GMD15

:;i
■m.
\i

LETO XVIII — 213
Ljubljana, januar 1978
GLASILO GRADISA
Naše gospodarstvo je rasti inflacije, ki se je
že več let izpostavljeno pospešeni stopnji zadnjih letih skoraj podvojila. Na tako naraščanje cen pri nas občutno vplivajo tudi znane motnje na svetovnem blagovnem in finančnem trgu, posebej velika podražitev goriv, surovin in ne nazadnje živil.
Trend pospešenega porasta cen se seveda letos ni ustavil. To pa prizadeva vse, najhuje tiste z nizkimi osebnimi dohodki. Naša osnovna naloga je, da si vsi skupaj prizadevamo ustvariti pogoje za zaustavljanje Porasta življenjskih stroškov.
Resolucija o družbeno ekonomskem razvoju je vsled poslabšanja družbeno-ekonomskega stanja med drugim grajena na pogoje obvladovanja pospešene stopnje inflacije. V naši delovni organizaciji lahko trdimo, da smo k predlogu akcijskega Programa stabilizacije pristopili že Pred štirimi leti. Zal je lepo začeta akcija z ogromnim delom pri formiranju TOZD potisnila stabilizacijo v ozadje.
Mišljenja sem, da je skrajni čas, da se v poostreni obliki aktualizira izvajanje akcijskega programa stabilizacije.
Zakon o planiranju nam bo že sam po sebi narekoval neodložljivo dolžnost, ki je v našem APST določena kol naloga posameznega organizatorja proizvodnje.
Na V. seji predsedstva konference DOS. dne 13 11. 1975 se je v posebni točki dnevnega reda obravnavalo smernice za nadaljnje delovanje sindikata v štabni žagi isk' akrili, s sklepi, da je APST dopolniti in pri upoštevati 'udi smernice SR ZSS Dopolnjen program naj bo izdelan do 1. 1 1976
Komisija za izvajanje akcijskega Programa stabilizacije je že ukre-
pala na seji komisije dne 19. 11. 1975. S sklepom, da del bodočih nalog v zvezi s planiranjem, ki so vsebovane v akcijskem programu stabilizacije, novelira in pošlje kot predlog vsem TOZD in skupnim službam v sprejem.
APST nima kampanjskega značaja, prepričan sem; da se vsak 'lan našega kolektiva tega zaveda. Ta ak-
cija je najširšega družbenega pomena in se o njej javno razpravlja..
Konec meseca oktobra smo bili povabljeni na sestanek za okroglo mizo na uredništvo -Dogovorov«, kjer smo skupaj s predstavniki Slovenija cest odgovarjali, kako je z izvajanjem stabilizacijskih ukrepov v gradbeništvu, članom uredništva tega lista, na čelu z odgovornim urednikom.
Res je, s formiranjem TOZD se postavlja vprašanje, kaj izvajati na nivoju TOZD, kaj na nivoju OZD.
Nekaj nalog, ki naj se rešujejo v TOZD:
—	dvig produktivnosti dela in racionalno poslovanje
—	znižanje poslovnih stroškov in režije
—	optimalnejše koriščenje kapacitet
—	racionalna investicijska vlaganja
—	varčevanje v proizvodnji in potrošnji
—	obvladovanje inflacijske miselnosti
—	dejanska krepitev odgovornosti na vseh področjih
—	kakovostno programiranje — planiranje
OZD:
—	usklajevanje razvojnih programov TOZD
—	reševanje problemov, ki presegajo okvire posamezne TOZD
—	reševanje problemov poslovnega povezovanja — združevanja in sodelovanja
—	doseganje optimalnosti poslovanja
Antiinflacijska akcija bo uspela le takrat, ko bo usklajena ekonomska politika in ekonomski sistem in bo le-ta privedla do konsistentnega gospodarskega sistema.
Iko Ravnikar
Lep, nov samski dom v
Nekaj let so ta naš ljubi Gradis vlačili po časopisih, na raznih sestankih metali očitke in se tu in tam celo zgražali nad nami — zaradi naših barak v Tomačevem. Moramo priznati, da smb vse to malo tudi zaslužili, saj nam razmere, ki so v naselju naših delavcev, niso ravno v čast. Končno pa lahko rečemo, da je s tem opravljanjem vsaj delno končano.
V Novih Jaršah smo namreč zgradili velik, nov m človeka vreden samski dom, kjei bo novo stanovanje našlo 372 stanovalcev. V njem je 90 sob s 4 ležišči, 4 sobe s tremi ležišči, imajo dve bolniški sobi >. osmimi ležišči, vsako nadstropje ima čajno kuhinjo, v domu je 9 umivalnic, 18 kopalnic. 10 WC. stanovalci bodo imeli tudi knjižnico, dva dnevna prostora, dva rekreacij-
ska prostora itd. V kletnih prostorih bodo garderobni prostori, kjer bodo stanovalci lahko odlagali delovno obleko in čevlje.
Dom je resnično prijetno urejen in prav gotovo se bodo naši delavci v njem dobro počutili Ob vsem tem pa moramo priznati, da ima največ zaslug pri gradnji naša TOZD Ljub-Ijana-oknlica. vendar ne samo zaradi solidne izvedbe gradbenih del, tem-
Ljubljani
več tudi zaradi iniciative, ki je privedla do novega doma.
Skoraj 400 delavcev bo dobilo torej novo streho nad glavo, vendar sedaj prav gotovo ni čas, da prekrižamo roke in si oddahnemo, saj jih bo več kot 200 ostalo še vedno v neustreznih barakah. Sindikat je določil, da je konec leta 1976 zadnji rok za ustrezno namestitev naših delavcev. To pomeni, da je treba takoj pristopiti'■ k akciji za zgraditev še enega samskega doma, ki bi omogočil porušiti barake v Tomačevem,
J\c£ttO
1916 Z
H Iztega se leto in bliža se nam p novo 1976. Zopet si bomo stisnili j| roke, zaželeli srečo, zdravja in H obilo delovnih uspehov. Veselje in j§ brezskrbnost novoletnega prazno-jH vanja bo za trenutek potisnilo v p ozadje vse skrbi brige in proble-U me, ki jih vsaki dan sproti doživ-gl Ijamo. Ko bo ob polnoči poslednjič p v letu 1975 odbila dvanajsta ura, p bomo poljubili najdražje, dvignili jj čaše in orosilo se bo marsikatero §j oko. Da, Novo leto in milijon želi Ija.
= Čeprav se čas nikoli ne ustavi g in naša pot nas pelje k novim p nalogam nasproti, pomeni prehod E v Novo leto vendarle določen E mejnik v našem delu in življenju. H Z ato se za trenutek obrnimo na-j§j zaj in preglejmo prehojeno pot. p Ne, da bi se hvalili, preteklo leto = je bilo kljub dostikrat mnogim in p zapletenim procesom gospodar je-H n ja in poslovanja, vendarle uspeš-E no. Široko zasnovane družbenopo-H litične akcije Z K in sindikata p Gradisa ob vsestranskem povezo-p vanju samoupravnih in strokov-E nih dejavnikov, je obrodila bogate = sadove Cilji in naloge ki smo si §§ jih pred letom dni zastavili, so E bile zadovoljivo rešene Bilo je to = leto preizkušnje moči samega E sebe, leto borbe za stabilnejšo in M dinamično rast proizvodnje in leto U uspešnega usklajevanja medsebojni nih odnosov in medsebojne odvis-H nosti v ustvarjanju in delitvi do-E hodka z novimi dohodkovnimi p odnosi. Zavedali srno se, da nova p organizacijska oblika postavljena p na stare temelje, ne more slediti E novim družbenoekonomskim od-= nosom. Čeprav so se tu ali tam p porajala protislovja in nasprotja, §§ smo naše notranje odnose, ob šili ' roki podpori družbenopolitičnih H' organizacij v polni meri uvelja-M vili v smislu ustavnih določil. Seli veda bomo postopno in vztrajno p tudi v letu 1976 nadaljevali Z p usklajevanjem medsebojnih do-= hodkovnih odnosov in skupnih in-H teresov med TOZD in podjetjem p kot celote. Nič manjše uspehe ni-E smo dosegli na področju uvajanja E sodobne tehnologije, organizacije s dela, uvajanju nove mehanizacije E in delovnih priprav. Skratka, če E potegnemo črto, bili smo uspešni | in ti nenehnem vzponu na vseh p področjih Seveda so bili vmes E tudi težki časi, trenutki omaho-= vanj in napak, toda Gradis ne 1 bi bil Gradis, če ne bi znal vse p probleme sam sproti reševati.
E Zavedamo se. da je gospodarski p položaj na prehodu v letu 1976 teli žak in zapleten saj se v njem še p vedno prepletejo znaki stagnacije p m inflacije toda v celoti zaupa-I mo Gradisovim delavcem, da bo-1 do tudi v prihodnjem letu vložili p vse sile za dosledno uresničitev M stabilizacijskega programa, med I katerega spada tudi borba za bolj-p šo organizacijo m produktivnost p dela. pa tudi doslednega izpolnje-1 vanja medsebojno sprejetih sa-p moupravnih sporazumov in skle-p njenih dogovorov. Prepričani smo, = da bomo vzporedno ? doslednim M izvajanjem ustave tudi v bodoče = složni in enotni v kreiranju skup-p ne politike se borili za vsestran-p ski razvoj podjetja 'ako na samo-1 upravnem strokovnem in družbe-p nepolitičnem področju, ter kot p homogena celota nastopali na no-1 tranjem in zunanjem tržišču. Ho-1 teli ali ne morali bomo strniti p naše vrste ter se vsi kot. eden na p osnovah doslednega, uveljavljanja E socialističnega. samoupravljanja, = boriti za postavljene skupne cilje | podjetja in družbe kot. celote. Za-| to smelo v Novo leto.
I Ob iej priložnosti se zahval ju-I jemo vsem našim bralcem in so-| delavcem Gradisovega vestnika za 1 poslane prispevke in pomoč pri | izdajanju glasila v prepričanju, | da bo tako ostalo tudi v bodoče. 1 Želimo vsem sndelavtem in čla-| nom kolektiva Gradis uspešno, § srečno m veselo Novo ipro 1976.
Odgovorni urednik Lojze Cepaš
-tq^Vv 1	y ■'
zimski idili je zares prijetno srečanje z novim letom, da si zaželimo vse najlepše tudi v prihodnje

C&ktuaŽHO
Notranja kontrola za varnost cestnega prometa
Notranja kontrola za varnost prometa v organizacijah združenega dela je dejavnik, ki lahko pomembno prispeva k zboljšanju varnosti v prometu, zaščiti ljudi in premoženja.
Temeljni zakon o varnosti cestnega prometa na javnih cestah je že leta 1965 predpisal, da morajo organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi, ki opravljajo javni prevoz in prevoz za lastne potrebe, organizirati in stalno opravljati kontrolo voznikov glede na njihove telesne in duševne sposobnosti za vožnjo ter kontrolo tehnične brezhibnosti motornih vozil kakor tudi ali so izpolnjeni drugi predpisani ukrepi, od katerih je odvisna varnost cestnega prometa.
Pomen, ki ga ima za varnost v prometu organizirana notranja kontrola v organizacijah združenega dela, kaže podatek, da so imele organizacije združenega dela in druge organizacije leta 1974 v SRS 27.830 voznih enot in najmanj toliko voznikov motornih vozil. (To število se je v letu 1975 bistveno povečalo.)
Spremljanje in proučevanje, kako se je uveljavila notranja kontrola za večjo varnost v cestnem prometu v SRS, kaže na to. da se ta oblika samozaščite ni uveljavila tako, kot je bilo pričakovano ob sprejemu zakonskega določila.
Katere so tiste sestavine notranje kontrole, ki bi jih morale upoštevati vse organizacije? Te so:
Kontrola izvajanja predpisanih pogojev za sodelovanje voznikov v cestnem prometu, sprejem voznikov na delo, strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje voznikov, občasne kontrole zdravstvenega stanja voznikov in vsakodnevna kontrola psihofizičnega stanja voznikov, kontrola o morebitni alkoholiziranosti voznikov, delovni čas in počitek voznikov, kontrola voznikove zdravstvene sposobnosti in skrb za vzdrževanje te sposobnosti
Kontrola izvajanja predpisanih pogojev za sodelovanje vozila v prometu dnevna kontrola tehnične brezhibnosti naprav za upravljanje, naprav za ustavljanje, svetlobno signalnih naprav in gum, kontrola vozil, ki prihajajo iz popravil, kontrola občasnih in periodičnih pregledov, tehnične brezhibnosti motornih vozil (po odločenem času ali po določenem številu prevoženih kilometrov), opremljenost vozila s predpisanimi napravami, opremo in orodjem in kontrola, da te naprave delujejo (tahograf itd.), zagotovitev, da se uporablja podatke tahografov z vidika varnosti, da se pravilno zavaruje potnike in tovor in da se izpolnjuje higiensko tehnične pogoje v motornih vozilih,
Kontrola izvajanja predpisanih varnostnih ukrepov: izdelava in usklajevanje voznih redov z dovoljeno hitrostjo, voznimi pogoji in pogoji prometa, da način nagrajevanja ne vpliva negativno na varnost v prometu, evidentiranje in analiziranje prometnih nezgod in prekrškov, ki so jih povzročili vozniki motornih vozil in sprejemanje potrebnih ukrepov.
Prav bi bilo, da bi več o notranji kontroli razmišljali tudi v Gradisu in pogledali, kaj smo na tem področju storili v naši delovni organizaciji.
GRADIS V SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI
!
Prvi podatki, ki jih dobimo od Zavoda za statistiko, se nanašajo samo na gradbeno operativo.
Zato se primerjalni podatki nanašajo samo na naše gradbene enote v času od januarja do septembra 1975 v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej.
Vrednost opravljenih del se je povečala v Gradisu za 79 %, v slovenskem gradbeništvu za 58 %>, v' jugoslovanskem gradbeništvu pa za 46",'o. Zato se je delež Gradisa v Sloveniji povečal od 12,5 "/o na 14,1 "/«. v Jugoslaviji pa od 2,3 %> na 2,8% — kolikor ie zdaj »težka« naša gradbena operativa v jugoslovanskem merilu
Za nas so pomembni tudi podatki o tem, kolikšna je bila angažiranost na stanovanjskih zgradbah. V Gradisu se je povečala za 45 % (nasproti 79 % v celoti) V Sloveniji za 44%, v Jugoslaviji pa za 41%,
Razlike skoraj ni, zato se tudi Gradisov delež v stanovanjski izgradnji ni spremenil in znaša v Sloveniji 7.3%, v Jugoslaviji pa 1,4%
V Gradisu znaša delež stanovanjske gradnje od celotne vrednosti gradbenih del 14,9 %, v slovenskem merilu pa 28,8 %, medtem ko znaša v zveznem merilu ta delež 30,6 %.
Efektivne ure gradbenih delavcev so se v Gradisu povečale za 17 %, v Sloveniji za 10 "/o, v Jugoslaviji pa za 11 %.
Samoupravno sporazumevanje -uveljavljanje ustave
Poglejmo še primerjalne podatke o produktivnosti, merjene z vrednostjo opravljenih del na efektivno uro.
Gradbena operativa
Doba	Gradisa Slovenije Jugoslavije		
I—IX 1974	153	125	84
I—IX 1975	235	181	112
Indeks	154	145	133
Podatki napravijo močan vtis, saj je Gradisov kazalnik 235 din/h več kot dvakrat višji od jugoslovanskega — 112 din/h. Pa ne le to, tudi porast je bila v Gradisu očitno višja — za 54 % nasproti porastu za 33 "/» v jugoslovanskem gradbeništvu.
Tolikšne razlike — ki so skoraj neverjetne — ne le upravičujejo, marveč tudi zahtevajo občutne razlike v osebnih dohodkih Ta ugotovitev velja tudi v primerjavi s slovenskim gradbeništvom, od katerega imamo višji kazalnik za 30 %, pa tudi višjo dinamiko porasta.
S. U.
»Svoje delo in sredstva družbene reprodukcije v temeljnih organizacijah združenega dela delavci svobodno združujejo v delovnih organizacijah in drugih oblikah združevanja dela in sredstev. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v raznih oblikah združevanja dela in sredstev urejajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom, pri čemer se v vseh teh razmerjih zagotavljajo delavcem z ustavo zajamčene pravice.«« (Ustava SFRJ — 21. febr. 1974).
V noyem samskem domu v Ljubljani bo prostora za 372 delavcev Stran 2 »GRADISOV VESTNIK««
Zvezna ustava na več mestih zelo izčrpno in do podrobnosti ureja samoupravno sporazumevanje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Samoupravno sporazumevanje je izhodiščno družbe-no-politično, dejansko in normativno delovanje delavcev v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah.
S samoupravnimi sporazumi se zlasti urejajo naslednja razmerja ali področja:
—	ustanovitev delovne organizacije, ko se temeljne organizacije združenega dela združijo ter s samoupravnim sporazumom določijo medsebojna razmerja, ki bodo vladala po združitvi;
—	medsebojna razmerja delavcev v združenem delu v temeljni organizaciji kot so: pravice in dolžnosti ter odgovornosti pri delu, pogoji dela m zahteva na posameznem delovnem mestu, osnova za delitev doseženih sredstev za osebne dohodke delavcem v temeljni organizaciji tei druga medsebojna razmerja;
- združevanje dela in sredstev družbene reprodukcije zaradi izvršitve nalog skupnega pomena;
—	samoupravno planiranje, ko se s sporazumom določijo osnove za planiranje v temeljni organizaciji združenega dela;
—	združevanje v sestavljene organizacije združenega dela;
—	osnovanje samoupravnih interesnih skupnosti in podobno.
Med sporazume prištevamo tudi družbene dogovore, katere sklepajo družbenopolitične skupnosti, zbornice, sindikat, samoupravne interesne skupnosti ter druge družbeno politične organizacije. Z njimi se zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje družbenueKunomskin in drugih odnosov, ki so širšega pomena za udeležence dogovora ali so splošnega družbenega pomena.
Vse zadeve torej, ki se nanašajo na združeno delo, se urejajo na način samoupravnega sporazumevanja z delavci v združenem delu, ko se z osebnim izjavljanjem delavcev določijo načini in pogoji dela ten delavcev v združenem delu. Zakoni, ki so izdani na ustavnih določilih, so le podloga za samoupravno urejanje naštetih področij v združenem delu in so izdani zaradi tega, da se zagotovijo temeljna medsebojna razmerja in druga razmerja delavcev v združenem delu ter zaradi potrebe zagotoviti enoten in enakopraven položaj vseh delavcev z enotnim ure-
janjem temeljnih pravic, obveznosti in dolžnosti.
Samoupravni sporazumi v temeljni organizaciji združenega dela so temeljni akti in so rezultat samoupravnega sporazumevanja v temeljni organizaciji združenih delavcev. Drugi splošni akti, ki urejajo nekatera vprašanja na podlagi zakonov, samoupravnih in družbenih dogovorov pa so izvedeni akti, torej v odvisnosti sporazumov, ker urejajo le načine in postopke uresničevanja medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu.
Pri nas smo na področju samoupravne organiziranosti in notranje ureditve že veliko storili in s tem določili temelje za uresničevanje ustavnih določil. Po organiziranju temeljnih organizacij združenega dela, katero delo je trajalo od konca leta 1971 do konca 1973 leta, so delavci, organizirani v temeljnih organizacijah sklenili medsebojni samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo GIP GRADIS. Na ta način so uredili medsebojne odnose in si uredili poslovanje, ki temelji na neposrednem upravljanju delavcev v temeljnih organizacijah in na neodtujljivosti razoolacanja z rezultati dela v vsaki temeljni organizaciji, hkrati pa povezuje delavce v temeljnih organizacijah za doseganje skupnih ciljev in nalog. Povezanost je zlasti v medsebojni odgovornosti za obveznosti do drusih, solidarnosti ter na volji za določanje skuonih nalog in programov, da se skladno in enakomerno oradi materialna osnova za nadaljnji razvoj
sleherne temeljne organizacije združenega dela v sestavu GIP GRADIS.
Nadalje je bil sklenjen sporazum o razmerjih med temeljnimi organizacijami in skupnimi službami, ki opravljajo delo za vse temeljne organizacije.
Najobširnejše področje sporazumevanja je bila ureditev medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu. Nanaša se na ureditev vseh pravic ter dolžnosti delavcev v združenem delu pridobitve lastnosti delavca, pravice pri delu, odgovornosti, pogoji za zasedbo delovnih mest, osnove za delitev osebnih dohodkov, varstva pri delu, izobraževanje.
Delavci v vsaki naši temeljni organizaciji so svoje sporazume sprejeli z osebnimi izjavami Potrebno je bilo medsebojno usklajevanje zlasti, da bi ne bilo takšnih nepotrebnih odstopanj v določilih, kar bi povzročilo negodovanje.
Sprejeti so bili tudi samoupravni sporazumi o ustanavljanju interesnih skupnosti ter drugi sporazumi o združevanju sredstev z drugimi organizacijami in samoupravnimi iuj teresnimi skupnostmi.
Potrebno bo še sprejeti medsebojne sporazume o osnovah planiranja v temeljnih organizacijah, o načinu planiranja in postopka ustave plana delovne organizacije
Obstoječe sporazume je potrebno stalno spremljati in jih izpopolnjevati ali pa tudi spremeniti, če se Dokaže za to potreba.
Čeprav so zelo dolgotrajni in zahtevni postopki samoupravnega uvajanja medsebojnih odnosov v združenem delu in v družbeni reprodukciji v celoti, se le na ta način uresničuje oblast delavskega razreda, kot jo določa naša ustava v odnosih med enakopravnimi oroizvajalci, ki jim delo služi 'zkliučno z» zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb.
R. Z.
Stanovanjsko naselje v Novih Jaršah se vse bolj veča
Polaganje armature za temelj dimnika v globini 6,50 m pod teren«.»l--. premerom temelja 30 m Skupna teža temelja znaša ca, 4500 ton od tega armature za ca. 140 ton
Gradbena dela na izgradnji termoelektrarne Šoštanj IV potekajo neprekinjeno noč in dan, pa tudi marsikatero nedeljo
V Šoštanju delamo, kakor sredi gradbene sezone. Še več. V radi pomanjkanja prostora žerjav zadnjem času smo celo povečali število delavcev in dobili dodatno m p^tako je bilo v prvem polletju opremo. Kar	395	delavcev	in z	njimi	(>	največjih	žerjavov,	da	bi	postavljenih pri	betonarni	S3-500
pred zaključkom	leta	in	pred	nastopom	hujše	zime	opravili	kar	premalo silosnih	kapacitet	za	ce-
največ dela.	meni. Betonarna,	ki porabi	10	ton
'	*	cementa na uro, mora imeti	več	si-
Termoelekrarno Šoštanj IV, mora- Pršišče pa je nekoliko spremenjeno losov kot pa za 100 ton (10 ur), ker bio namreč zgraditi v zelo kratkem in za izvajalca bolj neugodno kot pa vemo, kako je problematična redna času. Vsem nam je znan problem pri TEŠ—III.
Pomanjkanja električne energije. To Pomanjkanje pa se bo še stopnjevalo v naslednjih letih, zato mora biti elektrarna pravočasno zgrajena.
Znano je, da poraba električne energije raste tako, da se v 10 leiih po- planu predviden za drugo leto. dvoji. Vsakršni izpad električne ' ' ‘	—i...
energije pa povzroči našemu gospodarstvu ogromne izgube. Vsega tega nju pogodbe se je pričakovalo, da omenim tudi to, da so tudi šoferji popolnoma zavedamo, zato so vse bodo vgrajene količine armaluie in našega SPO v petek šli zelo neradi Paše sile usmerjene v to, da bi ob- betona znatno večje kot pa pri TES- na daljšo pot, ker so vedeli, da se
lil, Po neki novi teoriji so namreč ne bodo pravočasno vrnili domov in strokovnjaki geomenaniki izračuna-
dobava cementa, Tako
nam je
Na ostalih objektih se dela še ne zgodilo, da smo sredi betoniranja (s izvajajo. Ti objekti so manjši in ne- črpalko) ostali za nekaj ur brez ce-kateri niti niso nujno vezani r.a menta, ker zaradi turistične sezone, pričetek obratovanja elektrarne, kamioni — (cisterne) ob petkih po-Pričetek del na Len objektih je po poldne in v soboto niso smeli na
cesto, mi pa smo hiteli z deli ne In kaj nas je najbolj zadrževalo glede na turistično sezono in ne pri izvajanju del? Ze ob podpisova- glede na dan v tednu. Pri tem naj
■takt čimprej in v roku dokončali.
tn kje smo danes z deli? Rok za izgradnjo elektrarne je 2 leti. Z deli jrno pričeli 1, februarja 1575 in da-nes se izvajajo dela na vseh večjih °bjektih. Manjši objekti pridejo na yrsto prihodnje leto Na mnogih objektih smo vezani še na ostale izdajalce in montažerje, zalo ne smerno zamujati tudi vmesnih rokov Pogodbo smo namre1’ podpisali z e-ernško firmo KVVV, ki nam je oddala v izvajanje samo gradbena de-ta in delno konstrukcije Ostalo iz-yajajo druga podjetja, domača in inozemska. . .
'2e celo leto se dela pospešeno ve-
tako smo cesto ostali -na špici<-li, da bo sega! vpliv rudarjenja rud- glede armature, lesa itd.
O vrednosti izvršenih del najnovejših podatkov še nimamo, Toda do 15. 11. 1975 je bilo vgrajenega
nika Velenje tudi na področje elektrarne Šoštanj, zato bo potrebno znatno pojačati armiranobetonske konstrukcije zlasti do pritličja. In cb 20 663,00 m:i betona raznih kvalitet upoštevanju teh dodatnih vplivov in 2,335.481 kg armature. Vrednost se je zgodilo, da smo imeli na glav- vseh izvršenih del pa je tedaj znanih objektih tudi 50—100 0/c več be- šala 123.000,000,00 din ali približno tona in armature, kot pa je bilo 13.000 000,00 din na mesec, predvidenih v pogodbi. Jasno le, da Iz navedenega sledi da mo kar nam investitor vse te količine pri- pridno delali, kar je zasluga celot-
zna kot več dela, vendar od roka ne odstopa. Zato ni čudno, da nam
nega kolekliva gradbišča Šoštanj. Večkrat smo morali svoje lastne in-
je večkrat primanjkovalo armature terese podrediti interesom grabisča
in smo problem potrebe cementa re-
čina na glavnem poginskem bloku, ševali ob velikem sodelovanju na-ta vključuje kotlovnico, stolpniščni §e nabavne službe.
stolp, dejonat bunkerski del, stroj n*ca in elektrofiltre Delo so trenut-
no v zaostanku samo na bunker- java na glavnem pogonskem objek s kem delu, vendar bomo rok »uie-kolikor nam bo v zimskem casu omogočeno vsaj delno izvajati
in napredovanju dela saj smo se stalno zavedali svojih dolžnosti na-pram investitorju in naši skupnosti Nadaljna ovira za še uspešnejše ki tako močno potrebuje čimprej in
čimveč električne energije.
Ob koncu naj izkoristim priliko, da se zahvalim celotnemu kolektivu — vsem delavcem gradbišča, fi-
napredovanje dela sta bila oba žer-
tu. Za gradnjo tako zahtevnega objekta v tako kratkem času bi nam-
reč nujno potrebovali na objektu žičnim in umskim, k’ so nesebično
prispevali k temu, da smo prvo leto izgradnje termoelektrarne tako uspešno zaključili Res nas še čaka
šTadbena dela. Na ostalih objektih §e en žerjav. Zato se nam je "eč e!a potekajo po planu ali pa so krat. pripetilo, da posamezne skupi
-acasno prekinjena zaradi montaž- ne niso bile pravočasno oskrbljene _________________ ..........
de! tujih izvajalcev. V strojnici s potrebnim materialom. Zato so se veliko dela predno bodo po žicah Pripravljamo opaž in armaturo za skoraj vsa betoniranja vršila v noč- stekli prvi kilovati električne ener-•Urbinsko mizo za 335_ MW agregat, nj izmeni ali pa s črpalko, s čimer gije iz novega objekta, vendar bo-‘bo trenutno največji v .Jugosla- smo znatno razbremenili prezaposie- mo ob nesebičnem sodelovanju in ‘ta	ne žerjave. Po organizacijski shemi požrtvovalnosti vseh delavcev prev-
Naslednji objekl je 230 m visok gradbišča so bili sicer predvideni žeto nalogo uspešno in pravočasno 1 m n i k Naše delo do kote i 0.00 trije žerjavi, vendar se tretjega za- končali. Hočevar Franc, dipl. ing. e končano, spomladi pa bo podrtje Vairostalne nadaljevalo delo ' gradnjo tuljave. (Ista ekipa, ki je jedila 360 m visok dimnik v Trbovljah). V temelj dimnika smo vgradili kar 1800 m3 betona.
Potem je še skupina objektov za °ripravo vode. Od teh objektov so 5 dela pričela na dveh. to je na traktorju in kemični pripravi vode eta so se zaradi tega. ker ni bilo j.Opravljeno zemljišče pričela neko-pozneje kot ie bilo predvideno,
'endar upamo, da bomo dela predčasno končali
Naslednji in tudi najbolj kritični -Jekt pa je bil hladilni štolo Tudi
va tem ohjeku se dela pospešeno iz-j5.la.io in je na njem zaposlenih še (..a delavcev. Trenutno smo še na ko-„ nuli vendar se že painravVnio l^ntažni elementi za nadaljnja de-3 Dela potekajo v roku. vendar je s. konca še ogromno dela Plošči
y?’pa je podoben kot pri TES—III. Gradbišče glavnega pogonskega objekta TEŠ IV. V ozadju objekti ls°k je 94 m in spodaj širok 80 m elektrarne TEŠ III
Da bomo v letošnjem letu močno angažirani, to nam je bilo že v začetku leta 1975, jasno. Zato smo se skušali že takoj na vsem področju spoprijeti z delom, Ker je bila zima mila, z deli na Gorenjskem nismo nikjer prenehali.
V	Kranjski gori smo na turističnih apartmajih ČRTENJE nadaljevali z deli in bomo stanovanja v letošnjem letu dokončali. Gradimo za trg.
Na Jesenicah, oziroma na Koroški Beli smo skozi celo leto gradili Hladno valjarno Železarne Jesenice.
V	Mostah pri Žirovnici smo dokončali cevovod in vršimo dela na IV. agregatu HE Moste.
V	Kranju smo dokončali vojaške objekte, most Kokrica, stanovanja na PLANINI po sistemu OUTINORD, koncem leta pa smo začeli graditi Šedno halo v SAVI Kranj.
V	Škoti i Loki gradimo Samski dom in vršimo zunanjo ureditev TOZD GRADIS LIG Škofja Loka.
Ca 1/3 od navedenih del bomo izvršili v letošnjem letu v Anhovem
Proti koncu tega leta smo začeli z deli tudi v Tolminu na šoli in telovadnici.
Dela so bila lepo porazdeljena prek celega leta, vendar za glavna dela na Beli — Železarna Jesenice, kakor tudi za objekte v Anhovem smo bili vseskozi ovirani vsled nepravočasno dostavljene tehnične dokumentacije.
Investitor Železarna Jesenice vztraja vseskozi na tem, da bi čimveč naredili, vendar uvidi, da je naša velika volja, da bi zamujeno vsaj delno nadoknadili Vsakih 15 dni imamo sestanek na gradbišču Bela in rešujemo probleme,
Z istimi težavami se ukvarjajo tudi na gradbišču Cementarne Anhovo, tudi iam.smo po razpravah prišli do lega, da pojačamo delovno silo z vsem potrebnim materialom in namestitvenimi prostori, kar bo zadostovalo, da zamujeno nadoknadimo.
Na teh dveh ključnih objektih Železarna Bela in Cementarna Anhovo že vidno napredujejo dela, tako da bo to delo, ki nam je zaupano, zadovoljivo izvršeno.
Franc Vovk
V vzgojno varstvenem zavodu Ane Ziherl je v varstvu nad 400 otrok
Našo nalogo v letu 1975 smo v celoti izvršili
Planska predvidevanja za leto 1975 smo na GE Ljubljana presegli s tem, da smo ustvarili prek 30 milijard S din skupne realizacije. Kaj vse se skriva za temi 30 milijardami realizacije bi težko opisali v tem kratkem članku. Naj navedemo samo nekaj uspehov pri gradnjah v letu 1975.
Na začetku leta smo predali v uporabo zimsko kopališče na Ježici, na zaključku leta pa zimski bazen hotela RIVIERA v Portorožu. Tretji zimski bazen gradimo v bernardinskem hotelu PRISTAN v Portorožu. Dograditev hotela PRISTAN do strehe smo proslavili na likofu v začetku oktobra.
Naše naj večje gradbišče v letu 1975 je bilo na Vrhniki, kjer smo do jeseni v sodelovanju z Obratom gradbenih polizdelkov uspešno dogradili večino objektov in jih piedali v uporabo.
V	Ljubljani je bil predan v uporabo Vzgojno varstveni zavod Ane Ziherl na Resljevi cesti, kjer je v varstvu 400 otrok, in pet etažni pisarniški prizidek.
Na dan republike je bila svečana otvoritev Kliničnega centra v Ljubljani Pri dograditvi tega velikana se tudi naše podjetje omenja na vidnem mestu Pred dnevom republike se je pojavila smrečica na vrhu »H« objekta (dovozne rampe), ki je bil dograjen v rekordnem roku in ki spada v sklop diagnostično terapevtsko servisnega objekta, katerega železobetonski sklelet je tudi zgradila naša gradbena enota.
Tudi na objektu Onkološkega inštituta je za dan republike bil prirejen zidarski likof, ki je oznanil dograditev III. faze objekta.
Kliub hladnemu vremenu, ki je vladalo zadnje dni novembra smo uspel; zabetonirati železobelonsko ploščo iz prednapetega betona na Podvozu Drenikove ceste v Šiški
V	ploščo debeline 1,5 m je bilo vgrajenega 600 m’1 betona visoke kvalitete
S to delovno zmago smo dosegli, da poteka gradnja podvoza na Drenikovi cesti točno po terminskem planu, kar je za naše podjetje velikega pomena, saj je podvoz na Drenikovi prvi objekt, ki se gradi v sklopu 10-lctnega programa izgradnje ljubljanskega cestnega omrežja.
Tudi gradnja novih objektov Ekonomske fakultete se uspešno zaključuje in bodo v začetku L 1 1976 predane prve predavalnice v uporabo študentom.
No iri ne na zadnje naj omenimo uspešno sodelovanje naše gradbene enote pri gradnji jedrske elektrarne v Krškem
Naštet: uspehi bi seveda izgubili na vrednosti kolikor iz njih ne hi rezuiliral zadovoljiv finančni uspeli Kljub lemu da še ne razpci1 a-:amn / bilančnimi podatki za leto 1975 lahko trdimo, da smo preteklo poslovno leto zaključili z nadpovprečnim finančnim uspehom in, da smo planska predvidevanja tudi v lem pogledu presegli,
Stefan Mesarič, dipl. gr. ing.
!
i je delegatski sistem zaživel ?
Za klasični sistem meščanske demokracije govorijo, da je zapleten in počasen. Tako vsaj opravičujejo kapitalistične sestavine, ki so na široko prodrle v današnjo meščansko družbo Podobne pripombe je slišati tudi o samoupravljanju, o njegovi izjemni zapletenosti, neučinkovitosti in počasnosti, o tem, da je v nasprotju s časom in današnjim ritmom življenja in razvoja. Te pripombe prihajajo v glaVncm od nasprotnikov samoupravljanja. Zmerom je seveda prav lahko najti argumente za centralistično, avtoritativno odločanje, ki »varčuje s časom a je učinkovito« Pri tem je jasno, da se besedi hitro in učinkovito uporabljata samo za to, da bi se z njima prekrila dejanska razredna vsebina kritike.
Prav gotovo je delegatski sistem opravil s takim načinom odločanja, vendar če gledamo v celoti vso poplavo materialov in informacij še zmerom ne moremo reči, da so delegati informirani pravočasno, na sprejemljivi način in o pravih odločitvah, kjer je nujno, da delegacije ob pravem času povedo svojo besedo. Morali bodo skupaj s sredstvi informiranja in družbenopolitičnimi organizacijami raziskati vzroke za tak položaj. V mnogih izvršnih organih še zmerom prevladuje metoda, da dolgo časa v okviru strokovnih organov sami pripravljajo predloge, usklajujejo med resorji s težnjo, da bi prišli pred skupščino z dokončnim predlogom, brez alternativnih rešitev. Zaradi tega je čas, ki je na voljo delegatskim skupščinam in delegacijam pTekratek in razprava teče brez večjih ambicij in tudi brez možnosti za neposreden poseg v predlog. Predlogi so pri tem utemeljeni na takšen način, da se delegat le težko znajde. Nimamo izdelane takšne metode, da bi na kratko opisali politični ali ekonomski cilj ter nato podali kratek opis predloga z opozorili o dokumentaciji za tistega ki ga predlog zanima širše.
Kako pa teče delegatsko delo pri nas?
Janko Strajnšak, predsednik konference delegacij za zbor združenega dela pri skupščini Ljubljana Center: »Splošen koncept delovanja delegatskega sistema je jasen — vzajemno prenašanje in zbiranje mnenj Materiale za silo dobimo, delegacija pa bi morala na svoji seji odločiti, kako naj bi ta material prenesli v bazo in kako bi potem od tam nazaj prenesli zbrana mnenja. Na osnovi teh mnenj bi potem v skupščinske organe prenesli ustrezen sklep. Slika dejanskega stanja pa je drugačna Delegati se ali ne zavedajo svojih dolžnosti, ne pridejo z materiali za razpravo v bazo. Dostikrat ne smatrajo, da je delegatski sistem toliko resen, da bi se udeleževali sej delegacij. Kje je krivda za to. ne vem Isto je tudi pri ostalem, družbenopolitičnem udejstvovanju npr v sindikatu, kjer morajo delati tudi le nekateri posamezniki Tudi sodelovanje delegacij z ZK in samoupravnimi organi ali pa obratno, še ni na zavidni ravni. Prav te organizacije in organi bi morali pomagati, da pridejo materiali v bazo Pravzaprav bi morali te pomanjkljivosti reševati širše, v celotni družbi, saj je drugod podobno kot pri nas.
Delegacije se do neke mere zbrane tako, da so sposobne v določenih stvareh tudi same odločati in zato nima smisla, da vse stvari prenašamo na zbore So pa stvari, o katerih bi morali biti obveščeni vsi — samoupravni organi in baza. Vendar je večkrat tu problem nezainteresiranosti. Tako se morajo do pravega mnenja o določeni stvari dokopati delegacije same. Delegacije pa se marsikdaj odločajo še nekako tako, kot včasih, bolj po »poslansko«. Prav bi bilo, da bi družbenopolitične organizacije včasih tudi malo pregledale aktivnost posameznikov delegatov in jih tudi zamenjale, če niso upravičili tega, kar smo želeli.«
Jernej Jeršan, predsednik konference delegacij za samoupravne interesne skupnosti:
»Volitve delegatov so bile konec leta 1974. Kasneje so se sami delegati glede na svojo strokovno znanje odločili, v kateri samoupravni interesni skupnosti bodo delovali. Po poročilih in zapisnikih lahko vidimo da so vsi naši delegati aktivni na področjih, v katere so se vključevali. Tako so sprejemali občasne in stalne funkcije in res aktivno delali. Kar se tiče dela in povezave, je tako, da vedno na seji kombinirajo, kdo bo šel na katero izmed naslednjih sej. Mi smo preveč formalni in vezi med delegati vzdržujemo kar prek telefona ali pa osebno, komunikacije med članstvom pa vzdržujemo prek OOS Nekatere delegate smo zadolžili, da prisostvujejo posameznim sestankom IG OOS, vsi delegati pa so obvezni o svojem delu poročati na sestankih sindikata in na zborih.
Mislim, da je pozitivno to. da sedaj lahko z aktivnim delovanjem v SIS vplivamo na sprejetje in spremembe zakonskih določil glede vseh vprašanj, ki se tičejo vseh nas v družbi. S pomočjo SIS se lahko kvalitetnejše urejajo določena vprašanja, npr. v zdravstvu.«
Vekoslav Pečnik, vodja delegacije za SIS v TOZD Ljubljana-okolica: »Ko delegati dobimo material za eno prihodnjih sej, ga preberemo, če je dovolj zgodaj poslan. Običajno pa ostane za to le malo časa. ker je material razdeljen tik pred sejo ali pa celo med sejo. Naši delegati so iz proizvodnje, bi lahko rekli in ni jim lahko, da bi se kar naenkrat vklopili v razpravo za določene stvari npr. s področja za zdravstveno zavarovanje ali za invalidsko zavaro-vanje, pa za otroško varstvo, telesno kulturo itd. Gradivo je ponavadi zelo obsežno in težko se je ob službi pretolči skozenj. Če delegat sodeluje še v drugih organih upravljanja, res ostaja zelo malo časa. Potem se ne poglobijo v bistvo problema in čakajo na samo sejo, kaj bo prinesla. Moram reči, da se naši delegati vedno polnoštevilno udeležujejo sej, vendar težko posegajo v tehtne razprave. Pri nas je dosti takih, ki delajo sicer v občini Moste-Polje, živijo pa v drugih občinah in zato imajo drugačne interese do tukajšnjih ljudi Delegate bi morali izbirati iz tistih vrst, ki tudi na tem območju živijo in ti so zainteresirani za reševanje določenih zadev. Ponekod še vse preveč formalno volimo delegate. Sistem in zamisel delegatskega upravljanja je zelo dober, treba je le paziti pri izbiri delegatov in ustrezno pripravljati seje.«
N. M.
Viadukt Preloge v dolžini 559 m bo kmalu služil svojemu namenu
iilill
mm&sm



s*
m e,
i. .1**^..\ \



■
' W * •	•	1
Nova operativna obala, ob kateri lahko pristajajo največje ladje
Izvajamo tudi najzahtevnejše pomorske objekte
prevzemati velike stalne in trenutne obremenitve Pri tem pa se nosilni sloj zemljine nahaja v globini povprečno 40 m Gradisovi ljudje so na tem kosu slovenske zemlje ukrotili 40 m debelo plast morskega mulja, delovanje morja in visoko stopnjo jakosti vetrov — da bi ta kos naše zemlje služil vsem nam tako, kot mi hočemo.


-j -	j

F
:
i\asa i uziu iz rs.opra je znana goslovanska in evropska luka. Na predvsem po tem, da je zgradila na mestu, kjer je bilo še do nedavnega slovenski obali tisto, zaradi česar je morje, se razprostirajo velike luške postala Luka Koper pomembna ju- naprave in objekti, ki so sposnoni
Ipta" ''Sf
p, S 1
§?e
Zaključna dela pri izvedbi nove operativne obale
TOZD Koper gradi poleg tega seveda še industrijske objekte, motele in stanovanjske zgradbe ter objekte na avtocestah. Vsekakor pa je pomorska gradnja tisto področje gradbene dejavnosti, ki je naši enoti pritisnilo poseben pečat.
Torej smo le z eno nogo praktično vedno v vodi (poleti in pozimi), z drugo nogo pa se otepamo (neuspešno) gostov na obali, ki pa so postali že kar pravi Primorci
Naše novoletne želje so velike, vendar niso neuresničljive. Predvsem si želimo čimveč dela. Imeli bi radi upravno zgradbo. Tudi nekaj tehničnega kadra nam še primanjkuje. Lahko vidite da verjamemo v dedka Mraza Srečno Novo leto vsem!
Koprski gradisovci
V novem letu nove naloge za TOZD GE Nizke gradnje
Zaključek leta pomeni v naši enoti tudi prehod iz pretežne mostogradnje zadnjih let na hiilrogradnjo v letu 1976. Tako dobiva vstop v novo leto globji pomen za vse člane naše enote.
V letu 1975 so zgradili delavci naše gradbene enote vrsto pomembnih objektov. Kot je znano je bil prvotni rok za izgradnjo štajerske avtoceste oktober 1975. Zadovoljni lahko ugotavljamo, da z naše strani ni bilo ovire, da ne bi bili ti objekti predani prometu že ob prvotnem roku. Tako se danes uvrsti pred nami skupina sijajnih zgradb, kot so viadukt Vrhoie z dolžino 238,45 m, viadukt Preloge z dolžino 558,75 m, viadukt Skedenj I z dolžino 440,20 m, viadukt Skedenj II. z dolžino 398,50 m in končno viadukt Slatina z dolžino 438,88 m, Navajamo le največje, skupna površina vseh viaduktov pa je 27.183 m2. Viaduktom se pridružujejo še številni nadvozi v skupni površini 11071 m2.
Izvedeni viadukti predstavljajo nov kvalitetni vrh, saj objekti kot Preloge z dolžino 558,75 m, Skedenj I. z maksimalnim razponom 120 m in Skedenj II, z maksimalno višino stebrov ca. 50 m res niso vsakdanje gradnje. Uspeha se toliko bolj zavedamo ko ugotovimo, da so bili vsi objekti sprojektirani v Gradisovem projektivnem biroju v Mariboru, da je bila celotna tehnologija izgradnje rešena v sodelovanju izvajalske enote in priprave dela podjetja in končno, da je bila vsa potrebna oprema izdelana v Gradisovih delavnicah. Vso nalogo smo torej opravili z lastnim umskim delom in sredstvi in to v času predvidenem za gradnjo pričenši z majem
1972 do oktobra 1975 Novo potrditev je doživela tudi montažna gradnja viaduktov, saj smo jo uspešno prilagodili planiranemu poteku del, terenskim razmeram in konstruktivnim značilnostim viaduktov (horizontalna in vertikalna zakrivljenost, prečni nakloni). Uvedeni so bili tudi 180 Mp prednapeti kabli kar je omogočalo racionalnejšo izgradnjo konzolne gradnje viadukta Skedenj 1.
Letošnjo jesen smo končali dela tudi na dveh, po svoje zanimivih objektih in sicer zgornjo konstrukcijo na nadvozu v Krškem in most preko Save v Hrastniku.
Na nadvozu v Krškem smo prvič uporabili nove škatlaste montažne nosilce in tako tehnološko povsem rešili proizvodnjo novega tipa montažnega nosilca. Škatlasti nosilec predstavlja nadaljnji razvoj v montažni gradnji in povečuje izbiro pri oblikovanju prekladne konstrukcije mostov.
Nov most v Hrastniku je učinkovita tehnična rešitev, za katero se je takoj navdušil investitor o'o primerjavi z licitacijskim projektom. Osvojena rešitev, ki jo je izdelal Projektivni biro Gradisa v Mariboru, se je izognila vrsti slabih voz-notehničnih elementov po prvotni zamisli in velikopotezno rešila priključek Hrastnika na Zasavsko cesto.
V letu 1976 bo težišče našega delovanja v hidrogradnji. V oktobru je bila zaprta gradbena jama 3. agregata HE Fala, prav gotovo eno
najzahtevnejših del, kar jih je opravil naš kolektiv. Te dni smo pričeli z izkopom v gradbeni jami in do konca prihodnjega leta mora biti objekt zgrajen (10.000 m3 betona, 700 t armature).
Veliko obsežnejša' je pa naša naloga na Srednji Dravi 2. Poleg tega, da je Gradis nosilec kompletnih gradbenih del in je to obvezo poveril naši enoti, izvajamo sami jezov-no zgradbo z vtočnim objektom v Markovcih in Strojnico v Forminu. Opraviti moramo 1,500.000 m:l zemeljskih del. pri čemer so izkopi za objekta že opravljeni, vgraditi 115.000 m3 betona in 4500 1 armature Pretežni del te naloge moramo opraviti v letu 1976 saj je rok izgradnje objekta 31. 12 1977.
Da bomo lahko opravili tako veliko delo. je bilo potrebno izvršiti obsežna pripravljalna dela, ki gredo sedaj h koncu. Nemalo naporov bo terjala vloga nosilca posla, saj se pri tako velikem objektu javlja nešteto tehničnih in drugih problemov. Prav gotovo pa so vsi delavci naše enote veseli te naloge, saj predstavlja zvrst, objektov, pri gradnji katerih je naš kolektiv dosegel naj večje uspehe.
Ob zaključku leta lahko ugotovimo da so ga dela vri naše enote dobro izkoristili in da lahko samozavestno zrejo na opravljeno delo. V novem letu 1976 nas pa čakajo naloge, ki nas spodbujalo še v večji podjetnosti in naporom.
Ob tej priliki se želimo zahvaliti za sodelovanje tudi vsem delavcem Gradisa izven naše enote, vsem P3 želimo uspehov polno novo leto 1976.
Bevc Danilo, dipl. gr. ing.
ZDAJ SMO NA KONJU, ALI SE BOMO OBDRŽALI?
Poglejmo konju med rebra
Že vrsto let primerjamo poslovne rezultate Gradisa z naj večjimi gradbenimi podjetji Slovenije. Primerjalni podatki so kazali, da je bil Gradis doslej vseskozi blizu povprečja V letošnjem letu pa se je tehtnica močno nagnila v prid Gradisu.
Primerjamo podatke iz tričelrletnega obračuna letos in lani.
• Konj je zrasel — to že vemo
Celotni dohodek Gradisa je znašal več kot dve milijardi novih dinarjev. Povečanje znaša 84%, vtem ko znaša povečanje v 16 podjetjih, s katerimi se primerjamo, precej manj — 59% Večje povečanje od Gradisa beležijo le trije kolektivi, od katerih je eden »Gradnje« Ptuj, ki je v drugem polletju postal naš TOZD.
Prav toliko kot celotni dohodek, to je za 84% je porasel tudi dohodek. Pri drugih 16 podjetjih je porasel dohodek za 51 %, to je manj kot celotni dohodek (za 59 %), zaradi česar se je njihova ekonomičnost poslabšala.
® Stroški dol — to bo parola v letu 1978
Ekonomičnost merimo z razmerjem med celotnim dohodkom in porabljenimi sredstvi. V Gradisu je ostala nespremenjena — 1,32, medtem ko se je v 16 podjetjih zmanjšala od 1,40 na 1,37. Kljub zmanjšanju pa je še vseeno višja kot v Gradisu. Se več, samo dva kolektiva imata slabšo ekonomičnost od Gradisa. To nam tedaj kaže, da bomo morali pri nas zdaleč več pozornosti in ukrepov nameniti zmanjšanju stroškov. In kje? Tam, kjer nastajajo! Največji stroški pa nastajajo na obračunskih enotah (sektorji, delavnice). Seveda bo treba tudi pri režijskih stroških — od obračunskih enot, TOZD d p skupnih služb — vseskozi varčevati in se ogibati potratnosti.
® Visoka produktivnost — kam z njo?
Število zaposlenih (izračunano iz ur) se je pri Gradisu povečalo za 500 delavcev ali 10%. Zanimivo je, da se je kljub precej večjemu povečanju obsega del pri Gradisu kot pri primerjalnih podjetjih število zaposlenih pri le-teh povečalo v večji meri kot pri Gradisu in sicer za 12 %.
KAJ TO POMENI?
Če računamo produktivnost s celotnim dohodkom na zaposlenega, ugotovimo, da znaša pri Gradisu 313 tisoč din,, pri 16 podjetjih pa le 228 tisoč din. Razlika je očitna,-saj znaša neverjetnih 37%, za kolikor naj bi bila produktivnost v Gradisu višja nad drugimi kolektivi! Le eno podjetje od šestnajstih ima višjo produktivnost.
Pa ne le nivo tega kazalnika produktivnosti, tudi njegova dinamika kaže na velike razlike. Se lani ob tri— četrtletju je kazal celotni dohodek na zaposlenega v Gradisu »samo« 17% nad povprečjem, leto* na — kot že
omenjeno — 37 %. Porast kazalnika v Gradisu znaša 67 %, v drugih 16 podjetjih pa 43%.
§1 Dobri OD so zasluženi — ali v vseh TOZD?
Osebni dohodki in prejemki so se v Gradisu povečali za 65%, v 16 podjetjih pa za 47%.
Toda nas bolj zanimajo OD na zaposlenega. Se lani ob tričetrtletju so znašali 29.064 din, kar je bilo celo 2,6 % pod povprečjem OD v 16 podjetjih, kjer so znašali 29.853 din. Letos ob tričetrtletju pa so se povečali na 43.792 din, s čimer so presegli povprečje 16 podjetij za 11,7%!
Kljub tako ugodni višini OD na zaposlenega v Gradisu, pa znaša pri nas njihov delež v celotnem dohodku 14%, pri 16 podjetjih pa 17%.
9	Ne hvalimo se z dobičkom, ki je pa ni — inflacijski
Kje je tedaj razlika? V ostanku dohodka. Lani ob tričetrtletju je v Gradisu znašal delež ostanka dohodka v celotnem dohodku (profitna stopnja) 4,8%, letos pa 6,1 %. V primerjalnih podjetjih pa je ta stopnja znašala lani 5,4%, letos pa prav toliko, to je 5,4 %. Ti štirje primerjalni odstotki so več kot zgovorni; in to ne le v primerjavi z naj večjimi gradbenimi kolektivi, marveč tudi v primerjavi z ostalim gospodarstvom, pri katerem (razen v nekaterih panogah — tekstilni industriji npr.), je bila profitna stopnja stalno višja od 5%, če ne od 6% navzgor.
• Rentabilnost je zadovoljiva
Na en dinar povprečno uporabljenih poslovnih (osnovnih in obratnih) sredstev smo ustvarili 52 par dohodka, to je eno paro več kot lani. V 16 kolektivih so donosnost (rentabilnost) uporabljenih sredstev prav tako povečali za eno paro, vendar na nižji ravni — 44 par.
To pomeni, da je donosnost v Gradisu za 18% višja kot v primerjalnih podjetjih. Samo štiri podjetja od šestnajstih imajo boljšo donosnost kot mi.
Stopnjo likvidnosti kot razmerje med kupci in dobavitelji smo močno popravili od lanskega tričetrtletja sem in sicer od 0,56 na 0,73. S tem smo se skoraj izenačili s povprečjem obravnavanih podjetij, pri katerih se je stopnja likvidnosti dvignila od 0,70 na 0,74.
S Politika amortizacije — jeziček pri poslovnem odločanju
Po akumulativnosti, kjer vštevamo (v števec) poleg ostanka dohodka še pospešeno amortizacijo, vse skupaj pa primerjamo s celotnim dohodkom, smo se letos izenačili s povprečjem, vtem ko smo še lani zaostajali za več kot
10	%.
Poleg porasta ostanka dohodka je na izboljšanje akumulativnosti vplivala tudi povečana pospešena amortizacija. Le-ta se je v Gradisu povečala kar za 173%, medtem ko je pri 16 podjetjih porasla za 63 %. Glavni razlog tolikšni razliki je v predčasnem prehodu (revalorizaciji) osnovne vrednosti strojev težke mehanizacije in avtomobilskega. parka od knjižne na dejansko tržno vrednost.
To smo storili v pravem času — v dobi konjunkture — zato naš revalorizacija ne bo prizadela, kot se to lahko pričakuje pri drugih kolektivih zlasti še pri tistih, ki nimajo oziroma ne bodo imeli zasedenih svojih zmogljivosti (predvsem strojev).
Pospešena amortizacija predstavlja v Gradisu skoraj, polovico vse. amortizacije, pri ostalih podjetjih pa ne dosti manj — 48 %, To pomeni, da imamo zdaj pri Gradisu v poprečju skoraj enake amortizacijske stopnje (nad predpisanimi) kot pri ostalih podjetjih. Še vedno — in to
kljub tolikšnemu povišanju pospešene amortizacije — pa predstavlja amortizacijo v Gradisu komaj 3,1% vseh porabljenih sredstev, v tem ko znaša pri 16 naj večjih gradbenih podjetjih Slovenije 3,6 %!
Iz vsega navedenega o amortizaciji bi kazalo povzeti zaključka:
1.	bil je zadnji čas, da smo naša sredstva pravilno ovrednotili in začeli obračunavati po obsegu višjo amortizacijo;
2.	ker še nismo dosegli poprečka sorodnih podjetij, ne bomo smeli v prihodnje zniževati amortizacije; nasprotno, morali jo bomo povečevati, ker jo bodo morala povečati vsa podjetja zaradi revalorizacije, ki smo jo mi dejansko že izvedli pri 2/3 vseh osnovnih sredstev.
9 PERLA — vedno bolj dragocena informacija
Vse navedene podatke, zlasti kazalnike o uspešnosti poslovanja, lahko na koncu povzamemo s skupnim kazalnikom:
P —	roduktivnost	128	(117)
E —	konomičnost	97	(96)
R —	entabilnost	116	(100)
L —	ikvidnost	100	(90)
A —	kumulativnost	100	(100)
PERLA torej.
Med šestnajstimi podjetji oziroma, skupaj z Gradisom sedemnajstimi — zasedamo šesto mesto z nadpoprečnim indeksom 107,8 (po posameznih kazalnikih so indeksi navedeni zgoraj. Ti so malo drugačni kot omenjeni v tekstu, ker je Gradis povsod vštčt y celoto) Skoraj ni verjeti, da smo še ob polletju letos zasedali 12 mesto s podpoprečriim skupnim indeksom 99,4 in s posameznimi indeksi kot so navedeni zgoraj v oklepajih. Vidimo, da smo se poboljšali zlasti v likvidnosti, kar je več kot dobro. Viden je napredek tudi pri produktivnosti in rentabilnosti. Pri akumulativnosti pa bomo morali paziti zlasti na politiko amortizacije.
S tri četrtletnim rezultatom smo torej lahko zadovoljni, čeravno imamo tudi grdo — nelepotno piko pri ekonomičnosti.
© Še enkrat — stroški dol — zares
Ta pika v naši »redovalnici« nam narekuje — kot že omenjeno — povečati napore za zmanjšanje stroškov, za varčevanje. Kako to storiti bolje kot ravno s ponovno oživitvijo našega akcijskega programa stabilizacije. Najprej bomo APST oziroma smo ga že »modernizirali«, to je priredili za sedanji čas, ga s skupnimi močmi priredili za vsako TOZD, službo, samoupravni organ, ga seveda sprejeli — kar doslej nismo storili — nato pa na delo.
Nič ali skoraj nič nam ne bo uspelo izboljšati, če ... če ... če:
—	bomo še naprej nagrajevali vse organizatorje enako, ker imajo ravno oni škarje v rokah;
—	bo parola »mir v hiši« še naprej rdeča nit našega poslovnega obnašanja, to je zlasti obnašanja (ne vsega) vodstvenega in vodilnega kadra;
—	ne bomo namerili drobnogleda, to je plana kot vnaprejšnjih informacij in analiz, kot povratnih informacij, na našo osnovno celico — obračunsko enoto.
V novem ietu naj bi bilo (vse) drugače, se razume — (še) bolje! To bo težko ker je Gradis kot veliko kolo vztrajnika, ki se bodisi težko zažene pa tudi zaustavi.
Ker cene ne bodo šle niti hotele navzgor, bodo morali iti stroški (relativno) navzdoi, sicer ne bo niti (vse) drugače niti (še) bolje — v tem letu 1976.
Stane Uhan
Hale naloga smo v celoti Izvedli
Ce se ozremo na leto 1975, katero se že poslavlja, ne moremo mimo ugotovitve, da smo ga zaključili uspešno ter da smo naloge, ki smo si jih zadali v začetku leta, uspešno izvedli.
Vrsto novih objektov, več kot kdajkoli prej, smo v letošnjem letu predali investitorjem. Naj jih naštejemo le nekaj: — dva bloka s po 29 stanovanji za samoupravno stanovanjsko skupnost, športno dvorano za telesno-kulturno skupnost, laboratorij in ambulante za splošno bolnišnico, olimpijski bazen v Kidričevem za Krajevno skupnost Kidričevo, polnilnico brezalkoholnih pijač za Petovio; vodohrami v Majšperku za Komunalno podjetje.
Poleg omenjenega, smo izvršili več adaptacij (sodelovali smo pri obnovi celotne zgorele opekarne v Žabja ku ter dela dokončali v rekordnem času. saj je proizvodnja stekla
že v treh mesecih), razna vzdrževalna dela ter tako pripomogli k lepšemu izgledu mesta Ptuja.
V drugi polovici leta nam je na licitacijah uspelo izlicitirati nekaj večjih objektov:	30-stanovanjski
blok v Kidričevem, 85-stanovanjski blok v Ptuju, učne delavnice s strokovno službo in kuhinjo v Dornavi, gradnja mehanične delavnice v Ptuju, pripravljamo pa tudi pogodbo za 95-stanovanjski blok ter kotlovnico za celotno novo stanovanjsko naselje, ki je v planu v naslednjih petih letih.
Nalogo, priključiti se večjemu podjetju, smo izvedli v mesecu juliju, ter po uspešnem referendumu
Začetek izgradnje novega 85 stanovanjskega bloka v Ptuju
postali najmanjša TOZD v sestavu GIP »GRADIS«.
Se z večjim elanom in občutkom varnosti v velikem podjetju smo se lotili dela. Prešli smo na gradnjo 's 'tunelskimi opaži, ki so nam omogočili prevzeti dela v kratkem času.
Velike težave imamo še vedno z dobavo betonskih agregatov, saj imamo v Ptuju le eno separacijo, katere kapaciteta pa ne zadošča vsem potrebam. 7«'n nameravamo v letu 1976 postaviti lastno separacijo ter kasneje tudi betonarno, ki bo služila tudi GE Maribor. S tem si obetamo veliko prednost, saj je
konkurenca na licitacijah vse večja, materiali v lastni separaciji in betonarni pa bodo dosti cenejši. Tudi dobava bo zasigurana, saj smo velikokrat primorani voziti agregate iz Maribora.
Razen vseh vrst gradbenih del izvajamo še vsa mizarska in parketa rska dela ter polaganje vseh vrst podov iz umetnih mas. Mizarski cb-rat. v zadnjih letih povečal realizacijo za nekaj sto odstotkov, zatorej delovni prostori ki so bili zgra-ieni pred 25 leti ne zadoščajo, oz. so celo nemogoči za današnje razmere.
Trudimo se, da delovnemu človeku omogočimo čimboljše delovne pogoje, saj s tem povečujemo delovni efekt in samo počutje delavca, in smatramo, da je nujno, da v najkrajšem času zgradimo novo mizarsko delavnico z vsemi potrebnimi delovnimi sredstvi ter bo tako zmožna izvajati in prevzeti dela za našo TOZD, kakor tudi dela za druge investitorje.
V upanju in pričakovanju še uspešnejšega naslednjega teta kličemo vsem Gradisovcem ob Novem letu SREČNO 1976!
Jurij Gjurasek
Tudi v Celju sveč Delavskega sveta
Podeljena priznanja jubilantom
Pred nedavnim je bila v hotelu "-EVROPA« v Celju svečana seja delavskega sveta GIF »GRADIS« TOZD GE CELJE.
Predsednik delavskega sveta Malgaj ing. Jože je v uvodnem govoru pozdravil vse navzoče, še posebno nagrajence.
Za 25-letnico prizadevnega dela pri podjetju so bili nagrajeni:
Albert Praprotnik Marko Juvančič Marjan Kopušar Anton Strožič
Jubilejne nagrade so prejeli: 60-letniki
Ivan Pilko Jože Jud
50-letniki
Borde Domuz Stefan Srnec Pavel Polgar Milan Regvar Rajko Slavulj
Za nesebično in požrtvovalno delo na področju varstva pri delu so bili nagrajeni
Bela Benko Rudi Lukner
Štefan Murk
Spominjam se prvega dne pri Gradisu, ko sem prijel za lopato. Ni mi žal, da sem prišel v kolektiv, v katerem nameravam ostati še naprej. Delal sem že na prejšnih etapah TE — v Šoštanju in upam, da bom dočakal še kakšno fazo.
JOŽE JUD — KV tesar TE Šoštanj- — jubilejne nagrade (60-let.ni-ca)
ga v drugo podjetje ni dobro. V desetih letih sem doživel veliko lepih pa tudi grenkih trenutkov, vendar sem napore zdržal. Moraš imeti voljo in zavest. Želim še naprej ostati zvest kolektivu.
RAJKO SLAVULJ — upokojenec — 50-lelnik
Prej sem bil delavec in pomožni skladiščnik, danes pa sem v pokoju. Rojstni dan sem preživel doma z družino. Ni še dolgo tega, ko je pri podjetju začel delati sin in upam, da ne bo razočaral. Zahvaljujem se kolektivu za nagrado in prijetno srečanje.
Anton Petrovič Jože Žalik
Po končani podelitvi nagrad so nagrajenci na družabnem večeru še zaplesali in si bili edini, da si želijo še mnogo podobnih srečanj.
GIP »GRADIS« TOZD CELJE Vili Jazbec
Za 20 let so nagrade prejeli:
Martin Pečovnik Jože Jud Marida Mihelič Janez Silak Salib Bešič Ivanka Pogačnik
15-letnica Anton Vuk Stefan Petrovič Stefan Murk
10-letnica
Anton Murakezij Islam Šabič Karel Uršič Branko Vešligaj Ivan Polanec Ljudevit Horvat Negoslav Radivojevič
MARKO JUVANČIČ - vodja strojne službe je ob 25-letnici neprekinjenega dela povedal; ta praznik sem dočakal s ponosom in radostjo v srcu. Gradis se je od nastanka pa do danes precej spremenil napredoval, še vedno pa premalo delamo na organizaciji ter izpopolnjevanju kadra. Danes nudimo izredne ugodnosti za boljšo strokovnost. Praksa ni vse, kot mnogi mislijo, pomembna je zavest posameznika, kajti zavedati se moramo, da se iz dneva v dan učimo in borimo za boljši jutri, je končal Marko.
IVANKA POGAČNIK — kadrovski oddelek
2e 20 let opravljam to delo. Gradis nekdaj in danes je nekaj nepopisnega. V začetku sem se srečala s kopico težav, vendar je kriza minila in na svojem delovnem mestu sem se uveljavila. Pred leti je bil večji problem iskanja delovne sile. Organizacija in mehanizacija sta pešali. Danes, ko so se posamezne enote med seboj povezale, je postal Gradis močan kolektiv. Človek se po tolikih letih navadi na ljudi, na okolje, v katerem dela. Podjetje nam nudi mnoge ugodnosti. Kadrovska služba ima vsestransko podporo in razumevanje. Želim, da bi ostal Gradis takšen kot je, je poudarila Ivanka!
MURK ŠTEFAN — delavec v TE Šoštanj
Ja, pred 15 leti je bilo vse drugače. Takrat ni bilo toliko strojev.
Rojstni dan sem preživel v službi. Sele zvečer sem se spomnil, da sem za leto dni starejši, kar pa nikdar ne čutim. Za slavje ni bilo časa, kajti drugo jutro je bil delovni dan.
Jože Jud
Želim si predvsem to da bi bil še naprej čvrst in zdrav. Vsi vemo, da danes le zdrav človek nekaj pomeni.
Med prazniki bom odšel domov in nabral moč za nadaljnje delo. Gradis je močna »firma«, pri kateri želim še naprej ostati. Vsem članom kolektiva želim SREČNO NOVO LETO 1976!
NEGOSLAV RADIVOJEVIČ —
delavec Zlatarne Celje (10-letnica)
Če hoče človek nekaj ustvariti, mora delati. Prestavljati se iz ene-
Rajko Slavulj
ANTON PETROVIČ — delovodja — Trbovlje — dobitnik plakete za varstvo pri delu
Pri Gradisu sem zaposlen 19 let. Plaketa, ki sem jo dobil za nesebično in požrtvovalno delo na področju varstva pri delu, mi pomeni več, kot si predstavljate. Nagrade nisem pričakoval. Danes moramo skrbeti za varno delo človeka na delovnem mestu. Želel bi, da bi se tudi mlajši kader boril za boljšo varnost delavcev in skrbel za dobro počutje na delovnem mestu. Človek je samo človek, je odločno in z žarom v očeh zaključil Tone.
Anton Petrovič
Dobro poskrbeli za prehrano delavcev
V zadnjih letih veliko pozornosti namenjamo v naši družbi skrbi za delavčevo dobro počutje na delovnem mestu in predvsem za njegovo zdravje. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da delavec lahko dobro opravlja svoje delo le, če nima skrbi za svoje osnovne potrebe — za stanovanje in prehrano. Danes bi radi spregovorili o eni izmed naših temeljnih organizacij za katero lahko rečemo, da je najbolje poskrbela za svoje zaposlene glede njihove prehrane.
Kovinski obrati v Ljubljani imajo že nekaj let sklenjeno pogodbo s podjetjem VIATOR da jim pripravlja in dobavlja hrano tako rekoč na delovno mesto. Že ob pol šestih zjutraj pripeljejo zajtrk, da se ljudje okrepčajo že pred delom, za tiste pa, ki pridejo zadnji trenutek v službo, servirka prinese čaj ali mleko ter sendviče v delavnice »Raje 5 minut zamude na delu, pa bomo zato kas-
neje dosegli boljši delovni učinek,« pravijo v kovinskih obratih. Tako zjutraj zajtrkuje približno 30—40 ljudi.
Malico jim prav tako pripeljejo v njihovo jedilnico. Delavci imajo na voljo mesno in brezmesno malico, poleg teh pa še na izbiro najmanj 7 jedi. Take malice nimajo najbrž niti tam, kjer si jo sami kuhajo. Med 12.30 uro in 13.30 uro servirka pride zopet med delavce, s seboj pa nosi šoke in podobno.
Po končanem delovnem dnevu so nekaj časa vozili za delavce tudi kosila, vendar nazadnje ni bilo interesentov zanje in so dobavljanje opustili.
Najbrž bi iz tega članka marsi-kakšend ober zaključek potegnile tiste enote, ki še nimajo urejene prehrane, saj smo že prej omenili, da je za zdravje delavca še kako pomembna dobra prehrana.
Igl
'
'0-
Bi
■S
■S
is
m
v ■
mo se nemški
WIR LERNEN DEUTSCH 79 Lektion
Fortsetzung der 78 Lektion: Anvvendung der Prapositionen: Erganzen Sie den Dativ oder den Akkusativ!
1.	Der Študent setzt sich auf sein — Platz, offnet sein Buch, taucht die Feder in — Tintenfass, stiitzt den Arm auf — Buch, blickt auf — Tafel und schreibt die Worter in — Heft.
2.	Neben — Schiller steht der Lchrer. Er halt ein Buch in Hand, er beugt sich iiber — Schiller und verbessert die Fehler in
—	Heft.
3.	Gestern abends ging ich in — Kino, Idste ein Eintrittskarte an — Kasse, steekte die Geldtasche vvieder in — Rock und trat in
—	Zuschauerraum.
4.	In — Saal vvar es dunkel, ein Diener fiihrte mich auf — Platz; ich Hess mich auf — Sitz nieder; auf — Leinvvand lief ein Film; vor — (ich) sass ein dicker Herr; ich konnte nicht gut auf — Leinwand blicken.
Erganzen Sie den Genitiv, Dativ oder Akusativ:
1.	Ein Gelehrter sass den ganzen Tag — Hanse uber sein-Buch-.
2.	Fiir sein-Arbeit brauchte er Ruhe.
3.	Aber wegen — Nachbarn konnte er nicht in Ruhe arbeiten.
4.	Namlich auf — link- Seite vvohnte ein Schmied und rechts neben — ein Schlosser.
5.	Der Larm aus beid- VVerkstatt- drang vvahrend — ganz-Tag- an sein Ohr.
Leider konnte der Geiehrte selbst nicht ausziehen; denn das Hans, in welch- er vvohnte, vvar sein Eigentum.
7.	Da schichte er endlich einen Freund zu — larmend- Nach-
bar-.
8.	Dieser sagte zu — jed. von — (sie): »VVenn Sie aus Ihr-VVohnung ausziehen, so bekommen Sie von — Herr- Professor hundert Mark.«
9.	Am nachsten Morgen sass der Geiehrte in sein- Studier-zimmer, da klopfte es an — Tur, Er rief: »herein!«
10.	Beide Handvverker traten in — Zimmer, nahmen die Miitze von — Kopf und sagten: »Wir voilen ausziehen; vvir haben eine neue VVohnung gefunden.«
11.	Der Geiehrte vvar hocherfreut: er griff in sein- Brieftasche und driickte jedem die versprochene Belohnung in — Hand.
12.	Dann geieitete er die beiden Besueher nach — Tiir, und bei
—	Abschied fragte er: »VVohin ziehen Sie denn jetzt?«
13.	Da antvvortete der Schmied: »Der Schlosser zieht in mein-VVohnung, und ich ziehe in — seinig-.«
Erganzen Sie den Genitiv! Beantvvorten Sie folgende Fragen:
1.	Wann haben Sie Ferien? (vviihrend, Sommer).
2.	VVarum vvird das Kind bestraft? (Ungehorsam).
3.	Wo Hegt Bayern? (diesseits Alpen).
4.	VVo befindet sich das Gasthaus? (oberhalb, VVasserfall).
5.	VVo findet das Fest statt? (ausserhalb, Stadt).
6.	Innerhalb vvelcher Zeit miissen Sie die Schulden abzahlen? (innerhalb, vvahrend, Jahr).
7.	Nimmt Ihr Freund an dem Ausflug teil? Ja, (trotz, seine Er-kSltung).
8.	In vvelcher Zeit hat der Auslander die Sprache gelernt (innerhalb, ein Jahr).
9.	Was gebe ich dem Jungen fiir das Tragen des Koffers? (lieber Geld, anstatt, Zigaretten).
10. VVo ist die Quelle des Flusses? (unterhalb, Schloss).
Erganzen Sie in folgenden Satzen Prapositionen, Artikek und Endungen:
1.	Der Študent rauchte — Horsaal — Verbot.
2.	Er vvohnt — Ilaus — sein Vater.
3.	Der Diener vvurde — Diebstahl — 3 Monate Gefangnis ver-urteilt.
4.	In den Kinos ist der Zutritt fiir Personen — 18 Jahre oft verboten.
5.	Mein Freund vvird — Deutschland kommen, er vvird — Ostem — Berlin ankommen.
6.	VVir iibersetzen das Buch — Russische — Deutsche.
7.	Der Študent verkehrte nur — seine Landsleute.
8.	Diese Arbeit gcht — mein Krafte.
9.	Ich habe diese Oper heute — erstes Mal gehort.
10.	Der Lehrer steht — Schiller; er erzahlt ihnen ein Marchen
—	alte Zeit.
11.	Der Kranke stiitzte sich — ein Stock.
12.	Beim Regen sucht man Schutz — Baume,
.3. Er tulite sein Glas — VVein
14.	Der Gefangene schulg — Faust — Tiir.
15.	— Anfang und — Ende der Vorstcllung drangen sich die Menschen — Garderobe des Theaters.
16.	Der Kranke liegt — Sofa, aber es ist besser, vvir legen ihn
—	Bett.
17.	— 14 Tagen fangen endlich die Ferien an, dann fahren vvir Berge oder — Meer.
18.	— Tod ist kein Kraut gevvachsen.
19.	Die vorjahrige Ernte vvar — grosse Hitze und lange Tro-ckenhcit ziemlich gut.
20.	Es ist keine Kunst, grosse Reisen — viel Geld zu machen, aber ganz — Geld kann man auch nicht reisen.
VVorter — besede
Anvvendung — uporaba tauchen in — vtakniti v stiitzen — upirati eine Eintrittskarte losen — kupiti vstopnico
r Zuschauerraum — prostor za gledalce
sich auf einen Sitz nideriassen — vsesti se na sedež e Leinvvand — platno r Geiehrte — učenjak r Schmied — kovač r Schlosser — ključavničar r Larm dringt an mein Ohr — ropot prodira na moje uho ausziehen (o, o) — izseliti se larmen — razgrajati r Handvverker — rokodelec hocherfreut — zelo vesel e Brieftasche — denarnica, listnica
e Belohnung — nagrada geleiten — spremljati r Abschied — slovo r VVasserfall — vodopad r Ungehorsam — neposlušnost teilnehmen an — udeležiti se e Erkaltung — prehlad e Endung — končnica r Diebstahl — tatvina e Gefangnis — ječa. kaznilnica r Landsmann (Landslehte) — rojak
s Marchen — pravljica r Schutz — varstvo, okrilje e Faust — pest sich drangen — prerivati se, gnesti se
s Kraut — zel, zelišče, zelje e Trockenheit — suša. suhota
M‘Oy.o£eth,e>
TOZD GE Celje
Se nekaj dni nas loči do novega leta. Pozabili bomo na težave in zajadrali v beli dan, Kot že tolikokrat do sedaj si bomo spet izrekli vse naj, naj. Povprašal sem nekaj članov GIP GRADISA TOZD CELJE — sektor Šoštanj, katerega dogodka se najbolj spominjajo v minulem letu. Kje in kako ga bodo preživeli in kaj si žele v novem obdobju.
Ivan Janušič — delovodja — Šoštanj objekta v Velenju — Samski dom in družbena prehrana, sta ponosa vredna. Sodeloval sem pri gradnji in Velenje je z njim bogatejši.
ta, da bi v letu 1976 imeli občinski organi več vpogleda na našo TOZD.
Milan Cučej, KV ključavničar S sedanjim delom Gradisa sem zelo zadovoljen. V bodoče želim, da bi imeli reč dela. kar prinaša boljši standard m večje zadovoljstvo. Ob koncu želim vsem članom kolektiva srečno in zadovoljno novo 1976. leto.
Marjan Žižek, učenec Sem učenec tesarske stroke I. letnik. V Gradisu se kar dobro počutim. Za nas učence je vse preskrbljeno in želim, da bi bilo tako tudi v letu 1976.
Jovičevič Sičo
Šalih Jusič: »Rad bi, da bi prišli čimprej prazniki in bi tako lahko šel domov. Želim si. da bi vsi, ne samo jaz, lepo praznovali Novo leto in da bi nam bilo naslednje leto srečno ter uspešno tudi v delu.«
Ivan Janušič
Novo leto bom z družino dočakal v Celju. Samopostrežna restavracija vedno dobro organizira rajanje. Želim, da bi TE v Šoštanju srečno dočakala svečano otvoritev.
Andrej Sagadin KV tesar TE-Soštanj. — V tem letu se najbolj spominjam dogodka, ko sem se vrnil od vojakov. Bil sem najsrečnejši človek na svetu.
Novo leto bom preživel doma. Upam, celo prepričan sem, da ga bomo žingali tja do belega dne, Sem KV tesar. Želel bi še napredovati, ter se dobro »vklopiti« v nov delovni kolektiv.
Ljubo Jankovič, VK tesar TE-Soštanj. — V začetku leta 1975 sem napravil izpit za VK tesarja. Povečal se je dohodek, kar je vsekakor velik korak naprej. Upam, da sem opravičil zaupanje.
Novo leto bom preživel doma s prijatelji pa tudi (prijatelji) domači bodo veseli snidenja. Ko se bo izteklo leto in bo kazalec na veliki uri oznanil pričetek novega leta. bomo ob stiskanju rok pozabili vse težave. V letu 1976 bi želel s pričetkom gradnje hiše. Podjetju pa želim veliko novih objektov ter izboljšanje kulturno-športne dejavnosti.
Hasim Hrapič, KV tesar TE-Šoštanj. — Spominjam se dogodkov, ki sem jih preživel doma. Novo leto bom dočakal med domačimi. Krepko ga bomo srknili želim si še veliko zdravih in zadovoljnih let. Gradisu pa čim-več gradnje, od katere je odvisen tudi naš dohodek.
Želje so različne. Vsak jih bo več ali manj uresničil, druge pa se bodo premaknile za prihodnje leto.
Celotnemu kolektivu srečno Novo leto 1976.
Vili Jazbec, GRADIS CELJE
OGEit/3 — Pobrežje
Slavko Kermel, VK tesar Želim, da bi imeli več dela v Mariboru in bližnji okolici. To bi zlasti ugajalo našim starejšim članom, Obenem je moja želja tudi
Kudič Munib: »Imam tako željo, ki se ne more uresničiti: da bi vsi tisti v Gradisu, ki potrebujejo stanovanje, tega tudi res dobili. Zase in za moje sodelavce pa želim, da bi nam enota preskrbela boljšo hrano kot jo imamo sedaj na gradbišču.«
Šalih Jasic
Sulejman Biščevič: »Ne želim si ne velike plače, ne kaj drugega, samo to, da bi se jaz in vsi drugi na Silvestrovo imeli vse najboljše in da bi se dobro nave-selili.«
0 delu dokumentacijskega
centra v ROS
Vprašali so me: -Kako delate v vašem — našem dokumentacijskem centru; kaj, koliko, komu, v kakšni obliki . ,. Napišite kaj ob koncu leta !<-
Najprej naj povemo, da nas je izraženo zanimanje za naše delo zelo razvedrilo. O našem delu pa sledeče:
Predvsem — ne manjka nam ga. Tega smo delavci dokumentacijskega centra veseli. Vendar pa včasih želimo, da bi bilo v Gradisu več ljudi, ki bi se obračali na nas. Smo namreč mnenja, da so v podjetju še ljudje, ki bi jim naše delo lahko koristilo, pa najbrž še ne vedo za nas oz. se nas ne spomnijo, ko v naglici lastnoročno brskajo po knjigah in knjižnicah za podatkom.
Potem pa se, ker pač ne utegnejo več »zapravljati časa« z iskanjem, odločijo za rešitev naloge, ki pa morda ni najuspešnejša ali pa ima za posledico dvotirno delo — ponovno odkrivanje smodnika — kol temu včasih pravimo. Morda nekdo v posredni ali celo neposredni bližini rešuje ali pa je že rešil isti problem.
Hiter razvoj znanosti ima za posledico tudi to, da podatki in znanje na vseh področjih hitro zastarevajo, Le težko se posameznik — strokovnjak poleg rednega dela v službi in drugje še poglablja in dovolj dodatno izobražuje v vsej širini svoje stroke. Zato mu je potrebna pomoč. Nekdo mu mora pripraviti relektiv-ne podatke, izvlečke ali pa vsaj kartotečno urejene podatke tako, da so mu takoj pri roki, ko jih rabi in da so tisti, ki jih ima pred seboj, tudi zadnji izsledki znanosti.
To funkcijo ima dokumentacijski center in njegova INDOK dejavnost.
Formirali smo se nekako pred tremi leti. Do danes smo uspeli na tem področju marsikaj urediti. Naš knjižniški fond smo uspeli povečati od približno 900 knjig, ki smo jih prevzeli s knjižnico biroja za projektiranje, na 1554 knjig. Vsaj delno smo uspeli tudi s centralno nabavo literature. Ta se nabavlja v pretežni meri preko našega centra, S tem imamo pregled nad literaturo v podjetju. Že marsikatero dvojno nabavo knjig smo brez škode lahko preprečili, kar je pri današnjih cenah knjig že omembe vredno.
Posebno pozornost posvečamo tudi strokovni periodiki. Ves ta material dokumentacijsko obdelujemo. Na osnovi te obdelave sestavljamo knjižnični bilten, preko katerega obveščamo strokovnjake v podjetju. V času našega delovanja smo izdali 18 številk knjižničnega biltena. Ta izhaja v nakladi 140 izvodov. Posameznikom, ki se bavijo s še ožjo panogo v podjetju, izdelujemo t. im. alarmne informacije prav iz njihovega ožjega področja. Nekateri nam izražajo za to priznanje, ker jim ta način obveščanja ustreza. Pa 'udi to se dogaja, da naš bilten neopažen obleži v predalu ali pa služi s svojimi praznimi hrbtnimi stranmi za skicirni papir. So primeri, ko se nekdo namenoma ne poslužuje biltena, ker ga on osebno ne prejema. No, to so upam osamljeni primeri in jih kolikor je možno preprečujemo.
Vsak pač mora razumeti, da naklada biltena ne more biti neomejena. Sicer pa z odklanjanjem pomoči, ki mu jo nudimo, škoduje predvsem vsak sam sebi.
Kljub vsemu temu je bil po naši evidenci bilten v letu 1975. 40-krat koriščen za nabavo informacij. S tem je po naši presoji upravičil svoj obstoj.
Zadali smo si tudi nalogo urediti standarde. Uspeli smo zbrati vse veljavne JUS standarde iz področja gradbeništva V teku pa je tudi nabava ustreznih DIN norm, ki so pogosto odrešilni, saj je še mnogo področij, kamor naši JUS še niso posegli. Iz področja standardov so najpogostejši izposojevalci TOZD OGP Ljubljana in projektanti konstruktorji.
Niso osamljeni primeri, ko se obračajo na nas tudi ne gradisovci. Tudi tem smo v mejah naših možnosti radi na voljo. Seveda ob zavesti — najprej domači. Tudi sami se poslužujemo uslug ki nam jih nudijo drugi. Sodelujemo s 5:—6 knjižnicami v Ljubljani. V centralni
tehniški knjižnici smo tudi kolektivni člani, kar nam med drugim daje tudi pravico soodločanja pri nabavi periodike v tej knjižnici Redno smo tudi obveščeni o novitetah v nekaterih knjižnicah. Seveda je potrebno vse številne podatke dobljene od zunaj pregledati in izločati za Gradis zanimive.
Pri vsem našem delu je zelo važen stik med porabniki in nami. Čim bolj smo poučeni o delu in problemih v kolektivu tem hitrejše, to-čnejše so lahko naše informacije.
Zato si teh stikov vedno želimo in jih skrbno negujemo tam, kjer jih uspemo navezati.
Tako je naše delo v grobem. Ni vedno lahko, kot nikjer ni. Ker -orjemo ledino«, so problemi na dnevnem redu. Lotevamo se jih z dobro voljo in prizadevnostjo.
V letu 1976 želimo vsem gradisov-cem uspeha in zdravje v službi in izven nje, za nas same pa želimo čim večjo razširitev naše dejavnosti in krosa naših uporabnikov.
Hedvika Poženel
khajevn! odsoa	s m 1 - v uašsih stareS«;
PRIZNANJE IN ZAHVALO
ZA-USPESNO DELOvSESEVrENAŠANJE TRADICIJ : NARODNOOSVOBODILNE VOJNE
Sulejman Biščevič in Munib Kudič
Ivan Keršikla: »Doma sem iz Strunjana in zato si želim, da bi imel Gradis še naprej dosti dela tukaj ob morju, da mi ne bi bilo treba iti kam daleč od doma.*
Slavko Kermel
Ivan Keršikla
Mujo Tursulovič: »Mislim, da je moja največja želja še naprej delati v Gradisu, saj je to ne samo dobro, ampak mi je tudi v čast. Za podjetje želim, da bi imelo tudi v naslednjem letu dosti dela, zase na, da bi dobil stanovanje.«
pruAu:::
STAR!: VT>AAVf
Delavci gradbišč IMV na konceriu
Osnovna organizacija sindikata TOZD Ljubijana-okolica je v sodelovanju z Zavodom za kulturno dejavnost iz Novega mesta in Tovarno zdravil »Krka«, katera nam je prodala 52 vstopnic, organizirala za svoje delavce, kateri že nekaj časa delajo na izgradnji industrijskih hal za Industrijo motornih vozil, obisk koncertne predstave. Koncerta so se udeležili vsi delavci, ki zaradi nujnosti del niso bili na proslavi 30 let -Gradisa« v Ljubljani Istega dne 26. 9. 1975 je gostoval v Novem mestu DKUD -Dr. Mladen Stojanovič« iz Prijedora. Ansambel obstaja že 30 let, ustanovljen pa je bil na obronkih legendarne K ozare Koncert smo organizirali v sklopu proslave 30 let svobode. 30 let »Gradisa« in 25 let delavskega samoupravljanja.
Milivoie Kuzmanovič
Panorama Raven se je z izgradnjo NA ME kar malce spremenila
Nova NA-MA tudi v Ravnah
Eno od naših najlepših turističnih obmorskih mest »mlajše« starosti je na naši slovenski obali. V začetku stoletja se je ponašalo le z nekaj hišami in veliko zelenja, potem je postalo znano not zdravilišče in po zadnji vojni se je končno začelo razvijati v tisto, kar danes je: turistično središče zgornjega Jadrana. Največjo rast v sami turistični izgradnji je Portorož doživel v zadnjih šestih letih, ko je dobil lepo zaključeno celoto novih hotelskih objektov in z njimi tudi prvega milijontega turista v sezoni. Marsikdo je ob gradnji objektov v centru Portoroža godrnjal zaradi betonskih hotelskih blokov, ki da bodo menda kazili zeleni Portorož; nekateri so tudi umno ugotovili, da bodo tako veliki hoteli ostajajo tudi v največji sezoni z večjim številom praznih sob. Na srečo so se oboji ušteli. Nočitev je bilo že prvo leto po »novem« Portorožu več kot milijon, kar pa se tiče rož in zelenja, jih tudi sedaj ne manjka.
V rekordnem času 7 mesecev je naša enota na Ravnah zgradila moderno trgovsko hišo NA-MA s 4100 m2 površine
Krajani Raven, kakor tudi širše okolice so v novi NAMI dobili trgovsko hišo, ki so si jo že dolgo želeli. Objekt ima v pritličju in prvem nadstropju prodajne prostore, v drugem pa restavracijo. S to trgovino so krajani veliko pridobili saj je sedaj v Ravnah mogoče veliko več kupiti in odpadejo nakupi v bližnjih mestih. Tudi sam objekt lepo izpopolni sam kraj. saj je estetsko najlepši objekt, kar jim ima trgovsko podjetje NAMA V LJUBLJANI.
2e, ko je potekala gradnja, so krajani z velikim zanimanjem spremljali samo gradnjo in mnogi so dvomili, da bi bilo mogoče tako velik
objekt zgraditi v tako kratkem času.
Enota je pričela z gradnjo 20. marca letos in objekt je bil predan v uporabo 15. oktobra kot je ‘bilo to predvideno.
Objekt je delalo okrog 50 delavcev s pomočjo 2' žerjavov. Edinstven primer enote pa je, da se je plošča betonirala neprekinjeno 30 ur. Objekt sam pa je veljal investitorja brez opreme 33/m. din.
Kolektiv gradbišča je dosegel novo delovno zmago in ponovno potrdil že znan renome TOZD in GRADISA kot celote.
Ludvik Lihteneger
V prihodnjem letu boljši standard delavcev LIO
Z izboljšanjem standarda delavcev bo hkrati dosežena tudi večja produktivnost dela. Posledice tega pa so večji osebni dohodi delavcev in večje zadovoljstvo vseh zaposlenih, kar je tudi smoter in cilj vsake temeljne organizacije združenega dela.
Tega smo se v Škofji Loki dobro zavedali. Vedno večje potrebe so narekovale, da mora biti čim več izučenih strokovnih kadrov, saj na njih sloni proizvodnja, zlasti pa kvaliteta dela, ki je vedno bolj pomembna v notranjih in zunanjih odnosih na trgu.
Na Trati, blizu proizvodnega obrata je bil letos dograjen nov dom z 80 ležišči v 40 sobah V vsaki sobi sta po dve ležišči, sobe so opremljene s sodobno opremo in je v njih napeljana tudi topla in hladna voda. Dom je centralno ogrevan, ima pa poleg omenjenih sob v skupaj dveh etažah še po en prostor za družabno življenje, sestanke in drugo, kar bodo izkoristili stanovalci v svojem prostem času. Nov dom je z nadstreškom povezan z še obstoječim samskim domom, ki ima 60 ležišč v 20 sobah in je bil zgrajen leta 1968. Sedaj se uporablja za nastanitev učencev v gospodarstvu tesarske stroke in za druge samske delavce. Ker zmogljivost tega doma ni več zadoščala, smo v letu 1974 odkupili pri podjetju Lokainvest v skupnem samskem domu pravico do uporabe 10 ležišč. Ležišča smo koncem tega leta odprodali za ceno 800.000,- din in s tem pridobili prepotrebne vire sredstev za dograditev že pričetega samskega doma na Trati.
Skupaj razpolaga sedaj Lesno industrijski obrat v Škofji Loki s 140 ležišči. V novi dom bodo preseljeni vsi učenci v gospodarstvu, ki jih je 72. V prejšnji samski dom pa bodo vseljeni delavci iz skupnega samskega doma in vsi ostali, za katere še ni bilo mogoče rešiti vprašanje nastanitve.
Kapacitete nastanitve bodo zadoščale za sedanje in tudi za bodoče
stanje glede na predvideni razvoj v prihodnjih letih.
Za leto 1976 načrtujejo zgraditi prostore za družbeno prehrano, skupne sanitarije in garderobe. Načrti in programi za to gradnjo so pokazali, da je najbolj primerna nadzidava obstoječega objekta-skla-dišče za eno etažo, ker leži ta objekt. v sredi proizvodnih oddelkov. S Jem bo rešeno sedaj še vedno pereče vprašanje prehrane delavcev med delom. Sedanji prostor ie namreč tako majhen, da moramo organizirati delitev toplega obroka v treh izmenah, kar pa povzroča nezaželeno podaljšanje dopoldanskega odmora.
S skupnimi sanitarijami in garderobami bo vsem zaposlenim omogočena boljša higiena in primerni prostori za preoblačenje, v delavnicah pa bodo sproščene drage proizvodne površine, ki so sedaj zasedene z omarami za osebno garderobo.
Naloge so povsem jasne, ni pa še v celoti jasno, ali bo mogoče predvideno tudi realizirati, kajti iz dneva v dan se pojavljajo nove obveznosti, na katere kolektiv Lesno industrijskega obrata skoraj nima neposrednega vpliva, imajo pa prioriteto.
Kolektiv TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka se zaveda nalog in obveznosti. Pri tem zaupa v svoje ustvarjalne sposobnosti, kar mu daje novih moči, da premaguje težave in si s tem ustvarja vedno boljše pogoje za delo in življenje. Zato bo predvideno izboljšavo svojega standarda tudi izpeljal, kakor je izpeljal že marsikatero težko nalogo.
L. L.
Nov samski dom v Škofji Loki bo kmalu odprt Stran 8 * »GRADISOV VESTNIK«
No, novi objekti hotelov Palače, Riviere in Metropola seveda niso pomenili konec turistične izgradnje na tem koncu naše dežele. Nad potjo med Portorožem in starim mestecem Piranom, na hribu Serdar-din, so namenili prostor obsežnemu turističnemu naselju, ki naj bi z raznolikostjo zgrajenih ''-':*ov privabil na slovensko obalo vse vrste gostov, od tistih, ki želijo počitnice preživeti podobno kot doma — s pripravljanjem hrane v lastni »režiji«, do tistih, ki želijo pobegniti od takih vsakodnevnih »tlak™ v pravi komfort in celo luksuz. To je pač njihova stvar, mi smo tu zato, da do nove turistične sezone vse to pripravimo. Izkušenj za turistično gradnjo imamo že precej, saj je pravzaprav celotni novi Portorož plod dela Gradisovih rok.
Turistični kompleks Bernardin obsega približno 26 ha zemljišča in meji na jugu in zahodu na morje (v dolžini 1,5 km), na severu in vzhodu pa na novo cesto proti Piranu in na staro tovarno Salvetti. Pokrajina je zelo slikovita z lepim pogledom na piranski zaliv in na odprto morje proti Trstu in Benetkam. Investitor je Emona-hotel Bernardin, zanj pa je projekte izdelalo podjetje The Arhitects Collaborative International Ltd, INC iz Cambridgea (Massachusetts, ZDA) ali skrajšano TAC. Svetovalci pri projektu so še Sociale? Expanston Touristi-que za opremo in obratovanje, GA Hanscomb Partnership iz Anglije za predizmere in predračun ter Soco-tec iz Francije z Invest-birojem iz Kopra.
Glavni izvajalec del je GIP GRADIS, ki je sklenil sporazum z SGP Primorje, SGP Slovenija ceste,: SGP Stavbenik. SGP Gorica ter IMP Ljubljana o sodelovanju pri ponudbi pri mednarodnem razpisu za izgradnjo hotela Bernardin in kasnejšem izvajanju del. Celotna vrednost gradbenih, obrtniških in instalacijskih del znaša sedaj približno 500 milijonov din. Pri financiranju objekta sodeluje mednarodna banka za obnovo in razvoj z 10 milijoni dolarjev ter Ljubljanska banka in Emona za ostali znesek. Kapaciteta hotelov na Bernardinu bo v končni fazi 2500 postelj, v sedanji prvi fazi pa približno 1500 postelj.
Največji in tudi najzahtevnejši objekt je hotel Pečina, ki ga gradi Gradisova TOZD GE Maribor. Hotel bo imel približno 500 postelj m bo A kategorije. Leži malo odmaknjen od ostalih objektov v smeri proti Piranu. Litobetonska konstrukcija se z desetimi etažami naslanja na pobočje hriba in sega s še dvema etažama nad vrh pečine, kjer je tudi glavni vhod v hotel. Ob vhodu je tudi pokrit plavalni bazen s savnami in ostalimi potrebnimi prostori. Ob celi dolžini hotela se vlečejo stopničaste terase z razgledom na morje.
Objekt je temeljen na 66 uvrtanih pilotih (s premerom 150 in 125 cm, dolgi pa so od 8 do 9 m). Zaradi geomehanskih zahtev je bilo potrebno spremeniti prvotno predviden način temeljenja (pasovni temelj) in celotni objekt premakniti za približno 2 m od jjrej predvidene lege. Zaradi tega preproj ek tiranja bo objekt končan šele konec leta 1976.
Drugi največji objekt je hotel Pristan, ki ga gradita Gradisova TOZD GE Ljubljana in GE Koper. Hotel bo visoke B kategorije in bo imel 465 postelj. Leži na pomolu, kjer je bila prej ladjedelnica, sedaj pa je to center novega kompleksa. Odprt bo celo leto. Objekt je podolgovat in ima le štiri etaže. V loku se vije od trga Bernardin, ob čolnarskem zalivu — marini, tako da bodo imele vse sobe razgled na morje. Vhod v hotel je s trga ob bernardinskem zvoniku. V sredini objekta je pokrit plavalni bazen.
Objekt je delno železobetonski skelet, temeljen na pilotih. Pri gradnji smo imeli precejšnje težave pri izkopu srednjega dela objekta, kjer je predviden bazen s pripadajočimi prostori, ker projekt ni predvideval zaščite gradbene jame, katere dno je približno 3 m pod morsko gladi-
no. Problem smo tehnično uspešno je delno skeletna gradnja in delno rešili, vendar so ta dela povzročila liti beton z vidnimi površinami, dolga precejšen zastoj pri gradnji celotne- 100 in široka 25 m. Poleg tega gradi ga objekta.	SGP Primorje še cesto z vsemi pri-
Tretji hotel je hotel Vas, ki bo padajočimi objekti — parkirišči itd. B kategorije in bo imel približno Gradisova TOZD iz Kopra gradi 530 postelj. Tega gradi Stavbenik iz obalne konstrukcije. Največji objekt Kopra. V prvi fazi je v gradnji de- je gradnja čolnarskega pristana — vet objektov tega hotela, ki je po marine, ki je po konstrukciji obale projektivni zasnovi iz več man j« -sestavljena iz posameznih montaž-ših hotelov, z različnim števi- nih betonskih elementov, Tudi veči-lom etaž. Objekti se v loku vijejo na ostale obale je iz montažnih ele-od trga Bernardin tako, da zadnji mentov, ki omogočajo zelo hitro oklepajo interno dohodno ulico pro- gradnjo.
ti hotelu Pristan. V spodnjih etažah Zelo obsežna dela predstavlja iz-bodo vaške trgovinice, zabaviščni gradnja infrastrukture, Ta dela iz-prostori in razni drugi lokali, menda vajajo delavci Slovenija ceste in jih bo kari 26. Pristop do hotela je Primorja. Sem sodijo ceste, parkin-z glavne interne, ceste hotelskega gi, zunanja dela, kanalizacija, zuna-kompleksa.	Gradnja	je	v glavnem	nje vodovodno	omrežje, nizko nape-
klasična opečna, delno tudi skelet- tostno omrežje, visoko napetostno na.	omrežje, javna razsvetljava in tele-
Nas:. , ijekt je trg Bernardin, fonija. Veliko število drugih objek-ki ga gradi SGP Gorica. Na sredi tov onemogoča kontinurano gradnjo trga stoji	bernardinski	zvonik, ki	infrastrukture,	ki se sedaj gradi le
izvira iz 15. stoletja	in	je vizualni	P° posameznih	odsekih, kjer ne ovi-
simbol letovišča. Poslopja okoli nje- rajo hotelskih objektov. Tako bo ga so nizka in majhna, podobne imel izvajalec infrastrukturnih ob-gradnje kot hotel Vas. V pritličju jektov možnost, da polno razvije so predvidene trgovinice in lokali, svoja dela dela šele takrat, ko bodo v etažah pa apartmaji za goste. V gradbena dela na hotelskih objektih sklopu teh	objektov	je	tudi nočni	v glavnem že dokončana,
bar, ki ga gradi SGP Slovenija te- Kot smo že omenili, gradijo Ber-ste. Osnova objekta so oboki starega nardin Gradisovi delavci, SGP Slo-obzidja, ki je preprojektirano tako. venija ceste je tam z dvema enota-da bodo oboki služili za lože bara, s ma, pa še SGP Gorica, SGP Primor« pogledom na morje.	ie SGP Stavbenik in IMP, torej
skupaj devet enot s 681 zaposlenimi V tako velikem kompleksu so (med njimi je 9 inženirjev, 21 teh-prav gotovo potrebni tudi servisi, ki nikov in 28 delovodij.) ' Razumljivo bodo sluzili za vzdrževanje, in se- je, da se pojavljajo težave pri toli-veda skladišča. Gradijo jih delavci kem številu izvajalcev tudi zaradi Slovenija cest. Ti objekti rastejo na tega_ ker se dela posameznih izvajal-severovzhoau gradbišča, blizu glav- cev prepletajo med seboj, vendar je nega vhoda, da bo lažji pristop. Na- sodelovanje vseh izvajalcev vzorno čin gradnje je podoben kot za hotel [n probleme, ki se pojavljajo, z ra-Vas in trg.	zumevanjem vseh brez težav rešu-
Garažna hiša bo tudi tam. Imela jejo. Rezultat tekega sodelovanja bo bo 80 pokritih boksov in 80 par- prav gotovo uspešen zaključek grad-kirnih prostorov. Stala bo na sever- nje.
ni strani hotela Vas in trga. Vse to	Ing. Silvo Erjavec
dela SGP Primorje. Po konstrukciji	Nada Muminovič
Bernardinski zvonik s trgom bo nekakšno središče in simbol celotnega hotelskega kompleksa
_ it
V hotelu »Pristan« bodo prvi gostje letovali že v maju 1976
V novo leto
Želje delavcev KOVINSKIH OBRATOV MARIBOR so za leto 1976 ozko povezane z izgradnjo proizvodne hale, s katero nam bo omogočeno, da se ca. 4 km oddaljeni obrat preseli na Studence, da bomo pod eno »streho«.
S tem bodo odpadli dodatni prevozni in režijski stroški, omogočena bo boljša organizacija proizvodnje in prostorov. Zagotovljeno bo varnejše delo.
Z ureditvijo jedilnice nam bo gotovo tudi malica okusnejša.
Ne le proizvodni — tudi poslovni prostori, pridobljeni z aneksi bodo omogočili boljše delovne pogoje zaposlenih.
Kot je razvidno iz navedenega, pričakujemo mnogo izboljšav v novem letu — in kar je najvažnejše — vsi izgledi so, da bodo naše želje uresničene.
Enako želimo tudi sodelavcem drugih TOZD »GRADISA«, da se jim v naslednjem letu izpolnijo vsa pričakovanja.
Ludvik Rizmal
Nov objekt za Zlatarno C
Pogodba je bila sklenjena 19. 6. 1975. Vrednost gradbenih, obrtniških in instalacijskih del je 41.580 milijonov’ Z gradbenimi deli smo, pričeli v mesecu avgustu. Dela so potekala Po mrežnem programu, saj smo v roku dovršili do III, fr. faze, to je do 29. 11. 1975, Rok za dovršitev objekta je 15. 11. 1976.
Objekt ima 9 etaž in izkoriščeno Podstrešje. Konstrukcija je armirano betonski skelet zunanjih dimenzij 2490 X 22,00, višine 40 m, 4 etažen, vmesni ali vezni trakt v dimenziji 8,57 X 22,00, Tehnologija gradnje je bila plastična. Opaže za steber smo izdelali na gradbišču dočim je opaže za jedro, dvigala, trezor, sanitarije, stopnišča, dobavila Škofja Loka. Plošče in nosilci so bili opaženi z bled ploščami. Podpiranje je bilo izvršeno s stojkami in Yu nosilci. V koledarskem mesecu smo morali izvršiti S etaže. Armaturo je pripravljala mini železokrivnica TOZD Celje; beton smo dovažali iz centralne betonarne
Vertikalni transport je bil izvršen z žerjavom x 1266 v z ročico 40 m.
Delavcev je bilo v konici 70.
V prvi etaži, to je pritličje so locirani skupni prostori, kotlarna, ventilacija, sežiganje odpadkov, lu-dobfovna postaja, prostor za vzdrževanje, skladišča, centralni holl z
vratarsko ložo. Naslednje 4 etaže so proizvodni prostori, ročne delavnice. V 5 etaži je uprava TOZD Zlatarne Celje.
Naslednje 4 etaže pa so namenjene za poslovne in upravne prostore. Fasada objekta je obdelana v aluminiju in sicer v ponavljajočem se redu lite plošče in pas oken Po zunanjem izgledu bo po vsej verjetnosti ta objekt eden naj lepših v Celju.
Kljub temu, da smo 111. gradbeno fazo dokončali v pogodbenem roku, je pred nami dokaj zahtevno delo predvsem na koordinaciji grobe inštalacije in opreme objekta. V objektu je vgrajena klimatska naprava, dvoje osebnih dvigal, tovorno dvigalo in ne nazadnje zahtevne inštalacije trezorja. Kooperanti, ki so dobili posamezne vrste del so solidni in iz področja Celja zainteresirani, da svoja dela izvršijo skladno z mrežnim planom in si tako pridobijo potrebne reference
Seveda bo delo Gradisa še vedno najvažnejše saj smo poleg svojih zidarskih del, ki jih izvajamo sami tudi koordinatorji za vsa kooperantska dela.
To priliko bi izkoristil in zaželel celotnemu Gradisu, srečno Novo leto 1976 s še več delovnih osoeliov.
Zupančič
Celje
jjotel »Pečina« je glede na gradnjo najzahtevnejši objekt, imel pa bo le etaž, naslonjenih na pobočje hriba
Tudi na Štajerskem odseku bo nekaj »gazel«
Del štajerskega odseka nove hitre ceste od Tepanja do Hoč odprt že to zimo, vendar le kot obvoz
Izredno hitro povečanje motornega prometa v naši republiki v zadnjih nekaj letih je narekovalo tudi izboljšanje našega cestnega omrežja. Izdelani so bili tako kratkoročni kot tudi dolgoročni piani za izgradnjo celotnega cestnega omrežja vključno z avtocestami. Seveda pa so se predvideni načrti začeli uresničevati, ko so bila na voljo tudi zadostna sredstva. Le-teh tudi še danes ni dovolj, zato pa se gradi in izpopolnjuje naše cestno omrežje v okviru razpoložljivih finančnih sredstev.
Karlovšega mostu, ki ga nekateri imenujejo kar vrata na Balkan.
Prevzem takega dela pa nas zavezuje z odgovornostjo do naše družbe, ki nam je to zaupala, da delo opravimo kar se da kvalitetno in v določenem roku.
mk
Od predvidene relacije Šentilj— Gorica, ki naj bi tako povezovala en konec Slovenije z drugim, smo se najprej lotili izgradnje avtoceste od Vrhnike do Postojne, kjer je bilo največ prometnih zastojev, S podaljškom do Razdrtega je bilo prijetne in povsem varnejše vožnje na tem odseku še za 8,8 km več.
Nato je prišel na vrsto štajerski del avtoceste, ki pa v bistvu to niti ni. Za avtocesto lahko danes imenujemo le tisto cesto, po kateri poteka vožnja samo v eni smeri, medtem ko poteka promet v nasprotni smeri, po svojem, povsem ločenem vozišču. Na tem odseku pa bo vožnja potekala v obeh smereh po enem vozišču, zato jo raje imenujemo cesto za motorni promet. Seveda bo na vzponih malo širša, tako da bodo počasni avtomobili — tovornjaki lahko vozili po skrajnem desnem pasu in se bo po ostalih dveh nemoteno odvijal prome'. Tako kot že na odprti avtocesti od Vrhnike do Razdrtega, kjer smo poleg številnih podvozov napravili tudi tri viadukte (Ravbarkomando, Unec in Ivanie selo), je delež našega podjetja na štajerskem odseku še mnogo večji. Kar sedem viaduktov in devet nadvozov smo napravili za ta odsek. Seveda so na najbolj zahtevnih objektih izdelani tudi oporniki in temelji za stebre tudi že za drugi del te naše magistrale. Levji delež je tako tudi na štajerskem odseku za prvo fazo končan. Potrebna so le še manjša dela. tu misMmo predvsem na objekte, ki so jih zgradili naši delavci. Pa si še malo podrobneje oglejmo, kaj vse bodo morali napraviti do otvoritve tega odseka naše hitre ceste. Najprej moramo omenili tisti del, ki bo verjetno kot obvoznica za vzpone na Vrhoiah. Tako se bomo zimskim zastojem že to zimo izognili, če bomo zavili v Tepanjah na novo cesto in se lahko peljali prav do Hoč. Na tem odseku so kar trije novi viadukti, Vrhole, Preloge in Devina ter še nekaj nadvozov. Viadukti so bili že vsi preizkušeni z maksimalno obtežbo, tako da bo promet lahko preko njih potekal brez zastojev. Na tem odseku cmo med ogledom trase od naših delavcev zasledili le nekaj pod nadvozom 40—41, kjer so oblagali brežine s travnatimi ploščami, tudi naš proizvod.
saj so stebri gotovi ih manjkajo le še preklade.
Kljub temu, da so glavna dela že opravljena, bo pred otvoritvijo štajerskega odseka nove ceste še kar precej dela, tudi za naših 34 delavcev, ki so še ostali na tej trasi. Da smo z večjimi deli že zaključili, lahko ugotovimo tudi ob obisku na naši postojanki v Žičah, kjer je ostala le še baraka za nastanitev delavcev, prehrano in ena za pisarne. Sredi prihodnjega leta pa bodo izginile tudi te. Delavci bodo tako odšli, ostali pa bodo rezultati. Rezultati, ki ne bodo mogli prikazati, koliko prelitega znoja je bilo za vsak viadukt, most, nadvoz ali podvoz. Le majhna ploščica na ograji pa bo označevala, da je bil to znoj Gradisovih delavcev, Izgradnja slovenskega cestnega omrežja se torej nadaljuje z nezmanjšanim tempom. Po selitvi iz Primorske na Štajersko se bomo lotili ljubljanskega vozla. In če srno sodelovali povsod, zakaj ne bi še tokrat. Izkušnje in kvaliteta že opravljenih del sta namreč dovolj velika garancija* za vse investitorje, da bomo tudi pri reševanju ljubljanskega obvoznega sistema prav tako uspešni, še posebno, pri izgradnji
Za začetek kot obvoz
Na že okrnjeni postojanki, v Žičah smo srečali tudi ing Petra Omana iz Republiške skupnosti za ceste in izrabili priložnost, da nam pove, kako je z otvoritvijo prvega pododse-ka hitre ceste od Hoč do Levca. Malce v zadregi, da ne bi izdal kakšno skrivnost, nam je povedal: »Predčasno so si gradbišče in novo traso hitre ceste ogledali tudi naši družbenopolitični delavci in gospodarstveniki in ob pogledu na že izgotovljena dčla izrazili željo, da bi bil vsaj podtidsek od Tepanja do Hoč v dolžini približno 25 km odprt predčasno, Glede na to, da je bila ta želja povsem uresničljiva, smo pristopili k temu da le-10 tudi izvedemo. Ža vse viadukte so bili tako že opravljeni obremenilni preizkusi in kolikor se bo pokazala potreba po obvozu bomo ta del štajerske hitre ceste predali v uporabo. Seveda ho objekt zapisniško predan investitorju le v začasno uporabo, saj bo tudi ta del uradno odprt skupaj z ostalim delom štajerske magistrale, po kateri bodo prvi avtomobili vozili že sredi prihodnjega leta.
Cestišče j"e tudi že označeno
Od Tepanja v ljubljanski smeri pa bo tudi še za naše delavce malo več dela od katerega naj omenimo:
— na viaduktih 60—24, 60—25 in 6(1
—26 manjka še asfaltbeton, na slednjem pa še delno odbojna ograja in neka dela na dilataciji
— nadvoz 40—42a manjka asfaltbeton in oblaganje brežine s travnatimi ploščami,
— nadvozi 40—43a, 44 in 45 so približno v isti fazi ter bo na njih potreben še zasip temeljev, post a v i' e v prehodnih plošč, .hodničkih elementov, asfahbetona ter izolacijo. Naslednji nadvozi 4.6, 47 48 so že malo bolj dodelani, medtem ko ie celjski nadvoz 40—49 pripravljen za
montažo nosilcev. Tudi nadvoz 49a bo kmalu pripravljen za montažo, Celjski nadvoz je pripravljen za montažo

m
s
W
SPO
KOTIČEK
Organi
samoupravljanja
Na 12. seji Delavskega sveta je bilo obravnavano poslovanje za 11 mesecev. Rezultati za to obdobje so pozitivni. Izvršena je bila primerjava z doseženimi in planiranimi rezultati. Iz podanih rezultatov je razvidno, da je plan skoraj dosežen, oziroma bo ob koncu leta presežen.
Ostanek dohodka bo prilično visok, vendar bo v glavnem namenjen za razširjeno reprodukcijo in nabavo nove mehanizacije. Razlog za bogat ostanek je ta, ker so izločene gotove družbene dajatve iz razreda 4. Na drugi strani pa zopet ni tako ražnato kljub temu, da bi SPO dosegel planiran ostanek dohodka in iz tega pokrival že prej omenjeni postavki in vse ostale obveznosti po zaključnem računu (združevanje sredstev v podjetju — sklad skupne porabe). Po sedanji oceni bo prekratek za 30%, poleg tega pa lastne investicije sploh niso upoštevane.
Obravnavani je bil samoupravni sporazum o zagotavljanju sredstev za pokrivanje primanjkljaja iz prometa z električno energijo, ter sporazum za gradnjo doma medicinskih sester ter doma študentov v Ljubljani. Predlagano je bilo s strani DS, da se le-ti obravnavajo na zborih ljudi po bazenih.
Silikat
Izvršni odboi osnovne organizacije je razpravljal o osnutku »Sindikalne liste 1976« ter dal nekaj pripomb o akontaciji OD pripravnikov Obravnavano je bilo nočno delo in kakšen naj bo dodatek, ter nadomestilo za čas bolezni, ki naj bi ga krila »skupnost socialnega in pokojninskega zavarovanja« od prvega dne bolezni dalje.
Obravnavana so bila izhodišča in predlogi o oblikovanju programov SIS družbene dejavnosti Ljubljana za leto 1976.
Beseda je tekla o pripravi na letno skupščino, ki bo v prvi polovici meseca januarja.
Pridnost
Razvoj področja »Varstva pri delu" v našem podjetje
Eno izmed mlajših delovnih področij je tudi varstveno. To delovno področje sega sicer daleč nazaj, ko še ni bilo namembnih zakonov in predpisov kot so danes.
V	letošnjem jubilejnem letu podajamo pregled razvoja — »Odbora za varstvo pri delu« organa samoupravljanja, ter posebne službe, ki poklicno dela na področju varstva v podjetju.
S splošnim razvojem je šel tudi razvoj na tem področju. Kakor se je razvijala tehnologija dela, tako se je razvijala specifična zakonodaja in specializirana služba. Prvi začetki te službe in samoupravnega organa segajo v leto 1957.
Na naših višjih forumih se je vse bolj poudarjala zaščita delavca na delovnem mestu. Z razvojem novih tehnologij, z uvajanjem vedno več moderne mehanizacije in prevzemanjem vedno zahtevnejših del, je popoln razlog, da je v tej smeri šel celoten razvoj tega področja. Z razvojem samoupravnega sistema, kateri je dajal vse več poudarka na zaščito delavca na delovnem mestu, pa so začeli že v letu 1957 prvi zametki tega področja v našem podjetju. Ledina tega področja je bila načeta z formiranjem specifične službe, ki se je postopoma širila in jačala s šolanimi strokovnjaki. Paralelno z razvojem tega področja je tudi naš samoupravni sistem že določal posameznike, kasneje skupine, ki so sodelovale s to službo. V naših takratnih enotah so bili voljeni s strani DS posamezniki, kasneje skupine, ki so imele določene naloge v smislu zaščite delavcev. Enako so bili voljeni člani oziroma delegati, kot specifični samoupravni organ za delovanje na področju varstva pri delu iz vrst — »Centralnega delavskega sveta« pod imenom — »Odbor varstva pri delu«.
Služba varstva pri delu je v sestavi skupnih služb podjetja. Delavci službe imajo razdeljena področja dela tako, da jih čim bolj obvladajo in tako čim več nudijo za zaščito delavcev, zavedajoč se velike odgovornosti, nasproti zakonu in kolektivu.
Odbor in služba varstva pri delu tesno sodelujeta pri reševanju vseh problemov, ki nastanejo v tem hitrem tempu časa, moderni tehnologiji in izredno zahtevnih delih. Odbor in služba ter vsi drugi delavci, ki kakorkoli sodelujejo na tem področju lahko trdijo, da se tehnologija dela pred desetimi ali celo petnajstimi leti ne da primerjati z današnjo. Morda bi bil kdo mišljenja, da je današnja v smislu varnega dela enostavnejša, saj imamo tudi moderno mehanizacijo, ki jim je na razpolago. Torej tako mišljenje najbrž ni pravilno, obratno v današnji tehnologiji preti mnogo več nevarnosti.
V	našem podjetju imamo zadnje čase izredno zahtevna dela. Taka dela zahtevajo temeljito študijo v sami izvedbi in tudi varnosti. Vse predpriprave gredo skozi mnogo rok raznih strokovnjakov, pred-
vsem pa delavcev iz priprave del, ki morajo upoštevati razna navodila in predpise. S tem pa še daleč ni delo opravljeno, posebno ne s področja varstva. Naslednji, ki prevzamejo odgovornost varnega dela, so operativni delavci — izajalci, le-ti imajo končno nalogo v strokovni izvedbi in varnem delu. Ne moremo se zadovoljiti samo enostransko, ampak je to dolžnost nas vseh članov kolektiva, zato ne sme in ne more viseti odgovornost le na določenih ljudeh strokovnih služb ali operativcev.
Iz dobljenih podatkov naših služb je na področju varstva dosežen viden uspeh. V petnajstletnem delovanju službe varstva se ugotavlja uspeh v tem, da se je pogostost poškodb pri delu zmanjšala za 2,5-krat. S temi uspehi pa se kljub temu ne smemo zadovoljiti. Za dosego teh uspehov so zasluge naših služb, organov samoupravljanja in nekaterih vodilnih delavcev. Svoj delež ima tudi sodobna zaščitna oprema, žal večkrat premalo uporabljena. Zavedamo se, da poškodb pri delu ni možno popolnoma odpraviti, toda lahko pa se jih še zmanjša. Zelo pereč problem so boleznine, na katere pa ni neposrednega vpliva. Število bolezenskih izostankov presega vse meje. Nihče ne more zahtevati, da dela bolan delavec. Cim je okrnjena delovna sposobnost delavca, obstaja večja možnost za poškodbe. Problem namišljenih bolnikov je znan, znano pa ni kako in kje pričeti proti zajezitvi te epidemije. Take ljudi bi lahko imenovali brezčutneži do svojih sodelavcev. Ne zavedajo se, da za časa njihove odsotnosti prevzamejo breme njihovega dela, tisti zdravi delavci, saj delo mora biti opravljeno ne glede na njihovo odsotnost.
Če pogledamo izgubljene dni zaradi bolezenskih izostankov preko leta, vidimo število, ob katerem se je zamisliti. Da bi bila številka bolj jasno, jo pretvorimo v dinarje. Ob vsem tem pa lahko postavimo vprašanje: ali ni ena izmed velikih postavk stabilizacijskih ukrepov? V imenu odbora varstva pri delu ter drugih služb, ki kakorkoli sodelujejo na tem področju, želimo, da bi se vsi po svojih močeh vključili v boj proti zmanjšanju nesreč, posebej pa še proti neupravičenim boleznninam.
Varujmo našega človeka — delavca pred poškodbo, invalidnostjo ali celo smrtjo. Obvarujmo njihove družine ali ožje sorodnike pred stresi, ki se ob takih priložnostih pojavljajo. Omogočimo, da se bo delavec zadovoljen in zdrav vračal z dela danes, jutri in vedno. Izkoriščam to priložnost, da se zahvalim vsem sodelavcem za njihovo opravljeno delo in trud v minulem letu z željo, da bo v naslednjem letu še boljše.
V imenu »Odbora varstva pri delu« želim vsem res srečno Novo leto 1976.
Predsednik odbora VD
Snajder Ludvik
Uredniško bi rekli disciplina je v tem letu sorazmerno precej trpela. Včasih je bilo upravičljivo, največkrat pa ne. Največkrat je prišlo do sporov na naših večjih gradbiščih, kjer je delo forsi-rano Upamo, da bomo v naslednjem letu boljši, zato vsem dobrim in porednim želi srečno novo leto 1976 — SPO KOTIČKAR.
Komisija za standard in rekreacijo
Komisija ima polne roke dela z ugotavljanjem in točkovanjem prosilcev za stanovanja in kredite. Želja je mnogo več kot je možnih sredstev, ki so namenjena za posojila oziroma nakup stanovanj I e-ta so vedno manjša od potreb ter ni možnosti ugoditi vsem prosilcem. Da se ustvarjena kvota pravično razdeli zato obstaja pravilnik in kriteriji Vendar to še ne zadostuje, zato je morala komisija obiskati vsakega posameznega prosilca in ugotoviti, kje stanuje in kakšno je stanovanje. Na podlagi dobljenih podatkov je sestavljen prioritetni vrstni red.
Stanovanja so iz leta v leto bistveno dražja, tako da nakup stanovanj postaja vse bolj problematičen, oziroma se lahko kupi vedno manjše število stanovanj. Na ta način se reši zelo majhno število prosilcev, zato je DS že sklenil, da se stanovanj ne bo več kupovalo ampak se bo dobivalo posojila, ki so oplemenitena v banki. S tem načinom se bo rešilo več prosilcev.
Komisija za proizvodnjo
Člani komisije so obravnavali spremembe pravilnika o prejemkih delavcev iz materialnih stroškov, Izvršene so bile manjše korekture v osebni oceni delavcev. Največ pozornosti je bilo usmerjeno v nadure. Poseben problem so v SPO nadure, ki jih delavci na terenu opravijo. Kako zajeziti je posebno poglavje. Večina del na terenu prehaja v nadurno delo na specifičnih strojih. Samo delo pa običajno traja le toliko, da ni možno organizirati dvoizmenskega. Iz tega razloga pa se veča število nadur, ki jih ima SPO v okviru podjetja največ.
Kako gledajo naši strokovnjaki na sini lin de‘o
Vpiiv sindikata t3r zanimanje za politično delo
V zadnjih dveh letih opažamo prizadevanje, da bi se vloga sindikata v Gradisu povečala, s tem pa bi se nujno povečal tudi njegov vpliv.
Raziskave so pokazale, da je vpliv ena najpomembnejših organizacijskih variabel. Istočasno pa ugotavljamo, da je določenim grupam v delovni organizaciji izredno težko naenkrat ali v kratkem času povečati vpliv. Npr. analize so pokazale, da se vpliv delavskega sveta ne veča mehanično, če mu dajemo nova pooblastila in nove odločitve. V zadnjih 15 letih so delavski sveti stalno dobivali nova pooblastila z uvedbo novih ustavnih sprememb pa se je področje odločanja stalno razširjalo. Danes o vseh vprašanjih odločajo delavci v TOZD.
Glede na dejstvo, da je bil vpliv sindikata pred leti relativno majhen, smo pričakovali, da se bo njegov vpliv v Gradisu stalno večal.
Skušali smo ugotoviti, kakšen vpliv ima sindikat na odločitve delavskega sveta. Dobili smo naslednje odgovore:
%
a — ima zelo velik vpliv	16,0
b — ima nekaj vpliva	61,9
c — ima zelo malo vpliva 14.3 d — v naši TOZD ga ni čutiti 3,9 e — ni odgovorilo	3,9
Nato smo vprašali anketirance, kakšen vpliv ima sindikat na celotna dogajanja v podjetju. Dobili smo naslednje odgovore:
% 20,8 63,8
9.8 1,5
3.9
a — ima zelo velik vpliv b — ima nekaj vpliva c — ima zelo malo vpliva d — v naši ToZD ga ni čutiti e — ni odgovorilo
Od gornjega povprečja v odgovorih (totali) odstopajo anketiranci, ki predstavljajo tehnično strokovni kader. V večjem številu so mnenja, da ima sindikat zelo majhen vpliv. V nasprotni smeri pa odstopajo delavci in skupinovodje, ki so v večjem številu mnenja, da ima sindikat velik vpliv.
V tej anketi anketirancev nismo spraševali, če želijo imeti sindikat, ki ima večjo moč. vendar ugotavljamo, da delavci želijo imeti sindikat, ki ima večjo moč.
Namreč, bolj vplivni sindikat ima lahko pomembno vlogo pri razreševanju kolektivnih in individualnih sporov. Konflikti se običajno razrešujejo iz vidika razmerja moči. Ce sta dva posameznika ali skupini v konfliktu, običajno zmaga tisti, ki ima večjo moč (ne glede ali ima prav).
Če izhajamo iz organizacijske teorije, da povečani vpliv prispeva k večji ekonomski in socialni učinkovitosti podjetja, potem bi povečani vpliv sindikata imel pozitivne ekonomske in socialne posledice.
Sindikat lahko izvaja zelo številne funkcije, Ena od pomembnih funkcij je izvajanje kontrole. Anketirance smo vprašali, če se jim zdi potrebno, da sindikat kontrolira izvajanje samoupravnega sporazuma. Dobili smo naslednje odgovore:
% 55,7 2'5,7 8,1
2.9 0,7 1,0
5.9
a — zelo potrebno b — precej potrebno c — še kar potrebno d — malo potrebno e — sploh ni potrebno f — meni je vseeno g — ni odgovorilo
Nova upravna zgradba Železarne Ravne z OTKR in elektronskim centrom, Stran 10 * »GRADISOV VESTNIK«
Iz gornjih odgovorov lahko vidimo, da anketiranci ne vidijo v sindikatu organizacije, ki bi imela pomemben vpliv, tako znotraj delavskega sveta kot na celotno dogajanje v podjetju. Sindikat sicer ni brez vpliva, vendar je po mnenju anketirancev majhen in omejen. Pri tem moramo izhajati iz dejstva, da se zaposleni obnašajo v skladu s svojimi predstavami in občutji.
Kot vidimo, večina želi, da bi imel sindikat kontrolno funkcijo pri izvajanju samoupravnega sporazuma.
Anketirance smo tudi vprašali, če so seznanjeni s pravkar predlagano sindikalno listo.
Dobili smo naslednje odgovore:
a — da b — ne c — delno d — ni odgovorilo
"/o
59,0
17,3
17,3
6,4
Če vzamemo, da anketiranci predstavljajo vodilni, bolj izobraženi kader, potem stopnja seznanjenosti ni posebno velika.
Da je ta informiranost nezadostna, sta možna dva razloga:
1.	Anketiranci niso imeli možnosti, da se informirajo,
2.	niso motivirani, da bi bili informirani.
Drugi razlog je zelo verjeten, čo upoštevamo dejstvo, da je sindikat po mnenju anketirancev relativno malo vpliven. Stopnja informiranosti je običajno povezana z interesom.
V	tej analizi nismo iskali podatke o stopnji politične aktivnosti anketirancev. Skušali pa smo ugotoviti, kolikšna je motiviranost za politično aktivnost. Zato smo anketirance vprašali, če jih zanima politično delo v podjetju. Dobili smo naslednje odgovore:
(Ker delavci in skupinovodje zelo odstopajo od povprečja odgovorov, jih navajamo posebej:)
a —	da	63,5	87
b —	ne	29,6	8,7
c —	ni	odgovorilo	23,2	4,3
Nato smo anketirance vprašali, če želijo sodelovati v drugih organizacijah (v ZK, sindikatu, ZSMS, športnem društvu itd.).
Dobili smo naslednje odgovore:
a — da	47,2	87,0
b — ne	31,9	13
c — ni odgovorilo	4,6
Iz gornjih podatkov ugotavljamo, da je pripravljenost za politično delo oziroma za politično aktivnost v raznih	organizacijah v povprečju
presenetljivo nizka. Le približno P°~ lovica anketirancev je pripravljenih politično delati.
V	vsakem primeru pa je sindikat v Gradisu v letošnjem letu že dobil v kolektivu izredno pomembno vlogo in danes lahko trdimo, da se brez sindikata v Gradisu ničesar ne z&V di, torej smo uresničil: načelo, spi*' jeto na 8. kongresu slovenskih sindikatov — brez sindikata ničesar.
L. 0-
KAJ NAS ČAKA V LETU 1976?
Približujemo se Novemu letu. Pred nami se že opazijo obrisi letošnjega dela in uspeha. Lahko smo zadovoljni: v vsem smo dosegli naše načrte in namere. Ostala nam bodo sredstva, da bomo lahko poživili našo dejavnost v smereh, kakor smo jih začrtali.
Skupaj z drugimi enotami Gradisa nam je uspelo pridobiti in uspešno izvajati pomembna dela; jedrsko elektrarno v Krškem in turistično naselje Bernardin; oboje so zadolžitve, ki so zanesljive in jih je možno izvajati tudi pozimi. Pravkar sklepamo pogodbe za nove naložbe v tovarni kartona in papirja v Sladkem vrhu. Izvajamo delo v Mariboru, v Rušah, Radencih, Ljutomeru, Ptuju, Slov. Bistrici, Bohovi itd. Prepregli smo severovzhodno Slovenijo z našimi gradbišči.
Naša razvojna služba s svojimi Projektanti nam je pripravila nove tipe montažnih hal. Sedaj lahko nudimo svojim investitorjem hale s Prednapetimi nosilci v razpetim 20 m in montažne anekse 8 m široke. Naši obrati sledijo tem načrtom. Postavili so letos blizu 30.000 m2 montažnih hal raznih tipov in dimenzij.
Naša gramoznica, betonarna in železokrivnica so letos prekoračile
vse do sedaj uvezene rezultate. Na naših gradbiščih smo poslovali uspešno in dosegali zastavljene roke. V glavnem so naši investitorji z nami zadovoljni; pridobili smo si še novih prijateljev.
Po zaslugi naših marljivih delavcev in naših kadrov vseh strok smo pravkar praznovali 30-letnico našega podjetja, priznani in čaščeni z vseh strani.
Ko stopamo v Novo leto, imamo v mislih in obrisih naloge, ki nas čakajo in ki nam bodo delale nemalo posla in najbrž tudi težav.
Že dve leti smo se trudili, da bi bili sprejeti v krog izvajalcev usmerjene gradnje stanovanj v Mariboru. Sedaj nam je to uspelo. V prihodnjem letu pričnemo z gradnjo 150 stanovanj, v naslednjih letih se bo to število še povečalo. Gradili bomo po projektih naših projektantov. Organizacija pristopa in izvajanje del bo moralo biti v začetku predmet naše posebne pozornosti.
£5 Ji
Uspešno smo zastavili tudi na JE Krško
Naš razvojni oddelek pripravlja nove tipe železobetonskih konstrukcij in hal. Tu sledimo vsem željam uporabnikov. Ohraniti hočemo oziroma preseči tozadevne rezultate letošnjega leta.
Naša gramoznica na Pobrežju polagoma usiha. Ni možno več povečati površine za odkop. V prihodnjem letu moramo najti rešitev, da bomo imeli stano na razpolago dovolj gramoza za svoje potrebe in tudi za oddajo. Urediti moramo drobljenje zalog odpadnega gramoza, da s tem podaljšamo dobo črpanja naše gramoznice. Opremiti moramo vse naše obrate s potrebnimi novimi napravami in stroji.
Smo v izgradnji organizacije naše enote. Pojačati moramo našo tehnično službo ter tehnično komercialno službo; vse to je treba izpeljati do začetka prihodnje gradbene sezone.
S postavitvijo novih organizacijskih delovnih mest smo osiromašili našo operativo na gradbiščih. Ponovno moramo izpopolniti tehnične ekipe in mlade kadre uvesti v Gradisov sistem dela. Kar smo doslej zamudili v kadrovanju, moramo vsekakor nadomestiti čimprej.
Kot najnujnejšo lastno gradbeno investicijo predvidevamo postavitev novega skladišča in pa nove delavske restavracije na Studencih. Z gradnjo skladišča bomo pričlli takoj, spomladi, z gradnjo restavracije se nam je zataknilo. Nove urbanistične direktive so nam prvotni načrt povsem ovrgle. Vendar moramo napeti vse sile, da bomo v prihodnjem letu pričeli z gradnjo tega prepotrebnega objekta.
Ostalih nalog je še zvrhan koš; upam, da bomo vsaj glavne izvedli. Predvsem pa je treba naše kolektive v Mariboru za skupne cilje bolj strniti. Doslej, smo se ubadali vsak zase s svojimi problemi in z lokalnimi dejavniki. Odslej moramo nastopati skupno, saj imajo vse naše temeljne organizacije v Mariboru ca. 1850 delavcev ter skupno realizacije okoli 700.000.000 din in smo tedaj najmočnejši gradbeni kolektiv v Mariboru in moramo biti zato tudi bolj upoštevani.
Borut Maister, dipl. gr. ing.
ČRPNI BETON-II
Mineralni agregat
Za orientacijski granulometrični sestav se poslužujemo predpisov po °IN 1045.
Poleg normalnih sestavnih linij hioramo upoštevati tudi obliko m Površino posameznih zrn. Najažje se črpajo okrogla zrna, zato jih sestavljamo po spodnji mejni krivulji »C*. Ploščata zrna s črpajo težje, ker se Pod pritiskom v ceveh lahko nakopičijo tako, da se betonska zmes Klklini, Drobljeni materiali se črpajo najtežje, poleg možnosti zaklinjenja nastopi tudi večje trenje, betonska naasa se težje gnete med seboj in nastopa večji pritisk na stene cevi. Črpanje se do neke meje olajša z podatkom korektorja Na splošno ve-‘ia, da potrebuje drobljeni material Ca- 10 °/o mivke več kol prodec. Pri sestavljanju droblenih frakcij se Približujemo zgornji mejni krivulji ‘‘G-«. prj dodajanju korektorja moramo biti previdni, ker prevelika vscb tako kot premajhna. Nepravilen nost prtiklov izpod 0,2 mm v premeru lahko povzroča začepitve prav Granulometrični sestav mineralnega aSregata onemogoči črpanje Frakci-°nirano homogeno doziranje je primarnega pomena Ce smo proti vsem Predpisom prisiljeni imeti v enem noksu dve frakciji, potem sta to lahko samo frakciji -8-16- in -16-30«, Pikakor pa -0-4« in -4-8« Ev. manj-kajočo frakcijo pri sestavljanju nadomestimo z ustreznim povišanjem ^ečjih frakcij. Črpanje otežkoča pri ■7 31,5 prevelika prisotnost frakcije in pri D 45 frakcije z 8-16 Pri krpanju z drobljenim mineralnim Sregatom je priporočljivo seči po _ rod n a ti frakciji »0-4« Drobljenec Potrebuje večjo vsebnost mazivnega materiala, ki naj bo blizu 450 kg/m3 I’ celo več.
konsistenca
Črpanje zahteva zelo močno kon-^tstenco, kar pa ni isto kot tekoči 6ton Konsistenco betona je treba 6dno prilagoditi ehničnim zahte-betona tet jo vskladiti z mož-,°stjo črpanja. Ne črpamo zaradi
rPanja!
^konsistenca betona je v redu. če ti fotonski steber v času enega po-(jjka iz konca cevi ne pretrga Pre-bnt 8 a*' previsoka vsebnost vode v pitonu povzroča zaklirijenje. Pri emajhni vsebnosti vode se pritisk
v ceveh prenaša od zrna na zrno na vse strani, tudi na stene cevi. Pri preveliki vsebnosti vode pride do segregacije mineralnega agregata. V/C faktor je v mejah od 0,68 do 0,49 upoštevajoč najnižjo predpisano dozo cementa 270 kg/m3 in naj višjo 450 kg/m3, ki še omogoča porast tlačne trdnosti betona.
Mešanje
Pripravljanje sveže betonske zmesi ne sme biti površno, zahteva se absolutna homogenost, sicer pride do začepitev. Vskladiti moramo kapaciteti mešalca in črpalke, da se izognemo nepotrebnemu in nezaželenemu zadrževanju betona v ceveh. Brezhibno se lahko črpa le homogeno zmešan beton.
Mazanje cevovoda pred pričetkom črpanja
Da moremo s črpanjem betona sploh pričeti, se poslužujemo pred-mazanja. Primerno gosto zmes cementa in vode, oz za cevi večjih premerov cementa, mivke in vode, vtisnemo skozi cevovod. Horizontalni in navzdol položeni cevovod moramo pred vdorom mazalne zmesi začepiti s primerno veliko gobo ali še bolje s kepo papirja, s čimer
omogočimo mazanje celotne površine. Glede potrebne količine mazalne zmesi različni avtorji niso enakega mnenja. V orientacijo bi zadostovalo vedeti, da potrebujemo^ za cevi 0 80 in 0 100 mm pri dolžini do 50—100 m 100—150 kg cementa. Večji profili, večja razdalja, več cementa. Za mazanje cevi 0 125 in več, lahko cementu dodamo mivko v razmerju 1 :3. Cevi mažemo neposredno pred črpanjem betona, tako da beton potiska cem. mleko pred seboj.
Pri visoki zunanji temperaturi in sončni pripeki prekrijemo cevovod. V hladu ogrevamo vodo ali si pomagamo z dodatki proti zmrzovanju.
Cevovod
tvorijo jeklene cevi dolž. 0,5, 1,0, 2,0 in 3,0 m’, premera 80, 100, 125, 150 in 180 mm ter jeklena kolena istih premerov, ki preusmerijo transport za 15, 30, 45, 60 in 90°/o. V rabi so tudi gumijaste cevi istih profilov, posebno na koncu cevovodov. Daljše transportne razdalje zahtevajo večje premere cevi. Črpanje navzgor zahteva cevi manjših premerov. Cevi manjših premerov zahtevajo večjo plastičnost betona Praksa je po-(nadaljevanje na 12. str.)
Tudi v Novem mestu smo uporabili črpalko
Planiranje in gospodarska gibanja v središču pnznrnnsti
26. novembra 1975 se je v Kranju uspešno zaključil seminar o planiranju za gradisove vodilne in vodstvene kadre. Na seminarju so predavali priznani strokovnjaki podjetja, ki so v izredno kratkem času, ki jim je bil na razpolago, skušali čim več in čimbolj konkretno povedati vsebino svojih predavanj. Udeleženi so seminar zavestno spremljali in določene stvari tudi zapisovali. Najbolj živahen je bil zadnji dan seminarja, ko se je razvila bogata razprava o konkretnih vprašanjih bodočega dela.
Na seminarju so ugotovili, da je planiranje ekonomskega in družbenega razvoja najbolj učinkovito sredstvo za uspešno delo in povezovanje enotnosti interesov delavcev v združenem delu. Prehod v razvito industrijsko družbo namreč zahteva načrtno gospodarstvo. V naših razmerah lahko to uspešno uresniči samo organizirano in planirano delo združeno delo in zato ni nobenega dvoma, v kakšni meri se bo nadalje razvijal naš planski sistem. Govorili so tudi o ekonomski politiki in programu razvoja Gradisa v letu 1976. Zelo je bila poudarjena pomembnost sodelovanja vseh dejavnikov v podjetju v okviru dolgoročnega planiranja s katerimi lahko dosežemo večje gospodarske učinke s sredstvi s katerimi razpola-mago. Veliko je bilo tudi govora o kadrovanju in izobraževanju, kjer je bil dan poseben poudarek na usmerjeno izobraževanje in izobraževanje ob delu, ter na raziskovalno delo. Tudi vprašanje politike razporejanja dohodka in oblikovanja sredstev za osebno, skupno in splošno porabo, je bilo posvečeno mnogo pozornosti. V prizadevanjih za oživljanje gospodarske aktivnosti na še kvalitetnejših osnovah bomo morali vsekakor začeti pri produktivnosti in kvaliteti našega dela ter bolj neposredno vezati osebni dohodek na rezultate dela. Za večjo produktivnost so odločilni še drugi faktorji kot so: opremljenost dela, mehanizacija, organizacija dela in poslovanje, stopnja izkoriščenosti delovnega časa in sredstev, delež znanja in procesa dela itd. To je bila pomembna tema drugega dela seminarja.
Razpravljali so tudi o integracijskih procesih, delu v tujini, o solidnosti poslovanja, interni banki ter sprejeli vrsto zaključkov, ki bodo objavljeni v prihodnji številki Gradisovega vestnika. Zato lahko trdimo, da je bil seminar potreben in uspešen.
L. C.
Organizirano
in nadurno delo
Vojna v današnjem času zahteva, da so vojne priprave usklajene pl z okoliščinami, v katerih bi le-ta potekala. Ker govorimo o množični H§ pripravljenosti je nujno, da so s tem seznanjeni vsi člani našega delov-b nega kolektiva.
Priprave za odpor napadalcem morajo potekati tudi v našem pod-PH jetju dobro organizirane in načrtovane.
e! Poleg vseh ostalih nalog je posebno važna tudi vojna proizvodnja, Ul Saj je treba načrtovati kje dobiti prepotreben material, saj za nas H= gradbince pomeni cement več kot suho zlato.
IH pri izvajanju načrtov je potrebna tudi samozaščita naše delovne Ul organizacije. Pri tem morajo člani Zveze komunistov prispevati svoj gt največji delež in sicer v usposabljanju samega sebe in usposabljanju HI svojih delovnih tovarišev. Pouk in vzgoja delovnih ljudi sta sestavni =H del priprav za vojno, zato se bo postopno pristopalo k tečajem in H! seminarjem za izobrazbo vseh, ki bi v eventuelni vojni ostali na H§ delovnih mestih v naši organizaciji.
== V*letošnjem letu smo imeli v ljubljanskem bazenu nekaj vaj ci-g vilne zaščite. Ekipe prve pomoči Kovinskih obratov, Stroj neprometnega Ul obrata, Obrata gradbenih polizdelkov, Ljubljana okolica in skupnih s=s služb so v okviru 100-letnice Rdečega križa sodelovale v tekmovanju == ekip pri reševanju ponesrečencev.
Hi Gasilske enote Kovinskih obratov, Strojnoprometnega obrata in gl skupnih služb v sodelovanju z enoto Ljubljana pa so v okviru Kra-gi jevnih skupnosti pokazale svoje sposobnosti.
gg Obe ekipe gornjih enot so zadovoljivo izvedle svoje vaje. Seveda |H take vaje pokažejo tudi svoje pomanjkljivosti, katere bomo eno za e drugo odpravljali, če bomo stvari resno vzeli v roke ter ne bomo k g dejanjem pristopali z neresnostjo ali celo z negodovanjem. V prihod-== njem letu bodo take vaje bolj pogosto v sodelovanju s štabom civilne rg= zaščite in preostalih ekip, saj je namen teh vaj čimbolje usposobiti ^g naše ekipe za samozaščito v miru in vojni.
= Delavski svet podjetja je v septembru letošnjega leta sprejel in 7 potrdil pravilnik o določanju tajnih podatkov ljudske obrambe in načinu njihovega zavarovanja. Da bo vsak član naše delovne organi-=== zacije v kratki vsebini seznanjen s pravilnikom, vam v izvlečku po-gg dajamo nekatera bistvena določila.
§= »Podatke, ki so pomembni za ljudsko obrambo in ki so tajni in = važni za podjetje, je treba varovati kot državno ali uradno tajnost.
Ul Za tajne podatke se štejejo:
JU — vsi pisani, tiskani ali posneti materiali, vozni in strojni park, stroji v delavnicah, kamnolomi, UKW postaje, vse upravne zgradbe, =g objekti, vsa poročila, naloge, dejanja in postopki na področju ljudske ~ obrambe
gg Tajnosti in ukrepi za zavarovanje so obvezni za vse člane kolek-HH tiva GIP GRADIS, ter ta dolžnost varovanja tajnosti ne preneha s gg prenehanjem delovnega razmerja.
^g Če tajni podatek o ljudski obrambi izgine, ali pa je odkrit, je treba == ukreniti vse potrebno, da se zaradi tega odvrnejo vse škodljive po-== sledice, ki bi nastale v delovni organizaciji. Takoj je o tem obvestiti ^g svojega predpostavljenega ali direktorja, ta pa o tem obvesti Svet za HH ljudsko obrambo, občino ter organa za notranje zadeve.
^7 Delavci delovne organizacije GIP GRADIS so dolžni varovati = tajne podatke, s katerimi so bili seznanjeni na delovnem mestu.
===== Tujcem ni dovoljen vpogled v tajne podatke ter jim ni dovoljen gg pristop k sredstvom objektom ali napravam, če za to ne dobijo =-g ustreznega dovoljenja,
Za kršitev dolžnosti zavarovanja tajnih podatkov vsak delavec ^g odgovarja po določbah kazenskega zakonika,
g	Razen že prej navedene odgovornosti, pa delavec odgovarja še za
~~= hujšo kršitev delovne dolžnosti če:
— ne obvesti direktorja ali upravitelja obrambnega načrta o od-gg kritju tajnih podatkov,
g	— če ne varuje in ščiti podatkov, ki so tajni;
==	— če ne izvaja ali ne spoštuje ukrepov, ki so predpisani za zava-
li rovanje tajnih podatkov.
Po gornjih določilih smo se dolžni ravnati vsi zaposleni delavci v g= naši delovni organizaciji, saj smo z našo budnostjo in odločnim ^g ravnanjem bomo preprečili vsak poizkus sovražnega delovanja zoper ŠM naše delovne ljudi, našo bogato pridobitev med narodno osvobodilno *=== vojno in našo demokratično domovino.	NUŠA
Kadrovska politika, izobraževanje v ospredju naših dogajanj
Več tesarjev kot zidarjev
Biro gradbeništva Slovenije je v »Obvestilih« št. 8/75 objavil podatke o zaposlenih v gradbeništvu Slovenije na dan 30. 9. 1975.
Prav zanimivi so primerjalni podatki po poklicih in strokah med Gradisom in drugimi gradbenimi podjetji Slovenije.
Najboljšo sliko pokaže preglednica
Ročni delavci po poklicih	Šte- vilo	Ul K
zidarji	94.4	U
tesarji	1099	23
betonerji	89	27
železokrivci	250	20
minerji	30	25
strojniki TM	236	17
strojniki drugih strojev	186	14
vozniki motornih vozil	193	14
ključavničarji	196	20
mizarji	71	9
razni obrtniki	97	9
ostali poklici	395	15
polkvalificirani delavci	671	10
nekvalificirani delavci	1128	19
Skupaj:	5585	15
Naj večji delež naših kvalificiranih in visoko kvaliiicn anih delavcev imamo pri betonerjih, minerjih in tesarjih ter železokrivcih in ključavničarjih — pri vseh 20 °/o ali več. To pomeni, da je vsak peti ali celo vsak četrti (miner, betuner) v slovenski gradbeni operaiivi — gradi-sovee.
Neugodna slika je pri nekvalificiranih delavcih, saj imamo kar 19 °/o vseh NK delavcev v slovenskem gradbeništvu, pri čemer predstavljajo v poprečju vsi naši ročni delavci 15 "/» vseh zaposlenih ročnih delavcev v gradbeni opera ti vi SRS.
Zanimiv je tudi podatek o deležu naših zidarjev, ki jih je samo 11•/» in tesarjev, ki jih je 23 %. Tako stanj- odraža strukturo del v Gradisu kjer zaradi pretežno industrijskih gradenj potrebujemo —- in imamo manj zidarjev kot tesarjev, V preostalih gradbenih podjetjih so imeli 7705 zidarjev in le 3775 tesarjev.
Delavci tehnične stroke	Hf	Ul K
dipl. inženirji	28	13
inženirji	6	’7
tehniki	34	17
Skupaj:	68	15
Za razliko od stanja v ostalih TOZD, je v naših dveh birojih relativno manj diplomiranih inženirjev in več tehnikov kot v poprečju birojev. Torej imata naša biroja slabšo kadrovsko strukturo kot v drugih birojih in še slabšo v primerjavi s projektantskimi podjetji. Pri nas na primer je 50 °/o tehnikov, v drugih birojih 43 °/o, v proj. podjetjih pa 41 odstotkov.
Primanjkuje nam tudi visoko izobraženih strokovnjakov
Poglejmo še podatke za ostale delavce, kamor vštevamo ekonomiste, pravnike, komercialiste, računovodje, politologe, psihologe, sociologe, administrativni kader in pomožne delavce.
M
O) o 0 K
Izobrazba
visoka šola	14	12
višja šola	25	12
srednja šola	392 23
nižja šola	HO	8
pomožni delavci	58	11
Skupaj :	599	15
Podatki iz te preglednice nas opozarjajo na dejstvo, da imamo premalo višje izobraženih delavcev raznih poklicev in relativno velik delež srednje strokovnih delavcev, med katerimi je najvišji delež ekonomistov in računovodij — 26 °/o od vseh v slovenskem gradbeništvu.
Na kratko: v tehničnih strokah je več inženirjev in premalo tehnikov, v netehničnih strokah pa je več delavcev s srednjo izobrazbo in premalo z višjo in visoko izobrazbo. Izhajajo pri naši kadrovski in izobrazbeni poli ilti iz teh podatkov, tem bolj, ker jih tudi brez primerjav sami občutimo.
malenkost višja. Toda če bi znižali v Gracusu preveliko števno NK delavcev na poprečen mvu v Sloveniji, Oi tudi pri Gradisu tioom številko
9.	To pomeni, da je v Gradisu ne-Kaj večja ooremenitev tehničnega kaura, ziasti na račun čezmernega števila NK delavcev.
Pri vajencih —
vsaj steviicno vse dobro
Prav na koncu poglejmo še pri-
merjaine podatke o	vaj encih	
Vajenci po poklicih	Šte- vilo	Ul „K
Zidarji	241	13
tesarji	238	25
betonerji	16	100
zeiezutuivci	40	29
stroj mKi TM	43	100
ključavničarji	69	28
mizarji	15	15
razni uoi trnki	12	4
ostali poklici	9	3
Skupaj :	683	17
Pregiednica je zelo informativna.
IN ajprej moramo ugotoviti, da imamo n 7o vseli vajencev pri 15 %> vsen ročnih delavcih. To nam zagotavlja, da bomo v bližnji prihodnosti izboljšali relativno kadrovsko strukturo ročnih delavcev.
Podoono sliko imuno tudi po posameznih porničih.
Tako imamo na primer 11 V o zidarjev m 13 “/« zidarskih vajencev, 23‘7u tesarjev in zo'7o ies„rsk.m vajencev, 20 "/o žeiežokrivcev in 29 °/o zeiezokrivskih vajencev, 20 Ve ključavničarjev in 28 •/#' ključavničarskih vajencev, 9 °/o mizarjev m 15 °.'o mizarskih vajencev — torej imamo povsod večji delež vajencev -kot kvalificiranih delavcev!
Posebno pozornost zbuja podatek, da so Gradisovi vajenci betonerji in strojniki TM edini v Sloveniji. Resnici povedano na ljubo s.no resda tako v OGP kot v SPO še.e nedavno sklenili izboljšati kadrovsko strukturo (tudi) z lastnimi vajenci. To je bilo sicer pozno toda ne prepozno, saj se drugje še niso zbudili.
Zanimiv je še podatek, koliko delavcev določenega poklica pride na enega vajenca istega poklica — vse po stanju na dan, 30. 9. 1975.
Premalo tehnikov v eperativi
Poglejmo zdaj, kako je s tehnič-
nim kadrom.		
		Ul
Delavci tehnične stroke	šte- vilo	BS
dipl. ing. vseh vrst	75	15
ing, vseh vrst	25	tl
tehniki vseli vrst	224	12
delovodje	212	13
Skupaj:	536	12
Med navedenimi tehničnimi strokovnjaki ni delavcev obeh birojev (projektiva) in OGP, ki se po evidenci Biroja gradbeništva vštevalo v skupino OZD - betonski proizvod.
Iz zgornjega prikaza sta očitna podatka. Vidimo, da je relativno še največ diplomiranih inženirjev, medtem ko je inženirjev in tehnikov manj. To pomeni, da bomo morali pospešeno izobraževati zlasti tehnike.
Drug podatek je ugoden. V slovenski operativi imamo 12 “/o vseh tehničnih strokovnjakov in 15 % vseh ročnih delavcev ter — kot rečeno — 19 °/o vseh NK delavcev: Mi pa smo najbrž živeli v utvari, da je Gradis kadrovsko močan, Je že res — po številu, ne pa tudi po strukturi. To pomeni, da bomo morali bistveno zmanjšati delež NK delavcev, povečati pa delež tehničnih strokovnjakov, zlasti s povečanim obsegom dejavnosti centra za izobraževanje. V večji meri kot doslej se bomo morali izobraževati tudi ob delu. Po izkušnjah, ki jih imamo (pri delovodjih, pri maloštevilnih Gradisovcih, ki so se dopolnilno izobrazili ob delu), so praviloma taki delavci mnogo bolj stalni pa tudi storilnejši kot normalno izšolani kadri. To kaže tudi nedavno izdelana analiza našega centra za izobraževanje.
V projektivi obratno — premalo diplomiranih inženirjev
Poglejmo še podatke o delavcih tehnične stroke v obeh birojih in jih primerjamo z enakimi delavci v birojih pri gradbenih podjetjih.
Obremenjenost
naših kadrov je poprečna
Kako pa je z obremenitvijo naših tehničnih kadrov? Primerjajmo število delavcev na enega inženirja, tehnika, delovodja. Podatki niso povsem enaki s podatki iz analize centra, ker tukaj primerjamo samo stanje na en dan (30. 9. 1975).
Število zaposlenih delavcev		c” a«
na enega:	-5	
— dipl. inženirja	5 74	go. Ul 75
— inženirja	224	165
— tehnika	25	21
— delovodjo	26	23
poprečno na teh. kader	10	9
Pri diplomiranih inženirjih ie obremenitev skoraj enaka kot v poprečju Slovenije Precej več delavcev pa pride pri nas na inženirja. Ali to pomeni, da imajo v drugih gradbenih podjetjih več inženirjev prve stopnje kot pri nas iz vrst prejšnjih tehnikov? In že je tako, kako naj bi bilo tudi pri nas, ko pa imamo prav tehnikov premalo Morali bomo tedaj občutno povečati štipendiranje tehnikov.
V celoti pride pri nas na enega tehničnega strokovnjaka 10 delavcev, v' poprečju Slovenije pa S. Mogli bi torej reči, da je pri nas vendarle njihova obremenitev za
Poklic
zidar
tesar
železokrivec strojnik TM ključavničar mizar
Poprečje navedenih poklicev
Gradis SRS	
3,9	4,7
4,6	5,2
6,3	9,2
5 5	32,0
2,8	3,8
4,7	7,5
4.3	5,4
Vidimo, da pride vseh najštevilčnejših poklicih v Gradisu manjše število delavcev na enega vajenca kot v poprečju slovenskega gradbeništva. To je dobro, Sodeč po poprečju v Gradisu imamo še vedno premalo vajencev za tesarje, železo-krivce in strojnike TM ter morda tudi za mizarje.
Tudi v celoti je razmerje pri Gradisu ugodnejše, ker pride na enega vajenca 8,2 delavca (tudi PE in NI<), v gradbeništvu Slovenije pa 9.8 delavca.
Koristimo informacije!
V kolikor nam bodo te informacije koristile pri naravnavanju kadrovske politike v prihodnjih letih, potem trud. vložen v zbiranje dodatkov, ne bo zaman. V vsakem primeru pa bomo morali kadrovski politiki v bodoče posvečati še več pozor-nosi.
O delu in pomenu mladinske organizacije je na mladinskem seminarju spregovoril predstavnik občinske konference ZSMS Ljubljana Center
Zaradi geomehanskih zahtev je bilo potrebno zamenjati naci.o>a,.t pasovne temelje s 66. u vrtanimi piloti za hotel »Pečina« na Bernardina
ČRPM BETON II.
(nadaljevanje z 11. str.)
kazala, da mora minimalni premer cevi biti trikraten premer maksimalnega zrna v mineralnem agregatu, npr. za D 31,5 naj bo premer cevi 90 oz. 80 mm, za D 50 mm naj bo
0	125 oz, 150 mm.
Cevi večjega premera zahtevajo večjo potisno moč. Pri 0 80 in 100 mm se črpa beton 1 m’ vertikalno z isto močjo kot 2—3 m’ horizontalno oz. pri cevi 0 120, 150 in 180 mm
1	m’ vertikalno z isto močjo kot 6— 8 m’ horizontalno.
Pri vertikalnem črpanju navzgor moramo poleg trenja upoštevati ie zemeljsko težnost, zato je potreben ustrezno večji pritisk Če črpamo vertikalno navzdol motamo cevovod iz črpalke najprej usmeriti navzgor ali vsaj horizontalno, vsaj na vsakih 15 m’ vertikalne višinske razlike vstavimo v cevovod dvojno koleno. Tako ustvarimo potreben protipri-tisk.
Pri vzpenjanju ali padanju moramo cevovod pričvrstiti ob nepomične. predmete, da ne poškodujemo spoja cevovoda s črpalko. Po vsaki uporabi moramo cevi brezhibno očistiti, da se cementno mleko ne zalepi ob stene. Le brezhibno gladka površina nudi dobro črpanje. Stike cevi moramo natančno izvesti, tia preprečimo vdor zraka in neugoden vpliv ostrih cevnih robov.
Razdeljevanje betona
Če vgrajujemo sveži beton v ozek pas ie ijlovolj, da na koncu cevovoda namestimo gibljivo gumijasto cev ki jo dva delavca premeščata po potrebi. Za premeščanje cevi je. najprimernejši ca. 20 cm dolg kovinski obroč, opremljen z dvema ročajema, ki ga namestimo okoli konca gumijaste cevi. Cesto si delavci pomagajo tako, da okoli gumijaste cevi ovijejo žico. To ni dobro, ker žica stiska rev, ki se med posameznimi izlivi betona krči in širi.
Pri večjih betoniranjih (tovarniške talne plošče, plavalni bazeni, drsalne plošče, itd.) imamo mnogo deia ijanjem težkih kovinskih transportnih cevi, da razporejamo vgrajevanje betona enakomerno po vsem preseku konstrukcije Delo si olajšamo, če uporabimo opornik za preusmerjanje tranporta. To sta dva kovinska obroča, spojena z distančniki, od katerih eden leži na tleh. drugi je nad njim toliko dvignjen, kolikor znaša razdalje med dvema pravokotnima kolema Cevovod spretjemo po tleh do neke osrednje točke, kamor postavimo obroča. V spodnji obroč speljemo cevovod, vgradimo omenjeni koleni tako, da .cevovod preusmerimo vertikalno navzgor z enim kolenom, Z drugim pa zopet izravnamo v ho-rinzontalo. Na zgornji obroč se zgornje koleno naslanja. Tako dobimo v vertikali gibljiv spoj, okoli katerega moramo preusmeriti transport tudi do 360°. Predtavljanje cevi odpade.
Nekaj smernic za iskanje začepit ve
Počasen vzpon kazalca na manometru pomeni, da je začepitev nastopila proti koncu cevovoda.
Začepitev v črpalki ali v začetku cevovoda pokaže nagel, vzpon kazalca na monometru
Predsignal, da zamašitev lahko pričakujemo, je neenak pritisk na manometru
Pravilno sestavljen črpni beton komaj slišno drsi po cevovodu; močan, oster šum oznanja nepravilno-ti sveže betonske zmesi.
Zamašitve, ki nastopijo zaradi nepravilnosti v betonu, so sledečih izvorov:
1 Nepravilni ali nepravilno uporabljeni kemični dodatki,aerant ali predoziranje plastifikatorja, paora-vijo beton prožen Predoziranje pospeševalcev povzroča prenaglo strjevanje betona v ceveh.
2.	Prmalo skeleta (cementa + mivka, kar se izseje skozi sito 0,2 mm).
3.	Napačna konsistenca betona. Pri premočni plastičnosti pritisk .ztisne cementno mleko iz betona, ostane izpran agregat brez skeleta, cevovod se začepi Beton, ki ima slabo plastičnost, pa običajno sploh ne zdrsne v cev, vsaj daleč ne prodre.
4.	Cvetenje betona Ce beton vode ne veže. temveč jo odbija, pravimo da cvete. Spoznamo ga po lem, da v nekaj minutah mirovanja vodo odpušča, oz. da je beton, ki iznaja na koncu cevi, obdan z vodo. Beton je pust in segregira: spodaj grobo kamenje, zgoraj cement in voda. Cvetenje nastopi po daljšem stanju betona v ceveh in v črpalki Cvetenju se izognemo z manjšo vsebnostjo vode in z daljšim mešanjem betona.
5.	Nepravilno granulome! rični sestav. Velikega pomena sta vsebnost zrn izpod 0,2 mm in zrna nad D max/2. V primeru pomanjkanja drobnih, skoraj prašnih zrn, beton ne vsebuje dovolj materiala zi mazanje cevi m za plavanje grobih zrn. Če je cementa preveč v skeletu, se pritisk betona ne prenaša samo oz. v glavnem samo proti izhodu cevovoda, temveč na vse strani, torej tudi na slene cevovoda Fini partikli se na stene zalepijo m črpalka mora proizvajati zelo močan pritisk, da beton potuje. Običajno se prej ali slej začepi Taki zmesi je treba povečati sumo notranjih površin mineralnega agregata, zato dodamo frakcijo »4—8«, ali pa zmnjšamo količino skeletnega materiala.
Pogosto nastajajo začepitve tudi iz sledečih vzrokov:
—	Cevi niso bile dovolj dobro očiščene, od prejšnjega črpanja je ostal prilepljen ob stene maži ven material. Slišimo močno šumenje med drsenjem betona, ki je posledica nenormalnega trenja. Cevovod je treba razstaviti in cevi očistiti.
—	Spajanje cevi ni brezhibno za-
činja cementnega mleka oz. skeleta postane beton prepust.
—	Gumijasta cev na koncu cevovoda je preveč upognjena, ali pa celo zalita z betonom in nastane močno trenje. Moramo jo izravnati oz. dvigniti iz betona.
—	Gumajasti cevi na koncu cevovoda je zmanjšan profil zaradi žične objemke, ki jo delavca naredita, da lahko cev usmerjata. Namestiti je treba dovolj ohlapno kovinsko objemko.
—	Predmazanje vsled premalo maziva ni bilo zadostno, ali je bilo mazivo pieveč redko, kar se pripeti posebno pri cevovodu, ki ,e usmerjen navzdol Cevovod moramo pred cevjo, do koder je betonski steber prodrl odpreti in s pomočjo večjega lij ka ali zajemalke vliti v cev novo mazivo. Tako se izognemo nepot rebnemv razdiranju celotnega cevovoda Mesto, do koder je beton prodrl, najdemo s potrkavanjem po cevovodu-
—	Vsled močnega padca cevovoda, se je betonski stebei prekinil V prekinjeni del v cevovodu je prodn zrak, pritisk, ki pri tem nastane, iztiska cementno mleko iz ohen Koncev prekinitve betonskega stebra-Cevovod je treba razdreti in ga vsa) po 15 m' začasno preusmeriti navZ' gor ali nastran Najbolj občutljiv0 je črpanje navzdol
Začepitve nastanejo tudi zaradi okvare na črpalki ali če je črpalk3 prešibka.
Poleg lastnih izkušenj ie uporabljeno gradivo:
Roth: Die betonitechnische Baustel' ienbetruung
Steege: Transporthetonhandbuch Schwing- Ein Ratgeber fini daS Pumpen von Beton Wibau Technische Information iiber Pumpbetnn
Deutsche Retnnkalendet 1970 DIN predpisi
Naden Sevnik
Mladi so vedno radovedni
Premajhna
angažiranost?
Mladi iz TOZD Biro za projektiranje — Maribor
V	naši temeljni organizaciji nas je sedem mladincev. V mesecu novembru smo na pobudo občinskega sveta konstituirali mladinski aktiv. Tako smo naše dotedanje delo organizirali v okviru svoje organizacije. Izvolili smo tudi svoje organe in določili zastopnika, preko katerega se posredno vključujemo v delo občinskih. republiških in zveznih mladinskih organizacij.
Sestavili smo svoj akcijski program, ki naj pospeši našo udeležbo v samoupravljanju in v drugih dejavnostih.
Pri svojem delu se aktivno vključujemo v vse projektantske naloge. Pri tem si krepimo svoje strokovno znanje. Mladi se tudi udeležujemo mnogih strokovnih srečanj In ekskurzij, kjer se dopolnilno izobražujemo.
V	današnjem času, ko je prisotno vedno močnejše mednarodno sodelovanje, je tudi vedno večja potreba Po znanju tujih jezikov. Želimo si, da bi s pomočjo Centra za izobraževanje našli primerno obliko za izpopolnitev na tem področju.
V prostem času se tudi v okviru TOZD ukvarjamo s športom in kulturo. Udeležujemo se kot člani športnih. ekip Gradisovih športnih iger pa tudi znotraj TOZD skrbimo za rekreacijo, ki je ob načinu našega dela neobhodno potrebna.
Občasno tudi obiskujemo kulturne prireditve, katerih obsk organizira kulturni referent našega TOZD.
Pri svojem delu pa imamo tudi probleme Močno je prisoten problem premajhne angažiranosti, ki jo skušamo nadoknaditi z udeležbo na raznih seminarjih.
Kljub temu, da nas je v Gradisu mnogo mladih, se do danes še nismo srečali in spoznali Mislim, da bi lahko preko Centra za izobraževanje organizirali srečanje vseh mladincev Gradisa. Na srečanju bi se spoznali in izmenjali mnenja in izkušnje. Tako bi mladinska organizacija v Gradisu dobila tudi širši pomen, posebej bi pa se utrdile še prijateljske in bratske vezi z mladinci iz drugih republik, ki so zaposleni v našem podjetju.
Šeško Milan
Ob prelomnicah, kakršna je prehod iz starega v novo leto, se vsi radi oziramo nazaj, na prehojeno P°t, na dosežene uspehe in neuspehe.
Mladi smo drugačni. Veliko raje gledamo naprej v bodočnost, saj so Qaši cilji še daleč pred nami. Koliko le še nalog, ki se jih še nismo dotaknili in koliko je takih, ki smo jih sele začeli opravljati Zavedamo se, da smo tisti, na kadrih se bo naša samoupravna socialistična družba naprej razvijala. Za-h* pa se je treba učiti in še učiti, ^es je, končali smo šole — eden je zMar, drugi tehnik, tretji železokn-Vec, vendar v šoli smo dobili v glav-?ejn le podlago za naše delo na dednem mestu.
Vemo, da naša družba zahteva od delovnega človeka ne samo, da dela tisto, za kas se je učil, temveč da se Aktivno vključuje v vsa družbeno Politična dogajanja, tako v TOZD kot zunaj nje.
. Tega pa se nismo učili v šolah, eihveč se moramo začeti učiti, ko pridemo v delovno organizacijo.
To je osnovni smoter mladinskih °r8anizacij, poleg vključevanja mla-. * na delo in zastopanje posebnih nteresov mladih v delovni organi-zaciji.
V TOZD Ljubljana-okolica smo Pravzaprav šele začeli z delom. Usta-smo osnovno organizacijo S^M in zaorali ledino Sprejeli smo °j program in začeli z delom.
|a?3 začetek se nam je zdelo naj-špcut za^nemo s Portom. Vse
?v°je
udejstvovanje smo vzeli v roke in dosegli dobre rezulta-Udeležili smo se Gradisovih
športnih igei, mladinskih iger Gradisa in udeležili smo se nekaj občinskih sindikalnih tekmovanj v okviru trim-lig. Uspelo nam je, preko sindikalne organizacije urediti rekreacijo za naše delavce. Seveda smo pri vseh športnih udejstvovanjih vključili vse naše delavce, ne samo mladince.
Potem smo organizirali dve prostovoljni akciji. Obe sta dobro uspeli, čeprav bi se jih udeležilo lahko še večje število mladincev.
Ob koncu leta pa smo začeli tudi z izobraževanjem. Štirje naši mladinci so se udeležili seminarja v Bohinju, eden pa enotedenske politične šole v naši občini.
Mislimo, da bodo ravno ti, ki so se udeležili seminarja in politične šole. največ prispevali k temu, da bo naša organizacija več delala tudi na idejnopolitičnem področju. Člani naše organizacije so res zastopani v prav vseh organih upravljanja TOZD in družbenih organizacijah, vendar še premalo zastopajo interese nas mladih.
Organizacija bo morala tudi veliko več pozornosti posvetiti aktualnim problemom, ki tarejo našo TOZD: aktivneje bodo morali sodelovati v akciji za stabilizaciio. za večjo produktivnost, za boljšo organizacijo dela in za manjšo izgubo časa.
To so izhodišča za naše bodoče delo. Kot sem že rekel, smo letos pravzaprav šele začeli z delom in že dosegli uspehe, tako da bomo ob taki pomoči tako vseh družbenih organizacij kot vodilnih delavcev, naše zastavljene cilje prav gotovo dosegli.
Mladi so na pravi poti
Marsikatera aktivnost v poletnih mesecih kaže svojo šibkejšo stran in v gradbeništvu je to še bolj očitno, saj imamo takrat največ dela na gradbiščih. Tako tudi družbenopolitična aktivnost počaka na jesen. Gradisova mladina je počakala na zimo, vendar ne brez vzroka Mladi so namreč sklenili, da v nobeno akcijo ne bodo šli več nepripravljeni, saj take improvizirane stvari ne bi pripeljale do uspeha.
V začetku novembra se je sestal koordinacijski svet osnovnih organizacij ZSMS in sklenil, da bo delo mladinske organizacije v Gradisu spet oživil. Vsi so se zavedali, da to ni naloga, ki bo izvedljiva v enem mesecu Ko so analizirali delo posameznih osnovnih organizacij, so ugotovili, da mladi premalo sodelujejo v samoupravnih organih v podjetju. Ce pa hočemo to spremeniti, moramo mlade pritegniti, jim vzbuditi zanimanje za dogajanje v delovni organizaciji.
Kako to storiti?
Koordinacijski svet je sklenil, da bo treba v mladinski organizaciji pristopiti najprej k izobraževanju mladih, posebno tistih, od katerih največ pričakujemo, zato so pripravili v decembru seminar za mladinske aktiviste. Seminar je bil tematsko razdeljen na štiri dele:
— V prvem delu so se mladi seznanili z osnovnimi zakonitostmi, ki jih srečujemo v delovni organizaciji, s samoupravno organiziranostjo itd Predavanje je pripravil direktor splošne službe Rajko Zupančič; na voljo je imel le dve uri tako da bo marsikaj zanimivega moralo ostati še za kak drug seminar. Vsi mladinci so izjavili, da je bilo v predavanju veliko stvari, ki jih še niso poznali, prav gotovo pa so zato s seminarja odnesli mnogo jasnejšo sliko o konstrukciji našega podjetja.
— v drugem delu so mladi želeli izvedeti kaj več o pomenu mladinske organizacije v družbi, o njenem ustroju in napotkih za naše mladinske programe ter de-
lo.	O tem je predaval predstavnik občinske konference ZSMS Ljubljana-Center in mimogrede rečeno — vse je zelo razočaral. Očitno je pričakoval, da naši mladinci ne bodo ugotovili, da je prišel na predavanje precej nepripravljen, vendar se je presneto zmotil, saj je njegovo predavanje kasneje doživelo precejšnjo kritiko V bodoče bomo prav gotovo veliko bolj pazljivi pri izbiri takih »predavateljev«.
— Tretji del seminarja je skušal mladim približati osnove marksizma in socialistične graditve. V tem delu so se seznanili z glavnimi Marxovimi nauki in s potmi, ki so jih dežele ubrale do izgradnje socialistične družbe.
— Zadnji del seminarja sta sekretar OOZK skupnih služb Edo Razdrih in sekretar konference GOS GIF Gradis Valter Masten orisala glavne značilnosti ZKJ in sindikata.
Prvi dan seminarja je bila po večerji pripravljena tudi mladinska tribuna, na kateri so si mladi izmenjali izkušnje pri svojem delu in prikazali glavne probleme, na katere naletijo pri delu v mladinski organizaciji. Na tej tribuni so sprejeli tudi naslednje sklepe:
1.	Koordinacijski svet mora čimprej pripraviti razgovor s sekretarji OOZK in OOS v Gradisu, pogovorili pa bi se o problemih, ki tarejo mlade.
2.	Do 30 t 1976 morajo biti vse OOZSMS po TOZD pravilno konstituirane in organizirane, izdelani pa morajo biti tudi programi dela.
3.	Cimprej je potrebno pripraviti evidenčne listke za kandidate za spomladanske volitve, ki bodo v našem podjetju.
4.	Tam, kjer je zaradi raztresenosti gradbišč težko enotno delati, se naj ustanovijo aktivi (v okviru OOZSMS).
5.	Potrebno je opraviti popis na karticah za vse mladince.
6.	Treba se je povezati z občinskimi konferencami OOZSMS, se vključiti v njihov program dela in tekmovanja za najboljšo OOZSMS.
7.	Cimprej je evidentirati mlade komuniste.
8.	Redno je treba pobirati članarino.
9.	Vse zapisnike sej OOZSMS je potrebno dostaviti koordinacijskemu svetu, da bo lahko ugotavljal aktivnost OOZSMS.
10.	Neprestano je treba pripravljati nove kandidate za vstop v ZKJ in zahtevati od OOZKJ, da sprejema v ZKJ samo ti&te mladince, ki aktivno delajo v OOZSMS.
11.	Tisti mladinci, ki so uspešni na svojem delovnem mestu in v mladinski organizaciji, bi morali biti ustrezno nagrajeni.
12.	Vse sklepe, omejene na čas, je potrebno izvesti do konca januarja 1976.
ka občinske konference ZSMS je bilo zelo pomanjkljivo. Všeč mi je bila tribuna, kjer smo videli, kaj drugod delajo, s čim se ukvarjajo. Taki seminarji bi nam bili še potrebni.«
Veronika Potočar
Latif tlasčič: »O seminarju mislim vse najboljše, imam pa predlog, da bi se morali Gradisovi mladinci večkrat srečati, se malo pogovoriti in tekmovati. Skoda, da nimamo več kviza. Ne bi smeli pustiti, da bi zamrl.«
Latif Hasičič
Vili Jazbec: »Mislim, da je to zelo pohvalno, da se iz različnih TOZD tu srečamo. Zal je bilo premalo časa, da bi se bolje spoznali in več pogovorili. Predavanje tov Zupančiča je bilo za vse zelo zanimivo in koristno Upam. da to ne bo zadnji seminar v tej smeri!«
Vili Jazbec
Daniel Urleb: -Mislim, da je bil seminar z izobraževalne strani zelo dober Dosti smo se naučili in to moramo sedaj prenesti med naše mladince.«
Po zaključku seminarja
Kaj pa pravilo sami mladi o seminarju?
Milena Škodnik: »Čeprav sem kolikor toliko na tekočem, mi je seminar dal marsikaj novega, na-sebno kai se tiče organizacije podjetja Najbrž bo seminar veliko pomenil tudi za tiste, ki so prišli z gradbišč Sele tu na seminarju smo pravzaprav videli, da v mar- Daniel Urleb sikaleri OOZSMS aktivno delajo
in njihove izkušnje bodo prišle Naša mladinska organizacija je prav tudi nam.«	torej začela z resnim delom in
verjamemo, da je to šele njihov začetek, nadaljevanje pa bo še Veronika Potočar: »Seminar je uspešnejše.
Milena Škodnik	bil dober, le izvajanje predstavni-	Nada Muminovič
Nismo še zaključili leto. Vemo tudi, da nesreča nikoli ne počiva. Vemo tudi, koliko se jih je letos že ponesrečilo pn delu, Ne vemo pa, koliko se jih še bo in kdo bo prvi naslednji, ki ga bo prizadelo in koliko bo še teh naslednjih do konca leta.
Vsi si prizadevajmo, da jih bo čim manj in da ne bo najhujšega, ki nam bi zagrenilo in zmanjšalo uspešen zaključek leta.
Govori se, da so v OZD GRADIS nesreče pri delu v upadanju in da posebno hudih nesreč v tem letu ni bilo.
Res je to, kat se govori. Pogostost nesreč je v upadanju resnost pa ne Tudi upadanje pogostosti velja za OZD Gradis kot celoto, ne velja pa to za vse TOZD. V gradbenih TOZD se je ponesrečil od zaposlenih vsak 13. do 52., v drugih obratih pa vsak 8. do 27., povprečno v OZD GRADIS pa vsak 18. Tudi v TOZD Frankfurt - Nemčija sta se pogostost in resnost nesreč v tem letu zmanjšala. Ponesrečil se je vsak 24. zaposleni, bolovanje za poškodbo pa je povprečno trajalo 8 dni, v OZD Gradis pa 18 dni.
_Po podatkih, ki jih ima služba varstva, se največ delavcev poškoduje pri opravljanju manj nevarnih del in na delovnih mestih, ki niso nevarna. Do sedaj jih je bilo v tem letu pri takih delih in na takih delovnih mestih poškodovanih 77 % od skupnega števila ponesrečenih Najpogosteje se ponesrečijo mladi delavci, ki še nimajo 5 let delovnega staža ter nekvalificirani in polkvalificirani delavci. Posebej moramo povedati, da so med mladimi, ki so se poškodovali, preveč pogosto zastopani vajenci.
Skupaj je bilo pri delu letos do 30. 10. poškodovanih 5,54 "/n od števila zaposlenih, v istem času lani pa 5,88 %
Nasprotno upadanju nesreč pri delu pa so v velikem porastu obolenja. Pogostost obolelosti po TOZD je zelo različna. Odstotek bolnih, upoštevajoč število zaposlenih, se giblje od 43 du 176 in je že do 30. 10. 1975 vsak zaposleni v OZD GRADIS bil bolan 1,15-krat, v lanskem letu v tem času pa le 1-krat.
V tem času je bilo zaradi bolovanja izgubljenih naslednje število dni:
za nesreče pri delu za nesreče na poti za bolezni SKUPA-J
ali 6,86 "/o od stvarno prebitih dni na delu
7.071 dni 577 dni 73.799 dni 80.870 dni
Tako je stanje danes. Od nas vseh, vseh delavcev v OZD GRADIS pa je odvisno, ali bo tako stanje ostalo, ah st bo poslabšalo ali izboljšalo. Vsi podatki kažejo, da se pretežno poškodujejo mladi delavci^ in delavci s kratkim delovnim stažem v gradbeništvu. Zato bo treba prav tem posvetiti več pozornosti. ko jih vključujemo v delo in pri nadaljnjem strokovnem usposabljanju.
Vsako leto ponovno sklenemo, da bomo pripravili in vsebinsko izoblikovali program za poučevanje delavcev, ko postanejo delavci OZD GRADIS. Do sedaj je še vedno ostalo le pri besedah. Ugotovimo, kje se vedno zatakne m nekaj ukrenimo.
Pri tem pa ne gre samo za ročne delavce, ki se pri delu bolj pogosto poškodujejo. Poudarek pri tem moramo dati tehničnim m drugim kadrom, ki načrtujejo, organizirajo in vodijo delo, ker prav od teh zavisi varnost delavcev pri delu. Prav zaradi tega smo že večkrat predlagali, da je treba v OZD GRADIS pripraviti program in organizirati strokovne tečaje za mlajše delovodske in tehnične kadre, ki so vključeni v delo, nimajo pa za delo, katerega morajo opravljati, potrebnih izkušenj. Priprava takih tečajev pa ne sme biti hitra, ampak mora biti daljša in temeljita. Pri tem pa morajo sodelovati najbolj izkušeni kadri, ki bodo mlajšim, ki se vključujejo v delo in ki prevzemajo odgovornejša delovna mesta, kjer je potrebno teoretično znanje in delovne izkušnje, te posredovati z iskreno željo, da s tem pomagajo ustvarjati strokovnjake, vredne svojega naslova in položaja.
Bolj se moramo tudi prizadevati, da vajence, ki jih je pri OZD GRADIS pomembno število, (10 % od celotnega števila zaposlenih) vzgojimo v strokovnjake, ki bodo s svojim znanjem, delom m obnašanjem postali vzorno jedro novih delovnih skupin. Od inštruktorjev je tieba zahtevati, da s pomočjo drugih dejavnikov take strokovnjake vzgojijo.
_ Po naših ugotovitvah vzgoja vajencev pri praktičnem delu ne gre vedno dosledno v to smer. Iz dela vajencev hočemo izvleči preveč materialnih dobrin. Zato vajenci večkrat delajo brez pravega vodstva in nadzorstva, oddaljeni od svojega učitelja — inštruktorja.
Premalo se gleda na disciplino pri obnašanju, uporabi in vzdrževanju osebne opreme, vzdrževanju orodja in pri izpolnjevanju drugih skupnih organizacijskih in varnostnih ukrepov.
K vzgoji vajencev bi morali poleg inštruktorjev prispevati pomemben delež tudi vodstva ter delavci gradbišč ter obratov, kjer se vajenci praktično usposabljajo.
Kot prvo je tieba izdelati program, ki mora vsebovati vse potrebne napotke, ki jih morajo dohiti delavci, ki postanejo delavci OZD GRADIS, predno so razporejeni na delo in ob razporeditvi na delo.
Določeno mora biti, o čem ga mora seznaniti kadrovik in o čem ga mora seznaniti in poučiti vodja dela, kateremu je dodeljen.
Če tega ne bomo storili, se stanje ne bo izboljšalo.
Janez Škofič
Čeprav me je naš urednik Lojze prosil, da napišem članek o določeni temi, ga moram zopet razočarati in bom temo obšel, napisal nekaj kav morda ne spada v praznično številko "Vestnika"-.
Oprosti Lojzek!
Znate igrai tarok?
Ne’ Čudno, pa toliko ljudi zna! Saj je čisto lahko.
Tako torej pravijo, da znajo, v resnici pa tudi tis i, ki pravi, da je profesor za tarok, da je to knjigovodski -Spil« ne zna. Profesor morda je, ne pa za tarok.
Sicer pa igra ni težka. Podobna je -snopsu*
Poslušajte, kako pravijo pravila. Barva na barvo, če pa te nimaš, daš številko in to rimsko Torej moraš poznati rimske številke, čudno kaj? To je vse. No sedaj pa znate, saj sem rekel, da ni težko.
Ce greste na izlet, se morate odpeljati od doma, doma v dnevni sobi ni izleta, čim dlje se podaš, tem lepši je izlet, in obratno do dnevne sobe.
No, vrli fantje so sedli v avto in so šli na izlet — tarok. Res najslabše od izleta je vožnja, pa tja še gre, le nazaj, sicer pa za dober tarok se tudi tisto nazaj pozabi Posebno še, če ni daleč. Tistih 140 km v eno smer pa res n j nič. Sicer pa če ra-čunaš tja in nazaj, pride to okoli 280 km, oziroma 420 ND, če si službeno je to še lepše. Da ne bo pomote, mi nismo bili službeno. Kaj pa zavest, stabilizacijski ukrepi in drugi sedaj moderni izrazi.
Prišli so fantje vseh koncev Slovenije, Kranjci. Štajerci, Korošci, kakor se za boljši tarok tudi spodobi. Sicer pa tarok ni samo za tiste, v katerem kraju se pač takrat igra, to je igra vseh, to je za širšo »regijo«.
Dobra žena, to so naše vse, posebno pa še žene naših vrlih ude-ležencev. Ta je že vse pripravila, pijačo, ostro, milo. bobi palčke, jedačo itd. Zelo nas je bila vesela, saj smo složno vsi vdrli v njeno sobo in to v »suhih«, ki že tedne niso videle paste, da ne govorimo o terenskem blatu iz različnih sektorjev Slovenije na njih.
V glavnem smo pridno in hitro vse pospravili in jo zelo »razučar.,-ji<<< *ter smo šli igrai v planinstvo kočo in ji nismo svinjah po bajti še naprej.
Posebna sobica, za »študijski namene«, je bila res pravo okolje za »zbrano delo«. V glavnem smo .meh mir pred gosti, pa čudno pa tudi pred natakarico. Ce si jo hotel priklicati, si moral razbijati po 25 cm steni zidani v P.C.M 1:3:9, kakor bi »štemal za novo okno«, prišla je Pa le.
Bojni posvet.
»Dogovarjanje« o statutu taroka, o tarifnem pravilniku. Joj groza, ugotovili smo, da nas je preveč za normalno zasedanje, zato smo se spravili na delo po komisijah. Vsaka od komisij je štela po tri člane ;tu je ostrina, pa tudi zaradi glasovanja pri eventueinih sporih je to število boljše).
Začeli smo z delom
Prva licitacija ni uspela — »klop« — »radeljčki«, pišem dvojno, lep začetek.
Tri, dve...
Igrali smo vse, le »berača« ne. Trojka, dve, enka, solo, pagat, tihi, napovedani, trula in druge fin-te, kontre, re, sup, do nezavesti ..
Uspehe in neuspehe smo pridno beležili, zaradi obračunske situacije.
Igrali smo tako dolgo, da smo bili že kar žejni.
Igrali smo še dlje, da smo postali celo lačni.
Hitro smo povečerjali, čas je zlato, pa spet na delo.
Nekaj časa so nas nadlegovali pri-prihajajoči gostje, nato odhajajoči, tako da je pravi mir nastopil šele okoli »ekvinokcija«. Natakarica nam spet dopolni rezerve, nakar jo pobriše v »krpe«, mi pa delamo, delamo. . .
Tri, v redu, pagat ...
Trula. naprej, kontra, skoraj bi imel tihi valat, dobro si se držal, glavni si...
Jutra so na Koroškem najlepša, to je doživetje. Rahle meglice nad industrijskimi Ravnami, nebo čisto kot solza. Nad Vorancovimi Kotljami, vse tam preko Ksaverjevih Sel,
vse taj do Slovenjega Gradca. Svet se p.ouja, ljudje verjetno že hite k mas. ivii pa delamo, ueiarno
Kup spi? Jaz' No, prav zdaj boš videi spanje — kontra.
Car cine kave dobi pravo vrednost šeie po taki noči.
Teieiun sprašuje če smo še živi? Kakšni pa, pa še kako, to nas še bolj spodbudi pri napornem delu.
Kdaj oo ntdc,,a.i po navadi kosilo? Ob 13.00, o Kako ste točni. Obračun! Točen kanov se za Gradisove obračune spodobi. Madona, si imel danes srečo. tViem pa m šlo.
Saj boš drugič vrnil.
Da sem se tam založil.
Mene je pokopala tista kontra.
Ampak, da sem se tam zavrgel.
Danes pa nisi bu v formi.
Igral si kot violina
Da, takrat nisem naredil pagata, s tolikimi taroki.
Kdaj bomo zopet.
Kam boš z denarjem?
Pokliči natakarico'
»Ceha« pa ni velika.
Lj pridile spel.
Bomo! Hvala'
Spet ta žena.
Kako smo »razočarani«, ko je kosilo že na mizi, odložimo se ji z nekaj dodatnega blata s planine.
Dober tek.
Tišina.
Dobri ste, da toliko zdržite. No, vsaj ena hvala.
Hvala ti za vse Marjan, Mojca tebi tudi, srečno vožnjo. Srečno na svidenje.
Po dobri uri eni, po dveh, smo spet doma.
»Kako si srček«? Se v soboto ti ne dajo miru, oh ta Gradis. Betonirali smo eno komplicirano ploščo, :on-čali smo. Delo je bilo naporno, toda ni nam žal, saj se bo v kuverti (drugo leto že na hranilni knjigi), močno poznalo teh 18 nadur. No vidite, tak je tarok.
Baje se bo ta panoga v naslednjem letu pojavila na Gradisovih športnih igrah?
Tako je prav, le tedaj ne bodo prikrajšani Nejc, Joža, Lojze. .
Stari
»Zakaj misliš, da so nam izročili lanskoletne odločbe o osebnem dohodku šele sedaj skupaj z novimi?«
»Verjetno zato, da lažje ugotavljamo njihove medsebojne razlike...«
— Dobai dan, komšija! — ljubazno me pozdravljaju inkasanti, na-plačujuči .štruju, vodu, smeče, stanarina, telefon, televizor ...
A daleko od toga da su mi komšije. Nekoliko ulica dalje, u mesar-nici, prodavac mi predusretljivo maše satarom,
— Gde ste, komšija? Kako ste, komšija? ...
U centru grada daleko od stambenog bloka ukome stanujem, poslovodja samousluge nikada ne zaboravlja na ljubaznost,
— Moje poslovanje, komšija! Odavno vas nišam video, komšija!...
Sasvim na suprutnome kraju grada, povremeno, gde mi pre padne na pamet, svratim da se obrijem ili podšišam.
— Dobar dan. komšija! Izvolite, komšija?.., — učtivo se smeška berberin ili njegova pomočnica,
Putujem avtobusom. Na ulazu u vozilo kondukter zna za red.
— Zdravo, komšija!
Po izlasku iz autobusa, šofer me isprača:
— Dovidjenja, komšija!
Cistač ulice, videvši me izdaleka, prestaje da čisti. Privlači metlu k sebi i pozdravlja me:
— Budi pozdravljen, komšija! Ima h šta novoga, komšija?...
Ili, ako je televizor u kvaru. Zovem servis.
— Bez brige, komšija! Odmali če doči naš čovek, komšija! Sve če biti u redu, komšija! — obečava šef servisa.
I tako, eto, gde god se okrenem, na sve strane, bilo gde da se denem, osečam se prijatno, kao medju rodjenima, kao da sam, kako se kaže, medju prvim, ljubaznim, iskrenim i pravim komšijama.
Medjutim, na žalost, moje prve, stvarne komšije, susedi sa istog sprala, ne govore sa mnom od dana kada smo postali susedi i upoznali se. Ni pozdrav da izuste. Cule. Kao da nismo komšije.
Sava Kostič
U:''iimA!hiU!i:iAM:u;:
Gradisov v e s > n h
Hoteli na Bernardinu bodo sliko predela med Portorožem in Piranom temeljito spremenili
Siromaštvo in Itašel st ne dasta zakriti
(Slovčusk pregovor)
Ce bi hotel kdo po malem zasuti prepad med dnevom in nočjo b) to trajalo vernost a sonce vzide in tema je premagana — en sam trenutek zadošča da premagamo neskončno razdaljo.
(Tasror«)
-Gradisov vestnik- izdaja delavski sve) podjetja Gradis Uieia ga jredmški odboi Odgovorni urednik Lojze Cepuš tehnični urednik Mati-la Krnc Tisk tiskarna tone tomiir V Ljubljani - Izhaja mesečne
Del delovnega odra ob bunkerske!* deiu do višine 30 m. Id se bo gradila še do višine 50 m
Naša stanovanjska izgradnja
Gradis uvaja prefabricirane sanitarne vozle
Uporaba prefabriciranih sanitarnih vozlov, blokov ali sanitarnih sten pri usmerjenih stanovanjskih gradnjah se je v svetu v zadnjem času močno razširila. Sanitarne vozle je namreč mogoče pri določenih tlorisih sanitarnih prostorov in kuhinj izdelati kompletno v delavnici, jih dostaviti na gradbišče in vgraditi, s čimer se skrajša čas montaže in doseže ugodnejša cena. Odločilni pogoj so serije oz. enotni tlorisi sanitarnih prostorov in kuhinj.
Tehnologija izdelave prefabriciranih sanitarnih vozlov pri nas pa ni tako razvita, da bi nam proizvajalci lahko nudili kompletni vozel, ki bi vseboval vse elemente — od odtokov sanitarne in meteorne vode, prezračevalnih tuljav, plina in elektrike — do rezervnega kurišča. Prav tako ni rešeno vprašanje predpisov o prezračevanju sanitarnih prostorov in kuhinj, saj določajo veljavni predpisi tako ostre kriterije, da jih praktično ni mogoče upoštevati. Tudi vgraditev talnega požiralnika v kopalnicah je za konstrukcijo sanitarnega vozla izredno pomembna. Talni požiralnik pomeni popolnoma drugo oziroma dražjo konstrukcijo sanitarnega vozla, ki poseže tudi v ploščo, vsled česar je potrebno predvideti dodatno armaturo. Težave nastopijo predvsem tam, kjer ni možno vozla postaviti v konstruktivni smeri, t. j. vzporedno z armaturo. V tem primeru se stroški za armaturo povečajo.
Omenjeni sanitarni vozli so prirejeni v prvi vrsti za litobetonski sistem opažev, uporabljamo pa jih tudi drugje Glede na tloris je v končni fazi naj cenejša varianta vozla takrat, ko sta na isti vozel vezana kopalnica in kuhinja istega stanovanja. S tem je rešeno tudi Vprašanje akustike med stanovanjema v isti etaži, ker je vozel običajno v sredini stanovanja. Varianta z dvema, hrbtno obrnjenima kopalnicama ali kuhinjama je dražja lz več razlogov. Arhitektonsko je težko vkomponirati v eni stavbi vse kuhinje in vse kopalnice v parih, iz česar sledi, da so potrebni tudi enojni vozli za kuhinje in kopalnice, kar pomeni večanje števila različnih vozlov, končno pa seveda tudi večje stroške izdelave.
Iz teh in tudi drugih vzrokov, ki so vezani na enotne tlorise sanitarnih prostorov in kuhinj, danes v Jugoslaviji ni proizvajalca, ki bi nu-
dil kompletni sanitarni vozel. Skratka, serije so zelo majnne.
Z ozirom na omenjene težave smo se pri Gradisovem Biroju za projektiranje odločili za uporabo oz. vgrajevanje odtočnega dela sanitarnega vozla tipa SIMPLEX iz Idrije, ki je izdelan iz zvarjenih, zunaj m znotraj plastificiranih tenkostenskih šivnih jeklenih cevi. Spojne mufe imajo posebna neoprenska tesnila, ki omogočajo večje število montaž in demontaž, a ne omejujejo sanitarnih in kuhinjskih elementov, kakor tudi ostale sanitarne opreme. Ostale elemente, kot tlačni del sanitarnega vozla, prezračevalne kanale, plin, elektroniko in rezervno kurišče pa vgrajujemo v vozle klasično, čeprav bi bilo mogoče vgraditi tudi tipizirane elemente, ki pa jih žal, na tržišču še ni.
Razvili smo nekaj tipov sanitarnih vozlov, ki se zelo pogosto ponavljajo glede na velikost stanovanja. Tako imamo vozle za garsonjere, enosobne, dvosobna in trisobna stanovanja, kjer je po predpisih stranišče ločeno od kopalnice. Zahteve investitorjev po vgraditvi talnega požiralnika v kopalnicah, pa so nas prisilile izdelati tudi sanitarne vozle s talnim požiralnikom, ki so bolj koplicirani, dražji in zahtevnejši pri vgraditvi Kot smo že omenili, predstavlja prezračevanje sanitarnih prostorov in kuhinj poseben problem. Kanali iz pocinkane, aluminijaste ali plastificirane pločevine se dajo sicer zelo lepo nrila-goditi razpoložljivemu prostoru v sanitarnem vozlu, so pa dražji od salonitnih prezračevalnih cevi oz. shuntov. Te cevi potrebujejo več tlorisnega prostora, imajo pa prednosti glede trdnosti in korozije.
Navedli smo nekaj problemov okoli uporabe prefabriciranih sanitarnih vozlov v stanovanjski izgradnji. Glede na potrebe po stanovanjih v Sloveniji, bi lahko v ok-
..
viru Gradisa s tipizacijo stanovanj, z enotno tehnologijo gradnje in z enotnimi tlorisi sanitarnih prostorov in kuhinj gradili hitreje in ceneje, to pa je tisto, kar družba cd nas pričakuje.
Vital Ahačič dipl. ing. stroj.
mn
	. 1
	o o o

O O o
r~\
Sanitarni vozli tipa — SIMPLI5X iz Idrije
Stjepan Perkovič
KOLEKTIVU GRADISA!
Oglašam se vam iz kasarne »Mi-ladin Popovič« od koder vas lepo pozdravljam, ter se vam iz srca zahvaljujem za Gradisov vestnik, ki JP sem ga z velikim veseljem sprejel.
Tukaj ga zelo rad prebiram, zato ip* vas prosim, da mi ga še v bodoče pošiljate, za kar se vam že vnaprej prav lepo zahvaljujem. Sedaj sem
se že vojaški uniformi dobro privadil, a vseeno mi dnevi počasi minevajo, a to zato, ker mi je dolgčas po domačih, prijateljih in sodelavcih.
Pri delu vam želim, da bi dosegli še večje uspehe, kot ste jih dosegli do sedaj.
Lepe pozdrave od vojaka:
Stjepana Perkoviča V. P. 9650/12 38300 PEC
V mesecu november 1975 se je Pri delu poškodovalo 42 delavcev, na Poti na delo in z dela pa sta se poškodovala 2 delavca.
Tozd GE CELJE — (6 nezgod) Babič Dragutin, PU zidar — Imenovani se je s kolesom peljal na delo. Pri prehitevanju ga je avtomobil Zadel v krmilo kolesa tako, da je Padel po cestišču. Pri tem se je poškodoval levo roko in nogo.
Malgaj Jože, gr. inž. — Imenovani se je zjutraj ob 6,30 peljal z osebnim avtomobilom na delo v Trbovlje in ga vsled mokre ceste Zaneslo v tovornjak. Pri trčenju se le poškodoval po glavi in dobil uda-rec v rebra.
Saleševič Hasib, PU tesar — Pri Polaganju armature ga je palica "darila na čelo nad levo oko.
. Zukič Taib, PU tesar — Pri delu lo stopi) na žičnik in se vbodel v nesno nogo.
Zukič Mevlusija, tesarski vajenec ~~ Pri opažen ju zunanjega nosilca Je stopil na leseni tram tako nerodno. da se je udaril v spodnji del trebuha — spolni organ.
_ Gaši Gazim PU železokrivec — ri raztovarjanju Demonskega železa 7 22 ga je palica udarila po glavi.
^°ZD GE JESENICE (6 nezgod) Sinanovič Ahmed, PU tesar — Pri j^Sanju mora lov 5X7 cm je hotel Popraviti maso, s katero žaga mora-P- Pri tem je pogledal naokoli in s^6blizu pritisnih h krožnemu listu ■ e<Hnec desne roke, pri čemer mu e Posnelo vrhnjo kožo. p Mujanovič Musred, PU tesar — Do! žaganju ploha mu je pri zadnjem logu z žago daljši del ploha zdrs-c iz roke in ga udaril v roko, s j6 er° j e držal žago. Poškodoval si 'hi t?al„ec desne roke, na katerem je J*1 že rano od ureza s sekiro, bori Devad- KV zidar - Pri iz-zij u *z objekta je stekel po klanči-sPot Prazn'm vedrom pri tem se je He aknil in padel na komolec ties-t/°ke, ter si ga poškodoval. »Ovantič Izudin- KV zidar — Ime-ahemu je spodrsnila leva noga,
pri tem pa je spustil cev, katero je nosil, tako, da mu je padla na desno nogo in mu poškodovala sredinec na nogi.
Gavrič Pranjo, KV zidar — imenovani je bil odrejen, da napravi cementno prevleko v hišici nad čistilno napravo. Ker je bilo vetrovno, je aeiavec naslonil železna /rata na okensKo odprtino. Oo sunku vetra pa so vrata padla nanj in ga poškodovala po giavi.
Mahmutovič Seču, NK delavec — Pri nameščanju oetonsKih Kmet je bila Kljuka siabo nameščena. Ko je z bagrom dvignil, se je le-ta odpela, kmeta je bila spuščena na tla in jo je imenovani ponovno namestil, Ko je z bagrom breme ponovno dvignil, mu je kljuka priščipnila sredinec in prstanec desne roke.
TOZD GE KOPER (1 nezgoda)
Mrak Janez, ključavničar — Pri nakladanju jeklenk so mu pošle moči tako, da je breme prislonil na pod kamina. Sodelavec je istočasno povlekel jeklenko ter mu tako ooško-doval prst na levi roki.
TOZD GE LJUBLJANA (4 nezgode)
Tešanovič Novak, NK delavec — Pri prenosu cevi za cevni oder se je imenovani spotaknil tako, da je padel in si pri tem poškodoval desno roko.
Sarič Ferid, NK delavec — Pri nakladanju betonskih plošč dim. 40 X 40 cm v samokolnico je imenovani prepočasi potegnil prst izpod dveh plošč in si pri tem poškodoval prstanec na desni roki
Stančevič Dušan, NK delavec — Pri razopaževanju temelja mu je spodrsnilo in je pri tem udaril s kolenom v beton in si ga poškodoval.
Kalinder islam, PK tesar — Pri razopaževanju plošče mu je spodrsnilo ter si je tako poškodoval levo roko,
TOZD GE LJUBLJANA-OKOLICA (4 nezgode)
Romšak Stefan, KV zidar — Imenovani je s še enim sodelavcem zidal opečni dimnik. Ko je sodelavec prišel k njemu s svojega na njegov
oder, je stopil na previsni del ploha, ki se je zaradi tega pričel nagibati. Oba delavca sta izgubila ravnotežje in padla 2,90 m globoko na tla.
Vojagič Milan, PU zidar — Imenovani je še z enim sodelavcem zidal opečni dimnik. Ko sta kontrolirala dokončano delo, je prešel s svoje strani na sodelavčevo, pri tem sta oba stopila na previsni konec delovnega poda, ki se je dvignil, izgubila sta ravnotežje in pri tem oba padla na tla, 2,90 m globoko,
Horozovič Ramo, KV tesar — Pri rezanju lesa z ročno žago se je urezal v kazalec leve roke, ker mu je žaga spodrsnila na grči.
Stojanovič Drago — Prijava nesreče pri delu ni dostavljena.
TOZD GE MARIBOR (nezgode)
Ban Ivan, signalist — Pri prenašanju montažnih plošč je sodelavec podložil les pod ploščo. Les se ie prevrnil in tako je plošča spremenila višinski položaj Tmenovni kot signalist je v tem trenutku pristopil k plošči, da bi odpel kavelj žerjava, kateri je plošče dvigal. Pri tem mu je plošča padla na levo nogo in mu jo poškodovala.
Markovič Stjepan, PU zidar — Imenovani je naklada! v samokolnico kamenje. Ko je dal vanj večji kamen, mu je stisnilo prstanec na levi roki
Janušič Dragutin PK delavec — Imenovani je pomagal pri ravnanju betonskega železa skozi stroj za ravnanje Držal je ravno palico na koncu. Iznenada je stroj začel delati hitreje, tudi nalica se je začela hitreje vrteti in mu pri tem vrtenju prijela rokavico tako. da mu je zasukala desno roko v zapestju.
Herbaj Jože. PK delavec — imenovani je čistil odpadni material pred delavnicami in ga meta) na traktor. V bližini je bil nož za rezs-i-^torpoa ročica je bila dvignjena. Pri maihnem dotiku z lopato je ročica padla delavcu na glavo in mu napravila rano nad čelom
TOZD GE RAVNE NA KOROŠKEM (1 nezgoda)
Vadas Ivan, KV tesar — Pri raz-opaženju greznice mu je spodrsnilo in se je udaril na levo stran prsnega koša.
TOZD GE NIZKE GRADNJE (1 nezgoda)
Zamuda Janez, PK tesar — Pri sekanju in siljenju lesenih pilotov mu je sekira spodrsnila ob grči in mu poškodovala levo koleno.
TOZD KO LJUBLJANA (— poškodb)
V	tem mesecu ni bilo zabeleženih poškodb pri delu.
TOZD KO MARIBOR (— poškodb)
V	tem mesecu ni bilo zabeleženih poškodb pri delu.
TOZD LIO ŠKOFJA LOKA (6 nezgod)
Jesenko Ciril, KV mizar — Pri probnem odrezu letvice je imenovani prišel v stik z listom krožne žage ter si pri tem poškodoval tri prste na levi roki.
Begič Asim. PU delavec — Pri doziranju smrekove hlodovine na pol-noj a rm eni k je preskočil verižni transporter, na katerem se je spotaknil ter padel na levo roko in si jo poškodoval.
Štravs Alojz, KV kurjač — Pri vsipa vanju odpadkov in prahu iz mizarske delavnice pred kuriščem parnega kotla se je prah z velikim plamenom vžgal. Plamen je butnil iz peči in ožgal imenovanega po desni roki,
Jamnik Stane. NK galerist — Pri prečnem skladiščnem traku pred iu-pilnim strojem je imenovani popravljal. verigo. Ko je skočil s traku na tla. je stopil na žebelj in si ranil desno nogo.
Babnik Ivan. KV mizar — Pri vrtanju v beton se je sveder začel vrteti v vrtalni glavi. Imenovani ga je hotel s ključem pritrditi, pri tem pa je sodelavec nehote prijel za stikalo vrtalnega stroja in ga vključil.
Ključ vrtalne glave je imenovanemu poškodoval dlan desne roke.
Sebjanič Karel, NK delavec —Pri nakladanju zunanjih sten na kamion je imenovani skočil s kopice sten na kamion, pri skoku mu je zdrsnilo ter je pri tem padel med stene barake in si poškodoval desni bok.
TOZD OGP LJUBLJANA (2 nezgodi)
Sretenovič Milomir, NK delavec — Pri sortiranju in zlaganju desk na VIII. ploščadi se je sodelavcu pri izvlečenju podložne deske izpod cementne opeke le-ta izmuznila iz rok ter imenovanega udarila po zgornjem delu stopala desne noge.
Pilič Mij a d. NK delavec — Pri rezanju betonskega železa @ 12 na rezalcu za betonsko železo je odrezani kos palice udaril imenovanega po desnem licu obraza in ga poškodoval,
TOZD SPO LJUBLJANA (4 nezgode)
Martini Franc, KV voznik tovornih vozil — na Celovški cesti pri podjetju Viator je ustavil na desni strani z namenom, da gre na kosilo. Ko je prečkal cesto, ga je zbil cz. zadel osebni voz.
Bogataj Anton, KV voznik motornih vozil — Pri demontiranju korita za iztok betona na avtomešalcu si je imenovani pri izstopu poškodoval levo nogo.
Mercina Stane, KV šofer — Pri demontiranju izkipnega korita na avtomešalcu mu je stišnilo palec na desni roki.
Gospič Nikola. KV strojnik — Pri dnevnem pregledu stroja in to na strehi mu je vsled vlage spodrsnilo tako, da je- padel ter se udaril v prsni koš.
TOZD ZELEZOKRIVNTCA (3 poškodbe)
Kljub večkratni urgenci niso bile dostavljene prijave nesreč pri delu.
Bojan Bambič
Ker je jubilejno leto s slavji letos bi pričeli saj še bolj kot druge krati smo v stroki zasloveli.
Trideset teh let svobode tudi mi smo okrasili saj nešteto smo objektov prav uspešno dogradili.
Lepša zdaj je domovina boljše bomo v njej živeli in se tudi za bodoče za napredek še zavzeli.
Za interno smo proslavo vsi se v Ljubljani zbrali pa takoj ugotovili: že prevel’ki smo postali!
Ravne so se nam skazale, NAMO hitro so oddale, vsi jih hvalijo enotno, da so dosti pokazale!
Zdaj se stanovanj lotili so obširno na veliko, pa se vprašamo previdno, ali vse pokril bo Iko?
Saj so zdaj predpisi taki, da denarci so merilo kaj in koliko na leto, se bo sploh lahko gradilo?
Slične v Jaršah so težave, vendar ne zaradi d’narja, tu s projekti in pa ceno trg krepko nazaj udarja!
Ni bilo dvorane take, ki bi vse lahko sprejela in nas žal že pri vabilih je rudukcija zadela!
Vsak naj drug v Ljubljano pride smo se končno odločili, še tako smo Razstavišče v celoti napolnili.
Zraven sedemnajst je tistih, ki že trideseto leto za uspehe se podjetja se zavzemali zavzeto.
Njim predvsem veljaj čestitka in hvaležnost m zahvala, v mnogem je ob njih naporih naša slava se zidala.
Za napore in uspehe GRADIS je dobil priznanje Sam maršal ob jubileju je poslal odlikovanje.
Sami pa kot vsako leto smo najboljše določili in jim GRADISA nagrade za uspešnost, dodelili.
Ker je teh nagrad višino sporazum nam že določil kolektiv se je pogumno pač za več priznanj odločil!

Treba bo veliko sil, treba bo še dosti dela, da se s stroški končno bo tudi tržna cena vjela!
In zato je Zajcu jušno, da je cenit industrijo Vevče, IMV in druge, kjer se dela še dobijo.
Koper vezan je na Luko, ta mu delo vedno daje, kakor hitro pa opeša, se stabilnost mu zamaje!
In zato je tole leto že doživljal agonijo, saj šele ob koncu leta, so dobili garancijo!
Zdaj se dela spet loteva, še Črvar kar dobro rine in tako med TOZDI prvi gre >.z ožje domovine!
Nov začetek Sladkogorska v drugem letu nam obeta, Maribor bo zopet moral vzeti malo več zaleta!
Ko zgladili smo vse spore, še Smoleta ukrotili, ni hudič, da ne bi dela zopet dobro naredili!
Zraven eno smo dosegli, kar s ponosom nas navdaja prvo mesto med gradbinci GRADIS letos si osvaja!
Dosti slavij smo našteli in je prav, da zanje vemo, a problemov pozabiti mnogih vendar še ne smemo!
Gospodarski to načrt je, ki vse leto nas preganja in še danes, koncem leta ni dosegel še priznanja.
TOZDI radi bi soglasje kar se da drago prodali svoje večne apetite pred potrebe skupne dali.
In tako se od planerjev tja do TOZDOV pisma piše nihče pa soglasja, žegna, za razrez nam ne podpiše!
Druga raka J ara kača naša je AODM kjer je kar obilo botrov reševalo - svoj problem.
Da bi bolj uspešni bili smo o GASTU govorili vendar še do danes nismo res dogovora sklenili.
Tu pri bratskih se podjetjih najbrž rahlo taktizira, morda pa ne bo potrebna najudarnejša izbira.
Mi smo dolgo že čakali kakšne bodo odločitve pa ne vemo kdo bo krivec če ne pride do združitve.
Gradnjam Ptuj pa vse priznanje hitro vrste so prešteli, da jim bo lahko le bolje so prav kmalu doumeli.
Zdaj so naša nova TOZD, vsi ji bomo pomagali, sami pa sigurno bodo v delo se še bolj pognali!
Srednja Drava s kooperanti dobro se je že razvila,
GRADIS sam pa, partner DEMA ni razpel še polno krila!
Vedno nekaj primanjkuje, vedno nekaj zaostaja treba bo prijet’ pošteno, da se rok nam ne zamuja.
Ko tako smo bolj mečkali je mostove prek kanala, konkurenca vedno budna z nižjo ceno nam pobrala!
To nasploh nam šola bodi:
Lepi časi dobrih cen za gradbince so že davno kakor pravljic lepih zven!
Bernardin že prvi likof v »Pristanu« je proslavil, a s »Pečino« istočasno skoro leto nas prevaril.
Od obratov še KO-JU nekaj vrst bi posvetili, saj v Ljubljani so na glasu, da so vse še postorili.
Eno le bi svetovali ko študiramo njih delo: z boljšimi kooperanti, manj bi se težav imelo!
OGP še zadnji letos, naj se v kroniki pojavi, moram reči, da že dosti v tej enoti se napravi.
Zlasti VELO nova dela v hišo vztrajno nam prinaša, z njimi vsa. pričakovanja davno, davno že prekaša.
Spet se eno ugotavlja: dobra volja male grupe zlahka hitro nam pomete kritičnih pripomb na kupe!
Eno obvestilo končno še kronistu zdaj ostaja: z leti, skušnjami in veder, Ivan Lah od nas odhaja!
Vsak je v glavnem sebe videl, svoj si položaj čvrsti L in tako prek petsto mest že naš pravilnik j e dobil'
Ko pa gre za plačevanje, ki po delu nagrajuje., ni ga metra m merila, ki storjeno ocenjuje.
Dnevnice, terenski vedno po ljudeh so se krojili, vsak po svoje je razlagal kar bi radi še dobili.
Kadrovce so zdaj vodilni dosti resno zaskrbeli, ker po stažu in po letih so visoke »cifre« imeli!
Pravijo, da treba kmalu bo v štafeti se menjati in iz rok vodilna mesta hitro našim mlajšim dati.
Mislim, da je misel prava, da se treba je menjati, za vodilo pa vzemimo, kdo bo največ mogel dati!
Nismo našli dobro peto, da bi petsto sob podprli, pa z rešitvijo smo novo delo kar precej zavrti!
Tudi cesta Hoče—Levec .že za roki zaostaja podaljšuje se izgradnja, kmalu še ne bo do kraja!
Pa čeprav operativa vse ob rokih bi storila, ko pa zmanjkajo denarji zmanjšajo se naročila.
Bil je naš in mi njegovi vsi smo ga imeli radi, pa želimo ob odhodu vrsto mirnih mu pomladi!
Morda malo to boli, morda, res težko je iti, toda nekaj naj tolaži:
Vsak za tabo mora priti!
Preden pa še bomo tam, nekaj nam se le. obeta:
Selil se v upravo novo GRADIS bo v. začetku leta.
Morda bi rabili krizo ko bo dela le bolj malo, pa za mnoge se probleme hitro bo rešitev znalo.
Pa poglejmo naša dela, ki smo lani jih pričeli, kam smo dosedaj na glavnih pri izvedbi že dospeli?
Eno pa za zgled imamo, lo je Šoštanj, ki tekoče vse napravi, zbetomra kar le investitor hoče.
Res smo hitro našo hišo za vselitev dozidali, pa bi zdaj ob otvoritvi take želje ji poslali.
Da ti časi niso daleč kažejo nam perspektive, ki za leto že prihodnje niso baš razveseljive.
Treba naju bo tržišče, treba malo bo čez meje, da se kakšno naročilo še od zunaj nam prismeje.
Anhovo se močno veča, vedno večje kubature treba tam bo le dodati kar številne še nadure.
Treba novih bo ljudi več enot na to gradbišče, da bo v roku vse gotovo kar od nas tovarna išče.
Tu veseli smo uspehov, vsi se za ugled borimo, pa zato še KWUJU njih sitnobo oprostimo!
Med problemi Škofjo Loko lahko letos bi našteli, saj z gorenjsko SOZD-arijo, se še malo niso vjeli,
Naj iz nje za naše TOZD mnogo pomoči prihaja, mnogo novih še podatkov k dosedanjim se dodaja.
Naj bo delo kar najboljše, da bo jasna pot. naprej, da zaupanje ostane, kot je bilo že doslej!
Tu pa so dileme grozne, ko se moraš odločiti: kaj, kako, koliko, kje si novih del je pridobiti.
Mnogo jih pri tem botruje nam svetuje in pomaga, mi le glejmo da id vnema končno vam ne bo predraga.
Tudi jederska v Krškem nove naloge planira, zlepa nam Amerikanci še ne bodo dali mira!
Da bi le za materiale in za. stroje uredili, mi se bomo zagotovo z delom našim potrudili!
Integracija je eno, želje TOZD najbrž drugo, pa težko si pot bo najti, ki nam vsem bo na uslugo.
In zato gorenjski TOZDI v boj za boljšo izdelavo, za tržišče, nizke cene!
To vodilo v smer bo pravo!
Če tako se bo zgodilo, ni strahu nas za naprej vedro vsak od GRADI SOVCEV v prihodnost svojo glej!
Mi pa čaše natočimo, naj živi še dosti let kdor pri. GRADISU ustvarja lepši naš bodoči svet!