno prosimo naše poslance, združene v Jugoslovanskem klubu, da vztrajajo in odločno delajo na to, da se skoraj uresniči ta naša pravična želja. Pozdravljamo pa tudi naSega prcljubljencjja gospoda knezoškofa dr. Ant. Bonaventuro Jegliča, ker je tako odločno in neustrašeno nastopil r.i\ združitev vseh Jugoslovanov, kažoč na velikansko korist naše skupne avstrijske domovine. Pozdravljen najodličnejši tolmač naših teženj! — Obenem zahvaljujemo Njegovo Svetost sv. Očeta Benedikta XV. in presvitlega cesarja Karla I. za njuno očetovsko delovanje za mir med narodi. Sledi 439 podpisov.
Dol Trebuša (Goriško). Z nadvse radostnim srcom, popolno narodno samozavestjo, zajamčeno nam v enakopravnosti, zavedajoč se važnosti in pomena sedanjega časa, se pridružujejo možje in mladeniči, žene in dekleta nage vasi majniški deklaraciji, proseč Vsemogočnega, naj blagoslovi prizadevanje Njih Svetosti oaoeža Benedikta XV. in Ni. Veličan-
stva cesarja Karla I„ pod čigar vlado nai vzklije seme deklaracije in nam dozori skorajšnji mir. Obenem se veselimo neustrašenega nastopa prevzvišenega knezoškofa ljubljanskega, izražamo neomajno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in ogorčeno obsojamo poslance, ki so zapustili klub v odločilnem trenutku. Sledi 356 podpisov.
Podpisane žene in dekleta iz občine Mirne na Dolenjskem slovesno in z navdušenjem izjavljamo, da smo s celim srcem za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba. Sledi 443 podpisov.
Podpisane žene in dekleta iz Bučke na Dolenjskem sc pridružujemo z vsem srcem jugoslovanski deklaraciji z dne 30. majnika 1917 ter izražamo svoie popolno zaupanje in uda-nost Jugoslovanskemu klubu, obsojamo škodljivca narodnega probufenja ter kličemo slavo prvoboriteljem za obstoj velike svobodne Jugoslavije. Sledi 405 podpisov.
Podpisane žene in dekleta vasi Štanfel, Kcbdilj, Hrušcvica, Lukovec, Kobolj in Les-iaki na Goriškem se z navdušenjem pridružujejo majniški deklaraciji z dne 30. maja 1. 1.
Slovenske žene in dekleta občine Zminc pri Škofu Loki (vasi Puštal, Suha, Bodovlje, Zminc, Hosta, Lipica, Brode, Gabrk) se z navdušenjem pridružujejo izjavi vseh slovenskih žena in deklet za jugoslovansko deklaracijo. Jugoslovanskemu klubu, ki se trudi za nas obstoj in našo bodočnost, izražamo popolno zaupanj* in hvaležnost. Iz srca želimo miru in zato pozdravljamo mirovno delo sv. Očeta Benedikta XV. in našega cesarja Karla I. Iz srca odobravamo značajni in odločni nastop našega prevzvišenega knezoškofa zoper razdružitev S. L. S. Sledi 356 podpisov.
Žene iu dekleta občine Raka na Dolenjskem so sc pridružile zahtevi po združitvi Jugoslovanov v smislu majniške deklaracije s 1118 odpisi.
Podpisane žene in dekleta iz Vidcmskc občine v Dobrepoljah sc z iskrenim srcem pridružujemo državnopravni deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917. Njegovim članom, zlasti načelniku gosp. dr. A. Korošcu, izrekamo svoje popolno zaupanje, zahvalo za odločen nastop in veliko prizadevanje za dosego jugoslovanske države pod. žezlom Habsburžanov. Obenem Vas prosimo — mi žene, dekleta in možje, kakor tudi fantje, — da ne odnehate niti za ped od pravičnih zahtev, v katerih uresničenje je, vsega naroda hrepenenje. Razdiralce narodne edinosti obsojamo iz dna duše. — Našemu prevzvišenemu gospodu knezoškofu A. Bo-u&venturu Jegliču pa izrekamo najprisrčnejšo
zahvalo za njegov odločni nastop za pravično stvar: pred Bogom in cesarjem in mu izrekajo u-.V.nos' Jer dft gremo za njim preko vsake ovire, da dosežemo zaželieni pravični cilj! Sledi 66$ podpisov.
Dobrcoolje, dne 7. febr. 1918.
Za deklaracijo Jugoslovanskega kluba od 30. maja 1917 so se izjavile dekleta in žene občine Depaljavas, okraj Kamnik s 66 podpisi.
Podpisane žene, dekleta, možje in mladeniči občine Otslež ca Goriškem se pridružujejo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba za zdruSenje Jugoslovanov pod žezlom preslavne habsburške dinastije, po zdravljajo prizadevanje Nj. Svetosti papeža Benedikta XV. in našega presvitlega cesarja Karla I. za toli zaželjeni skorajšnji mir. — (Sledi 420 podpisov.)
j
a Prodaja kruha. Za peko kruha je prejela mestna aprovizacija nekaj boljše moke, ki jc seveda nekoliko dražja. Vsled tega se bode prodajal kruh od vštete ne-delje 17. t. m. dalje hleb po 60 vinarjev, kateri mora tehtati pečen 70 dkg. To velja le do tedaj, dokler se bode pekel kruh iz boljše moke
a Krušne komisije bodo uradovale tudi v soboto 16, t, ra. Izdajale se bodo izkaznice za petrolej. Rodbine dobe izkaznice s črko A, katere se bodo izdajale po zaporednih številkah, samci dobe izkaznice s črko B, in obrtniki izkaznice s črko C
a Petrolej za I. do VI. okraj. Stranke, ki bi imele dobiti, petrolej dne 24. t, m. ga bodo dobile dne 25. t, m., ker so v nedeljo trgovine zaprte. Za to prodajo, ki je bila objavljena v tukajšnjih listih, so veljavne le izkaznice s številko 1, katere imajo stranke že v rokah, n e p a tudi izkaznice s črko A., B. in C., katere bodo dobile stranke šele v soboto 15, t. m. pri komisijah.
a Enakost za vse. Kakor znano, pre jeli so okraji I,—V. po 15 kg krompirja na osebo, in to pred, meseci. Zmanjkalo pa je naenkrat za vse druge okraje tega pre važnega, življenjskega sadu. Sedaj deli mestna aprovizacija krompir za VI.—X., a ne po 15 kg na osebo, temveč le po 5 kg. Ne vemo, ali misli mestna aprovizacija pri novi rekviziciji dopolniti pri okrajih VI,—X. še onih manjkajočih 10 kg ali morda osrečiti okraje L—V. z novim nakazilom. Pričakovati je, da se bo ravnalo enako za vse, posebno ker v okrajih VI, do X. gotovo živi najpotrebnejše ljudstvo, Pri masti sta bila le prva dva okraja tako srečna, da sta dobila še kolikor toliko ceno mast, in to vsaj v sedanjem času primerno količino. Vsi drugi okraji pa so te-peni pri razdelitvi masti, zato upamo, da se vsaj s krompirjem ne bo tako godilo tem nesrečnikom.__
U&gfhlianske novice.
lj Slov. katol. izobraževalno društvo Selo-Moste vabi k predstavi, ki sc vrši v nedeljo, dne 17. februarja ob 5. uri popoldne. Spored: Revček Andrejček, narodna igra s petjem v petih dejanjih. — Vstopnina: 1. prostor 3 K; 2. 2 K; 3. 1.50 K; balkon 3 K; stojišča 1 K. Otrokom ni dovoljen vstop. Predprodaja vstopnic v Društvenem domu in v trgovini Orebek.
lj Koncert. Klavirski virtuoz g. Anton Trost nastopa na Dunaju z velikimi uspehi ]>ri orkestralnih koncertih raznih odličnih glasbenih društev. Doslej so ga že »Wie-ner Tonkiinstlerverein«, »Wiener Kon-zertvercin«, »K. k. Gesellschaft der Mu-sikfreunde« in drugi povabili na sodelovanje. »Ncue Freie Presse« piše nekoč: sodeloval je mladi umetnik Trost ter do-tazal v izvajanju Chopinovega koncerta v E-molu ob blesteči tehniki popolno ume-vanje.« Pri nekem drugem koncertu piše: S kremenitim, tehnično izpiljenim izva-ianjem Schubertove fantazije z orkestrom je dosegel Trost največji uspeh.« »Neues Wiener Tagblatt« priznava simpatičen vsprejem mladega umetnika pri dunajskem občinstvu« in poudarja, »da dokazuje Trost veliko, priznanja vredno tehnično usposobljenost in lep muzikaličen okus«. Podobno pišejo drugi časopisi. O epo uspelem Trostovem koncertu dne 7. februarja na Dunaju smo že poročali. V ljubljanskem koncertu bo sodelovala tudi mlada umetnica, klavirska virtuozinja, koncertantova soproga ga. Claire Trost-Fiedler z izvajanjem znamenitega klavirskega koncerta Lisztovega v A-duru. Ta koncert je gospa pred dnevi z velikim uspehom izvajala na Dunaju v koncertu z orkestrom. — Za Trostov koncert se dobivajo vstopnice v trafiki v Prešernovi ulici.
lj Umrl je dne 14. t. m. na operaciji vojaški bolnišnici bivši slovenski igralec enoletni prostovoljec g. Ferdo Tram-puž. Pogreb bo jutri, v soboto, dne 16. t. m., v Gradcu.
lj Kranjska deželna podružnica nižje-avstrijske deželne življenske rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 12, ura-duje zopet od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
ij Mesto venca za ranjkega častitega gospoda Ivana Travna, ravnatelja Zadružne ccntrale v Ljubljani, je darovala Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani za mestne uboge znesek 100 kron.
lj Sentpeterski novi most v Ljubljani po tolikem času baje vendar odpro v kratkem času javnemu prometu. To je silno potrebno zlasti za promet z vozovi od poljanskega mestnega dela. Zato se nam čudno zdi, da mestna uprava tako počasi gre naprej z zadnjimi delL Zadnje tedne se zdi, da je pri mostu več nadzornikov nego delavcev. — Torej odprite že enkrat novi most javnemu prometu z vozovi saj za silo!
lj Umrli so v Ljubljani: Dragica Ladi-ha, hči sprevodnikove vdove, 9 let. — Iv. Murn, bivši čevljar, 71 let. — Josip Chri-stian, bivši krojaški pomočnik, 36 let. — Josipina Rcbec, žena železniškega čuvaja, 51 let. — Viktorija Brandstcttcr, vdova železniškega poduradnika, 80 let, — Helena Čelešnik, užitkarica, 68 let, — Marija Šteblaj, poljska dninarice, 69 let. — Matija Per, mestni dclavec, 73 let. — Marija Ribnikar, posestnikova žena ir Goric, 29 let. -r- Marjana Ribič, poljska dnina-rica, 57 let. — Juri Bitterlich, slaščičarski pomočnik, 30 let.
lj Vsi v Ljubljani bivajoči bcgunci z Goriškega in . Gradiščanskega se opozarjajo, da naj natančno prečitajo razglase na javnih deskah, kjer so označeni vsi kraji, v katere sc smeio povrniti, kakor tudi druge tozadevne ootrebne okolno-sti.
lj Značilno. Pred kratkim je dobil tukajšnji gospod od neke dunajske tvrdke večjo množino svinčnikov s pripomnjo, da mu jih ne zmanjka. Če jih imajo pa Še vsi, katerim naj bi jih razdelil, zadosti, naj jih pošlje nazaj. Ker so jih vsi imeli Še dovolj, bi jih bil po lastni ceni rad privoščil domačim trgovcem, namesto da bi jih pošiljal nazaj. Taki svinčniki se sedaj v Ljubljani prodajajo od 40 do 50 vin. komad. Meneč, da ustreže, jih jc res dvema trgovcema ponudil v nakup, Pa ni bilo ustreženo. Izgovarjala sta se, da so^ predragi ter da jih za nadrobno prodajo no moreta prevzeti, in so zaradi tega res bili poslani nazaj. Glasom pridejane fakture bi bili svinčniki veljali komad po 12 vin., pa so bili zt nadrobno prodajo predragi!
lj Zasebni uradniki ia uradnice! V soboto, dne 16. t, m„ ob 7. uri zvečer se vrši v restavraciji Narodnega doma v Ljubljani občni zbor »Društva zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju«:. Vsi Člani in članice, udeležite se shoda polnoštevilno in pripeljite s seboj tudi svoje tovariše in tovarišice, ki še niso člani tega društva!
lj V ponedeljek popoldne se je našla pred pošto manjša vsota denarja. Poizve se pri Avg. Šibelja, pismonoši na glavni poštL
lj IzgubOa se je včeraj črna »boa« od kavarne Krapš, Vrhovčeva ulica, čez Št. Peterski most do cukrarne. Pošten najditelj naj jo odda L Taučer, Sv. Petra cesta št. 75 v Ljubljani,
li IztinbOl so sn U. t. m. zvečer v mestu triie kliucki, eklopljtni v eno spone. Najditelj naj jih odda prvti nagradi v (Jarnizijski kr«-niči Štev. 8,
Dnmn& novice.
Posamezne številke »Slovenca« se bodo odslej prodajale po 20 vinarjev in sicer izven Ljubljane počenši z jutrišnjim dnem (16. febr.), v Ljubljani pa radi tedenskega obračuna s prodajalci pončenši s pondeljkom, dne 18. februarja. Neprodanih izvodov ne sprejemamo od nikogar več nazaj.
—- Velikonočno obhajilo. Po novem kanoniČnera zakoniku velja za velikonočno obhajilo čas od 4. postne nedelje dalje. Na prošnjo avstrijskih škofov pa je sv. stolica dovolila za Avstrijo, kjer to škofje žele, da se velikonočno obhajilo sme prejemati od 2, postne nedelje dalje, kakor je bilo to že prej v navadi. Ljubljanski g. knezoškof je ta Čas za svojo škofijo sprejel, kakor bo to objavljeno v prihodnji številki Škofijskega lista.
— Vojaška odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil poprečnik 4. bos. herc. pp. Franc Ahčin. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje ze meči so dobili: poročnik 6, bos. herc. lov. bat. Franc Alič, poročnika 17, pp. Viktor Mašič in Her-bert Maier. — Najvišje pohvalno priznanje z meči so dobili: stotnik 14. pp. Val-ter Peternel, poročnik 17. pp. Fr. Zuoan-čič, poročnika 87. pp. Mihael Sevnik in Pavel Sturm. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil nadporočnik 9. transportnega vodstva Oskar Štrekelj, —- Srebrni zadužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: stražmcijeter (snn. podčastnik) 5. drag. p, Anton Hudclist in nadomestni stražmojstri 7, dež, crož, pov, Franc Petelin, Avgust PIcnicar in Alojzij Mihelj. — Železni zaslužni križec s krono na traku ' hrabrostne svetinje so dobili: rač. podčastnik 87, pp, Ivanuša Ivan; ognjičar 28. polj. havb. p. Golob Erncst; rač. pod-.častnik 2S. polj. havb. p, Verbič Anton; stražmojster 3, tren. bat. Veble Josip; topničar 23. polj. h&vb. p, Sršen Franc; tit desetnika Slavič Ivan in Vidmajer Fr., pešci Blažlc Jakob, Lukanc Franc, Kir-har Ivan, Kobalc Anton, Žibret Albin in Podplatnik Lenart, vsi pri 87, pp.; tren. vojak 3. tren. bat. Prislov Jakob; desetnik Skurnik Josip, poddesetnik Blatnik Jakob, pcšci Pavlic Franc, Letič Josip, Dobnik Franc, Vidovič Ivan in Ulaga Fr., vsi pri 87, pp.; lovec 2. polka tir. ces. lovccv F ur lan Franc; pešec 47. pp. Žu-m&n Franc; poddesetnik cvid. oskrb. skladišča v Gradcu Pavlic Anton; pred-mojster Mole Anton, desetnik Hočevar Franc, topniČarji Kumar Ladislav, Čadež Andrej, . VonČina Ciril, Ambrožič Matija, Bajec Ivan, Jcrčič Jurij in Černigoj Avgust, vsi pri 28. poli. havb. p.
—	Odlikovanje. V drugič jc dobil vojaški zaslužni križec. 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči nadporočnik 4. bos. herc. polka Branko vitez Pogačnik.
—	Padci jc na gori sv. Gabrijela, kjer ie bil tucli pokopan, 11. septembra 1917 poročnik-adjutairt g. Janko Muha, naduči-tclj v Ajdovcu. Bil jc vzor učitelja, vnet z?, vzgojo in napredek mladice, ki je vsled njegove izgube hudo prizadeta. Za njim žaluje cela soseska, Počivaj v miru, ti dobri Jarka!
—	Slov, kat. o&ad. tehn. društvo »Danica« ima svoj redni občni r.bcr v nedeljo, dne 17. t. m, ob 2. uri popoldne v prostorih restavracije Kaiserhof, I. okrai, Fel-derstrasse štev. 2, Dunaj,
—	Prornoviral jc dne 8, februarja t, 1. v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča doktorjem prava gosp. Josip Macan, predsednik brv. kat. društva »Hrvatska« na Dunaju. Naše najiskrenejše čestitke.
—	Premet s strankami pri c. kr. deželni vladi in pri c. kr. deželnem šolskem svetu. Z okrožnico z dne 14, oktobra 1917 se jc promet s strankami pri c. kr. deželnem šolskem svetu omejil na srede in sobote od 10. dopoldne do pol 1. popoldne. Od dne 15. februarja t, 1. s« lahko zglašajo zopet stranke pri c. kr. deželni vladi in
prt c:
kt
dež. šolskem
sv
tu vsak delav-
nik. in sicer od 10. do 12, ure dopoldne. Pri komisijah za preživljanje se bodo dajala strankam pojasnila, kakor doslej, le ob sredah in sobotah od 8. do 12. dopoldne.
—	Poroke. Poročili so sc: G. Janez Brinskcle, ključavničar v Blatniku pri Čr-Riošnjicah na Kočevskem, z gdč, Alojzijo Lužar iz Rcčič pri Semiču; g. Alojzij Je-sih iz Radnje vasi pri Trebelnem z gdč. Marijo Urbič it Bitnje vasi pri Trebelnem; Karol Sutri v PreČini z gdč. Ano Drag-man; g. Jožef Jazbec, posestnikom ključavničar v Novem mestu, z gdč, Filomeno Pavlin, doma $ Trnovega pri Gorici.
—	Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji g. Jožef Sch\virt, mesar v Novem mestu,, star .68 let. Naj v miru počiva!
—	Invalidni dom v Beli Krajini. Preč, knezoškofijstvo jc dovolilo, da so sme odslej pobirati zadnje nedelje v mcsecih po belokranjskih župnijah ne več za invalide 3pIoh, ampak za Invalidni dom v Beli Krajini. Čč. ti. župniki se t.! Alte dekanije so
Duhovnikom sobratom. posebno sošolcem mrl pripravljen v deželni bolnici od^cl iz
4. febr. 1918 astiti gospod
* M m | w s* w (p m
d ivS iti % M M vedi ® Si * šcnipetiTski kaplan v Ljubljani.
Pogreb bo v Šmartnem pod Šmarno £oro 16. februar! Sošolci! Opravimo zanj vsak tri sv. maše, kakor :;mo odhodom iz semenišča.
Pri Sv. Petru v Ljubljani, dne 15. februarja 1913
a ob 10 dopoldne,
se dogovorili pred
ETRIČ
ILIRSKA BANK \ V LJUBLJANI naznanja nrefre njen upravni svetnik prečastiti gospod
ravnatelj Zadružne centrale v Ljubljani, podpiedsedni sojilnice, imejitelj vojnega križa za civilne zasluge II,
Neumornemu delavcu bodi ohranjen časten r-nomin!
V Ljubljani, dne 15. februarja 1918

naprošeni, da bi o tem obvestili vernike s pnžnice, nabrane zneske pa pošiljali po položnicah, ki jih bodo prejeli.
—	Za slovenske oslepele vojake darujejo občani občine Moravče, okraj Litija, skupiček vojaštvu oddane trtne rezine po odbitku vseh stroškov v znesku 310 kron, katere je g. župan Fran Miklavčič v ta namen izročil. Želeti bi bilo, da bi ta zgledna občina dobila mnogo posnemal-cev. — Za slovenske invalide je izročil g. Karol Poljšak 1000 K kot volilo umrle Viktorije Poljšak iz Batuj pri Gorici. »Slovenski odbor za vojne invalide« v Ljubljani se najtopleje zahvaljuje darovalcem.
—	Gremij trgovcev naznanja svoiim članom, da se nahaja v Ženevi nemška trgovska zbornica s podružnicami v Cu-rinu, Baslu in Lugani. V interesu trgovcev je, da stopijo, preden se obrnejo na gore-
j nje zbornice, v dogovor s »Zentralband osterr. Kaufleute, Wien, IV.," Schwarzen-bergplatz, Nr. 16,
—	Razpisana ustanova. Oddala se bo Friderik Weitenhillerjeva ustanova za dekliško balo za leto 1917 v letnem znesku 106 K 40 vin. Pravico do ustanpve imajo žene, ki so dobro vzgojene in revnih staršev ter so se poročile v letu 1917. S poročnim listom, izkazom o ubožnosti in z nravstvenim spričevalom opremljene prošnje je treba vložiti do 20. marca t. L pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. — C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
—	Strašna nesreča. Iz Bosanskega Broda poročajo: Dne 9, t. m. se je tamkaj dogodila strašna nesreča, ki je zahtevala dvoje človeških življenj. V skladišču za karbid je nastala eksplozija. Skladišče je podrto, dva delavca pa sta našla naglo smrt: enega je raztrgalo na kosce, drugemu pa je odtrgalo glavo.
—	Velikega soma je vjel v Savi pri Zagrebu ribič Ivan Matijah. Som je bil dolg 2 m 35 cm in je tehtal 93 kg in 35 dkg.
—	Za Krekov spomenik. Prejeli smo: O priliki zaključka oljarne Josipa Valen-tič, Dekani 19, nabral se je z drugimi rodoljubi znesek 40 K za postavitev spomenika pok, dr. J. Ev. Kreku. Ta dar naj velja kot izraz jugoslovanske ideje onim, ki razdirajo skuonc jugoslovansko idejo.
—	Električna železniška zveza Ogrske z Radgono. Neki ogrski sindikat, katerega članice so tudi nemške banke, namerava izrabiti vodno moč Mure in zgraditi električno železnico Muraszombat—Kormend —Alsolendvo—Radgona. Iz Radgone ima Ogrska z Gradcem in Mariborom neposredno železniško zvezo. Obe vladi sta že podelili koncesijo.
—	Plovba po Donavi in Dravi se je zopet pričela, ker je led že popolnoma izginil. Sedaj prično prevažati žito na ladjah, ki so že natovorjene na spodnji Donavi.
—	Zglasitev sovražne imovine. Kakor je bilo že objavljeno, je zglasiti v Avstriji se nahajajočo imovino pripadnikov sovražnega inozemstva ter v sovražnem inozemstvu nahajajoče se imovine avstrijskih državljanov do 15. februarja 1918
Eri tisti trgovski in obrtniški zbornici, v atere okraju irna zglasilni zavezanec svoje stanovališče (sedež). Za zglasitve je uporabljati uradne zglasilne pole A, B, C, D in E, ki se dobe proti plačilu iO vin. za izvod pri trgovskih in obrtniških zbornicah. Zglasitev podati so zavezani: 1. Pripadniki sovražnih držav, ki imajo svoja bivališča v Avstriji — izvzemši vojni ujet-;niki — glede cele svoje v Avstriji se nahajajoče imovine (zglasilna pola A); 2. sleherni, ki v Avstriji se nahajajočo imovino pripadnika sovražnih držav upravlja ali shranjuje (zglasilna pola B); 3. sleherni, ki kateremu zunaj Avstrije se nahaja-jočemu pripadniku sovražnih držav dolguje kako dajatev v denarju, vrednostnih papirjev ali blagu (zglasilna pola C);" 4. voditelji in poslovodje v Avstriji se naha-jajočega podjetja, v katerem so udeleženi pripadniki sovražnih držav (zglasilna pola D); konečno 5. vsi avstrijski državljani glede svoje v sovražnem inozemstvu se nahajajoče imovine (zglasilna pola E). Po štev. 2. zglasiti je posebno dolžan ne samo s pogodbo ali po oblasti določen hranilec ali upravitelj, temveč tudi vsak, ki vsled prošnje pripadnika sovražne države ali iz lastnega nagona istinito na kakor-šnikoli način nadzoruje imovinske predmete pripadnika sovražne države. Obveznost zglasitve je tedaj ustanovljena že za onega, ki jc na primer prevzel ključe stanovanja, pripadnika sovražnih držav, ko je odpotoval, ali ki plačuje davke in dajatve od njegovega posestva ali ki s pažnjo in podobno varuje interese odsotnega na ostavljeni imovini. Opustitev zglasitve se po zakonu kaznuje. Na prošnjo zglasilne-ga zavezanca more pristojna trgovska in obrtniška zbornica dovoliti za zglasitev dodatni rok.
— Srečna roditelja. Iz Žirov nam poročajo: Četovodjo Franceta Grudna od pešpolka štev, 97 so pogrešali od junija 1, 1916. Vsa poizvedovanja po njem so bila brezuspešna. Ali v največje veselje domačim sc pojavi pogrešanec na večer 28. januarja t. 1. na svojem domu. Po dolgih
19 mesecih se mu je posrečilo pobegniti iz ruskega ujetništva. Mnogo zanimivosti je pripovedoval. Prvič je poskusil pobegniti že maja 1917, toda ni se mu posrečilo. Odvedli so ga v Kijev. Od tam se mu je posrečilo zopet ubežati ob novem letu in srečno preiti na domačo zemljo. Slovenske matere, ne obupajte! Vsak pogrešanec ni še mrtev.
Primorske novice.
p Že znajo. Te dni jc prišlo v skupini tržaških šolarjev, ki so igrali za »solde*, do prepira. Devetletni Ivan Dolja ie v jezi potegnil žepni nož in sunil z njim svojega nasprotnika 11 letnega Nikolaja Miniussi v hrbet. Rana je lahka.
p _ Semensko žito. Domov vračajoči se goriški begunci ne morejo prejeti semenskega žita pri ljubljanski podružnici Žitnega zavoda, ker je delokrog te podružnice omejen le na Kranjsko. Vračajoči se begunci prejmejo semensko žito od Deželnega kmetijskega urada v Ajdovščini, ki dobi iz Češkega šest vagonov semenskega ovsa in iz Moravskega 20 vagonov semenskega ječmena, Natančneje po-goje_ za sprejem semenskega žita pove Deželni kmetijski urad v Ajdovščini.
p Begunka iz Gorice, ki je vložila koncem meseca prosinca t. 1. na c. kr. okr. glavarstvo v Ljubljani prošnjo za naknadno begunsko podporo v znesku 2500 K, naj pošlje svoj naslov Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani. Prosilka se je preselila iz Gradca v Ljubljano 26. marca 1917 z otroci: France in Jožefo, Viljemino in Gvidonom. Franc in Gvidon sta sedaj pri vojakih.
p Skozi okno notri, skozi vrata ven. 12, t. m. ob pol 6. uri zjutraj je opazil neki redar v poštni ulici št. 14 v Trstu dva mlada fanta, ki sta po železu, ki služi za zastor pred trgovino, drug za drugim splezala do prvega nadstropja, vlomila okno in zlezla v stanovanje pobegle italijanske družine Lcnardo. Redar je poklical še enega tovariša in z njim jo je ubral — po železu in skozi okno za tatovi. V stanovanju je bilo že vse narobe in tatova sta imela že pripravljen plen v vrednosti 6do 7 tisoč kron. Ko sta opazila reda'ia, sta se skušala skriti, a zbezala sta ju na dan in ju skozi vrata odvedla na varno.
p Samoumor na pokopališču. Na katoliškem pokopališču v Trstu se ie ustrelil 50 letni kurjač na državni železnici Matija Fer-jančič.	_
Uam® novice.
r Izreden uspeh policijskega psa. Kakor poroča »Nar. Politika«, je stal dne 11. t. in.
fired porotniki v Mladi Bolesiavi osemnajst-etni Jožef Havranek, hlapec s Kdanic pri Sobotki. Obdolžen jc bil, da je dne 22. septembra m. 1. zlezel v zapuSčeno hišo prodajalke Kotalkove, s sekiro ulomil v miznico ter pobral iz nje 3900 K. Ko se je dne 29. septembra Kotallcova vrnila domov iu zapazila tatvino, si ni mogla prav nič misliti, kdo je denar ukradel. Tat je pustil na mestu tatvine samo sekiro in pa vrečico, v kateri je bila Kotalkov^ denar spravila. Orožniški stražmojster iz Sobotke je takoj telefoniral orožnikom v Mladi Bolesiavi in v Jičinu po policijskega psa, ali prvi je bil ravno drugje zaposlen, zadnji je bil pa bolan. Obrnil se je telefonično tudi na mestnega policijskega nadstražnika v Turuovi, da b; prišel na mesto tatvine s svojim policijskim psom Loro, za čigar izredne zmožnosti je vedel še iz svojega službovanja v Turnovi. Turnovski nad-štražnik Nahlovsky, ki je bil dobil svoj čas psa od grofa Aerenthala in ga sam izučil, je prišel naslednjega dne po tatvini in je dal psu pri Kotalkovi zgoraj omenjeno sekiro in vrečico. Toliko da je pes dobro povohal oba predmeta, je skočil skozi okno na nagro-madeno opeko, šel odtod preko vrta in skozi ograjo na cesto ter naprej preko loke po pešpoti proti Kdanicam. Na loki je zavil za trenutek s poti in ovohaval dolgo bližnji jelšov grm, na kar je krenil na daljno pot po trati ter naposled čez vozno cesto na kmetiško dvorišče v Kdanicah. Tu je sledil preko dvorišča v skedenj, kjer je stopal po lestvi na oder ter pred vrati jel lajati in ko so mu jih odprli, je začel grebsti po nakopičeni slami. Potem je šel v hišo, kjer se je vrgel na osem-najstletnega hlapca Jožefa Havranka, potem legel k njegovim nogam in zadovoljen mahal z repom, da sta skupaj s — tatom. Ko se je povedalo, da jo Havranek hodil spat na oder v slamo, je orožništvo zaslišalo Havranka, ki se je kmalu vdal in priznal tatvino. Dognalo se je, da je po izvršeni tatvini šel prav po isti poti, po kateri je šel pes in da je tudi pri jeišovem grmu, ki ga je pes toli ovohaval, počival. Tako je prišel samo ta policijski pes na sled tatu, ki bi bil sicer ostal nekaznovan. Porotniki so spoznali Havranka za krivega tatvine in častikraje, ker je izprva trdi!, da je imel še štiri druge nečastne poniagače pri tatvini. Obsojen je bil na tri leta ječe, poostrene vsako leto no. dan 29. septembra s temnico in trdim ležiščem.
r Reymont — kandidat Nobelove nagrade za literaturo. ; Nowa Gazetta« poroča iz Krakova, da je poljska akademija znanosti predlagala kot kandidata letošnje Nobelove nagrade za slovstvo znanega romanopisca Reymonta.
Narodno gospodarstvo.
g Pisalni stroji podraženi. Vsled vojske je poskočila cena pisalnih strojev od 500 do 600 kron na 2000 do 3000 kron.
g Glavni dobitek IX. avstr. razredne loterije v znesku 80.000 kron je zadela številka 32.926; 10.000 kron štev. 43.115 in 98.027; 5000 kron št. 96.227; 2000 kron št. 23.097, 36.999, 82.443; 1000 kron štev. 13.614, 14.490, 28.233, 34.020, 54.756, 62,247, 72.644, 91.668 in 96.925.
g Marka in krona v knjigotrštvu. Zveza avstrijskih knjigotržcev in trgovcev z umetninami in muzikalijami je sklenila, da bodo § 15. t. m. zaračunavali 1 marko s 150 vin.
Listnica nredništva. K o 2 b a n a, Goriško: Ni za Ust. Pritožite se na glavarstvo.
Izredna državna dobrodelna loterija. C. kr.
glavno ravnateljstvo državnih loterij na Dunaju priredi sedaj 3. izredno državno loterijo za vojno-oskrbne namene, katere žrebanje se vrši dne 21. februarja 1918. Ta bogato opremljena loterija nudi udeležnikom velike ugodnosti. Vsota dobitkov znaša 625.000 kron, število dobilkov 21.146, med temi glavni za 200.000 K, dalje dobitki po 50.000, 30.000, 20.000 K itd. Posamezne srečke veljajo 4 K. Dobivajo cc pri glavnem ravnateljstvu državnih loterij, Dunaj lil., Vorderc Zollamtstrasse 5, dalje v vseh menjalnicah, davkarijah, tobakarnah, loterijah itd.
L nii h, leta išče lekarna v Ssžan?.
Majhen in dobro ohranjen
kupi šola v Zatičnl.
S> m u 1&« suknene edrezke stare in nove. kakor vse vrste bombažastih iti volnenih cunj, šaldje-vino, odeje, vrvi Ud. v vsaki množini in po najvišji ceni kupuje E, KOTZBEK V KRAN JU.
h konjem doDi službo pri strojilni tovarni Samsa & Co., Ljubljana, Metelkova ul. 4.
Sprejmem takej j|
proti stalni plači; sprejmeta sc tudi dva invalida. Delo jc lahko. Anion Sedlar, kolarstvo s stroji. _Kandiju, nudollovo.
sko žimo
vsako množino, kupuje Mihael Mihelič, ščetar v Ljubl,'nni, Sebnburgova ulica 5t. 1, nasproti kazine.
MRVA^A "GOVEDO ~~~~
najboljše kakovosti, se v kamniškem okraju (pri I ultovci) zamenja za svinjsko mast c.li špeh.
Več sc izve Bleiwcisova cesta št. 20, II. nad-r.tropjc na desno.	519
2a dobro težjo
PELERINO S KAPUCO
sc dobi lepo in močno usnje -a na- čevljev.
Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 521,
za natljcrejo in zelenjavo a	_	re išče. :: Stalna služba.
w $ Mj S Ponudbe pod »Gorenj-'.£»• U	c.ko štev. 520 < na uprav-
ništvo : Slovenca«. ::: :::
v uk, kateri bi imel veselje in poklic za loto-{•rasa. Imeti mora potrebno predizobrozl-o ler bili zmožen slovenskega in nemškega jezika.
Ponudbe z znamko za odgovor ni Andrej čuicr, fotograf, Jessaico na Goreniskcas.
Mmmmmmmmm

Kot GOSPODMJA SE SPREJME
um i im\l\
v boljšo V-iLo na Gorenjskem. Pri hiši je vrt in nskaj polja in imajo Lake prednost, ki imajo vc-
wl;e <!o sacosSoJnetfa čr'a in dobra spričala. — Ponudbe pod »PTALN\ SLUŽBA 433 na upravo
••Slovenca«.
mmmzmmmMm
UPRAVNI SVET ILIRSKE BANKE V LJUBLJANL
»DELNIŠKA STAVBINSKA DRUŽBA UNION V LJUBLJANI« naznanja pretresujočo vest, da je zaspal v Gospodu njen večletni upravni svetnik, ve-lečastili gospod
cdsednik Ljudske posojilnice, ravnatelj Zadružne centrale, iinc-jitelj vojnega križca za civilne zasluge II. razreda i. t. d.
Pogreb se vrši v soboto, 16. t. m. ob 10. uri dopoldne iz žalne hiše v Tacnu pod Šmarno goro na pokopališče v Šmartnem.
Neumornemu in mnogozaslužnemu svetniku časten spomin.
V Ljubljani, dne 15. februarja 1918.
UPRAVNI SVET Delniške stavbinske družbe Unica v Ljubljani«.
-SLOVENEC«, dne 15. februarja 1916.
IŠČE SE ::-

HRANILNICA KMEČKIH OBČIN V LJUBLJANI naznanja pretužno vest, da je njen član ravnateljstva, častiti gospod
ravnatelj Zadružne centrale, podpredsednik Ljudske posojilnice, upr. svetnik Ilirske banke, imejitelj voj. križca za civilne zasluge II. razreda i. t. d., i. t. d.
v četrtek, dne 14. februarja ob 1. uri zjutraj po trudapolnem trpljenju mirno v
G°SPPog"ebdSpredragega pokojnika se bode vršil v soboto, dne 16. t. m. dopoldne ob°10. uri iz Tacna v Šmartno pod Šmarno goro._ Zaslužnega pokojnika ohranimo v trajnem spominu.
za večjo mizarstvo s 5000—10.000 K gotovine.
Kje, pove uprava ^Slovenca« pod it. 416.
" ur svarilo"-*«:
Ker te dogaja, da razne neopravičene osebe iztirjujejo, prejemajo denar in blago, — prosijo dediči dne 17. januarja 1918 v Ljubljani zamrlega trgovca Avgusta Jagodic (Franc M. Rcgorschck nasl.) slavno p. n. občinstvo, da nikomur ne plačuje, odrajtuje blaga, denarja, — razun v trgovini Avgusta Jagodič (Franc M. Rcgorschck nasl.) v Ljubljani, Stritarjeva ulica St. 5. — Istotam blagovoli si. občinstvo priglasiti morebitne svoje terjatve.
(cvirn) 150 m, se dobi na debelo in na drobno pri OSVALDU DOBEIC, LJUBLJANA, Martinova cesta 15.	491
Kupim zopet
? »seli, li iliH mu
Pokoj njegovi duši!
RAVNATELJSTVO.
KRANJSKA DEŽELNA BANKA V LJUBLJANI naznanja pretužno vest, da je njen velezaslužni član kuratorija prečastiti gospod
Ivan Traven
ravnatelj »Zadružne centrale« v Ljubljani i. t. d., i. t. d.
dne 14. februarja 1918 mirno v Gospodu zaspal. Nepozabnemu pokojniku hvaležen spomin!
Ljubljana, dne 15. februarja 1918,
Na prodaj sta dva RUJAVA KONJA
(fuksa), stara 4 leta, in en SEREC (rot-šimelj) tudi 4 leta star. — LJUBLJANA, 492	Poljanska cesta 55.
Šelak, orange . ,	. .
Šelak, rubin . .	. ,
Kafro v kosih , .	. ,
Boraks v kosih . ,	. ,
Salmijak v kosih <	* .
Žveplo v palicah .	.
Gumi arab. prima ,	.
Gumi tragant, bel ,	,
Smirkovo platno št.	0-6
K 100-— za kg » 80-— » » » 100-— » > » 25*— » » » 20"— » » » 24*— » » » 40'— » » » 30*— » » » 80— 100»
Politir. POSTELJA z vložkom in modrocem, barvana POSTELJA s slamnico in modrocem ter OMARICA se prodajo. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št, 488.
OPOZARJAM ccnjeno občinstvo, da jc dospela večja pošiljatev
ŠIVALNIH STROJEV in GALANTERIJE,
Prosim torej, kdor je stroj naročil ali sc za istega zanimal, da se oglasi čim preje v trgovini
JOS. PETELINCA, LJUBLJANA,
Sv. Petra nasip št. 7. Tovarniika zaloga Šivalnih strojev. 299
Jurij Faludi, Budapest,
V, Lipot-korut 12
Naslov za brzojavke: Indicator Budapest
KuPim fcmetsko posestvo
najraje na Gorenjskem ali Dolenjskem blizu
železnice. — Ponudbe sc prosi na upravo • Slovenca« pod »kmetija« it. 489.
▼ pokoju, v 50. letu starosti, sicer telesno ie dobro ohranjen, želi kje na deželi nastopiti primerno službo. — Nastopi lahko takoj.
Njegov naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca« pod imenom »Duhovnik 455«, ako znamka.
SCraniska deželna podružnica
n. a. deželne življenjske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Maroje tr^^zije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tudi z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije.
Prospekti zastonj in poštnine prosto Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi
pogoji.
J
Ustanovljeno I. 1893.
Ustanovljeno I. 1893.
no P6DP0I1DBHSTU61 Liliji
Prodajalka
izvežbana v trgovini papirja in galanterije se takoj sprejme. — Istotam se sprejme
blagajničarka
Pontidbe na upravo pod šifro »PoStenost 501«,
Proda se dobro ohranjena
kočija
ali zamenja za odprti voz.
Naslov pove uprava lista pod Stev. 499.
Razpisuje se služba
in cerkvenika v Ribnici na Dolenjskem. Zaradi njihove lastne koristi imajo prednost prosilci, ki so obenem izvežbani v hranilnič-nih poslih. Pogoje izvedo prosilci pismenim potom pri podpisanem. Zadnji rok za vlaganje prošenj 28. februar. Nastop službe takoi po Veliki noči. — Župnijski urad Ribnica, dne 31, januarja 1918._
Na manjše posestvo blizu Kamnika se sprejme pošten, j^g^g
ki ima veselje do dela v boljšem stanovanju in razume pranje perila, vrtna in poljska dela. Naslov pove uprava lista pod št. 461.
Cenjenim
trgovcem, uradom, šolam
naznanjam, da radi prevzetja drugega podjetja nameravam
opustiti svojo trgovino ter prodajam v večjth množinah vso svojo zalogo, ki obstoji iz vsakovrstnega
galanterijskega in papirnega blaga ter šolskih, uradnih (pisarniških) potrebščin. Prodaja se le na debelo.
Trgovina je odprta od 8. do 12. dopoldne, popoldne jo trgovina zaprta.
Fr. Iglic,
Ljubljana, Mestni trg 11.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Dovoljuje članom posoja S a proti poroštvu, zastavi
življenjskih poSic, posestev, vrednostnih papirjev ali zaznambi na službene prejemke.
VraCajo so posojila v 7«/2, IS ali 22Va letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor teli posojila, naj se obrne na pisarno v LJubljani, Kongresni trg št. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge fn Jih obrestuje po 4«/«»/».
Druitveno lastno premoženje znaša koncem teta 1915 519.848*40 hren. Delelisikov je bi.o koncem leta 1915 1924 s15.613 de!e«, ki reprezentujejo Jamstvene glavnice
za 6,089.850 kron.
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorolejskimi lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To jc edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasišca, pn moških krepko pospešuje rast brade, in že po kratki dobi dajo iasem m bradi naravni biesli in polnost in jih varuje pred prezgodnjimosivenjemdonajvišjestarosti.
msas*™«™ lOH£efe pO 6, SO Id 15 Strun. mMamimmm
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naročila.
m a murnu
Pallly, Praga II., Havličkoro nam. Stev. 32 pri Henrikovem stolpu.
Sprejmem dva" JjfjjjjS pOČlij
proti dobri hrani in plači, eventualno	tudi enega
jm- VAJENCA.	-9C
AVGUST TERP1NC mlajii, strojar,	KAMNIK.
Na najvišje povelje Nj. c. in kr. Apost. Veličanstva.
III. izredna
c. kr. državna loterija
za vojnooskrbne namene.
Ta denarna loterija vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 K. Glavni dobitek znaša 200.000 K. Srečkanje sc vrši javno na Dunaju 21. februarja 1918. Srečka stane 4 K.
Srečke se dobe pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III,, Vordere ZollamtsstraBe 5, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce zastonj. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od gen. ravnateljstva drž. loterije
frotrlolpk ra dobrodelne loteriiel

no jo a s:
31S'5-
gl c	aj
«5 o <u <w « s
^ a>N TT w H = O"
p-
«£ IVJi
registrovana zadruga r neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo spre-	0 b ez odbitka rentnega davka, katerega
jema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. dol. ure in jih obrestuje Po **	plačuje zavod sam za svo,e vložnike,
tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
..Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplač.lo na razpolago poštne položnice. Spletna tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ah brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.
5.8.* 5 o »
o r P? ** a »o— „5 b o r« JJO -
_o eno 50 2 o *tru S
O 7 7 i