Ameriška Domovina v '.v'..: • mam AM€R!CAN IW SPIRIT FCR€IGN m LAHGUAG€ OMLY SLOV€NIAN MORNiMG W€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, DECEMBER 4, 1952 LETO LHI — VOL. LHI KONEC MEDENIH TEDNOV? Od ljudi, katerih imena je predložil Taft, je Eisenhower imenoval samo enega. WASHINGTON. — Tukaj je stopilo zdaj v ospredje vprašanje: Ali je konec medenih tednov med Eisenhower jem in senatorjem Taftom? Ali bo sen. Taft v kongresu, ki ga bodo kontrolirali republikanci, pričel že od vsega početka delati Eisen-howerju zgago? Zdi se, da nima v glavnem mestu danes še nihče odgovora na ta vprašanja. To nervoznost je ustvaril v torek zjutraj senator Taft v Cin-cinattiju, O., ko je napadel Eisenhower j evo imenovanje Martina P. Durkina, demokrata in unijskega voditelja, za delavskega tajnika. Taft je dejal, da je to imeno- Ubegii kaznjenci so dva dni sfrahovali neko rodbino Končno so pobegnili z dvema avtomobiloma, na katera so naložili tudi orožje in obleko. WASHINGTON, Pa. — Pet nevarnih kaznjencev, ki so pobegnili iz pittsburške drž. jetni-šnice, je držalo dva dni, to je do torka zjutraj, pet članov neke rodbine kot svoje ujetnike. Eden teh jetnikov je bil'pozneje prijet v West Virginiji. Njegovo ime je James Milk, ki je b:l zaradi ropa obsojen v zapor od 10 do 20 let. On in njegovi štirje tovariši so se od nedelje do torka skrivali na domu rodbine Emila Ler-by-a v malem rudarskem kraju Rea. V torek so kaznjenci vzeli Lerbyjev in še nek drug avtomobil, dva revolverja, nekaj nožev in obleke ter se odpeljali. — Mrs. Lerby je povedala policiji, da so se kaznjenci ves čas vljudno obnašali in da niso ni- vanje naravnost “neverjetno” , komer storili nič žalega. Ko je oz. nezaslišano ter da pomeni1 rodbina vsled utrujenosti kon-“žalitev milijonov unijskih čla-|^no zaspala, so kaznjenci v av-nov, ki so imeli pogum, da sojtomobiiih pobegnili. se zoperstavili pozivu Durkina, j ______(>_____ naj glasujejo za demokratskega j preds. kandidata Stevensona”. To je bil prvi javni prelom se-1 j ... , . natorja z Eisenhowerjem v zve-j 0yf0C|Sl Pf8fSft3¥9 zi z imenovanjem kabinetnih ‘ članov. To pa ne pomeni, da se. Iti 1110f8*9 Taft strinja z imenovanji vseh EKSEKUCIJA OBSOJENCEV ¥ PRAGI Justično ministrstvo je javilo izvršitev smrtne Novi grobovi Michael Vidmar Po enotedenski bolezni je preminul rojak Michael ■ Vidmar, stanujoč na 3554 E. 81. St., v starosti 65 let. Ranjki je bil doma iz fare Hinje na Dolenjskem, odkoder je prišel sem pred 50 !ea. Bil je samec. Tukaj zapu- nad ■kazni komunisti. .cv smrnae . v , ^ T , ,, . . . sca žalujočega brata Johna, obsojenimi gtarem kraiu več druaih soro starem kraju več drugih sorodnikov. Pogreb se so vršil v soboto zjutraj iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda ob 8:30, v naznnani1, da so bdi včeraj jus- cerkev gv Lovrenca ob 9. uri) DUNAJ. — Praški radio je tificirani Rudolf Slansky in ostalih 10 obtožencev, ki so bili obsojeni v smrt na vešalih. — Teh enajst, ki so bili nekdaj zaupni in zvesti služabniki Moskve, je bilo obsojenih v smrt na vešalih 27. novembra. Vsi so se priznali za krive vseh mogočih zločinov. potem, na Kalvarija pokopališče. Slovenska pisarna 6116 Glass A ve., Cleveland, O Telefon: EX 1-9717 MIKLAVŽ pride v našo pisarno v petek zvečer. Otroci slovenske šole (če možno s starši) Ostali trije obtoženci (vseli! . , n . . , . . , , . . ... , Inaj bedo v pisarni kako minuto stopa, ph je bilo 14) so bili ob- j g uro ee.. o šolski otro_ sojem v dosmrtni zapor. 1. , -v , , . , . „ • J ^ j ci mlajše bratce m sestrice, naj Vsi obtoženci razen treh —'jih tudi pripeljejo s seboj, dementis, Frank in Švab — soj VAJA za “Trojčke” v nedeljo bili Židje. | zvečer ob pol 8 v Slovenski pi- Ta. čistka je predhodnica sko- sarni. — Režiser, raj šn j ib židovskih čistk za železno zaveso. Pravosodni oddelek jej Gen. Ridgway v Italiji „ m t/ TREVISO, Italija. — Gene- zi apez se vrnil V Vatikan raj RidgWay, vrhovni poveljnik RIM. — Papež Pi j XII. se je j NATO čet, je prispel semkaj iz dne 29. nov. vrnil iz svojega le-(Pariza z letalom. Ogledal si bo toviškega gradiča Castel Gan-dolfo v Vatikan. strateške fronte. položaje italijanske ostalih članov kabineta. Kar Tafta po vsej priliki najbolj tare, je to, da ga je Eisenhower pred tedni vprašal, naj mu predloži listo ljudi, ki bi bili po Taftovem mnenju priporoč- Nakupičeni dokazi bodo v četrtek predloženi veliki poroti. WASHINGTON, ment za pravosodje — Depart-je v torek Ijivi za razne kabinetne položa-! odredil veliki poroti preiskavo je. Taft je to storil, toda s te obtožb proti Owenu Lattimoreu liste je Taft imenoval samo enega, — Ezro T. Bensona iz Salt Lake City, za poljedelskega tajnika. Za delavskega tajnika mu je Taft predložil dvoje imen — dr. C. Manion-a, bivšega dekana Notre Dame univerze, in bivšega senatorja John A. Da-naherjs iz Connecticuta. Eisenhower pa je šel preko obeh in imenoval Durkina. 8,000 brezdomcev na Filipinih MANILA. — V mestu Daw'ao je enajst ur nepretrgoma divjal požar, ki je povzročil za 10 milijonov dolarjev škode ter pustil za seboj 8000 brezdomcev. in njegovi “kitajski politiki.” Justični tajnik James McGra-nerv je izjavil, da bo v četrtek predložil veliki poroti dokaze, ki so' se nakopičili proti Lattimoreu, profesorju na John Hop-knis univerzi. Senatni preiskovalni odbor obtožuje Lattimora krivega pričevanja. Lattimore-a, ki je zanikal, da bi imel kake komunistične zveze ali prokomunistič-ne simpatije, označuje senatni preiskovalni odbor kot “zavestno orodje sovjetske zarote.” Gangsterji ubili bivšega kaznjenca CHICAGO. — Daniela Ryana, 23 let starega bivšega kaznjen ca, so v torek ustrelili gangstrji pred gostilno “Snake Pit” na ju-gozapadni strani mesta. Vremenski prerok pravi: Danes oblačno; dopoldne dež in sneg. Važni dnevi svetovne zgodovine Dne 4. decembra 1783 je ime Washington poslovilni govor na svojo armado. Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov. SENATOR TAFT - 0ZK0GRUDEN POLITIK SEN. ROBERT A. TFT je bil razvpit kot izolacionist in nazadnjak, ki noče ali ne zna računati z novimi potrebami novih časov. V zadnjih letih se je zdelo, da je končno vendarle doumel, da se Zdr. države ne morejo zapreti kakor polž v svojo hišico ali želva v svoj roženi oklep in da je sprevidel nesmiselnost svoje izolacijske politike. Prav tako' je tu in tam podprl zakonodajo, ki jev korist deželi kakor tudi vsemu svobodnemu svetu. — Toda vse to so bile iluzije! S svojim izbruhom proti novoizvoljenemu predsedniku Eisenhower ju odnosno njegovi izbiri unijskega voditelja Martina P. Durkina za delavskega tajnika, je pokazal svojo pravo barvo ter podal ponoven dokaz, da je v svojem jedru ostal to, kar je bil — strankarski politik in nazadnjak, ki mu manjka vsak smisel za državništvo. Pokazal je, da mu ni za široko1 narodno slogo, ki je v teh usodnih časih deželi neobhodno potrebna, temveč samo za oblast in moč svoje stranke, ki naj z republikanskim kabinetom in republikansko zakonodajo narodu diktira svojo voljo. Ob letošnjih volitvah je volilo okoli 65 milijonov državljanov, ki so dali Eisenhower ju nekaj biad šest milijonov glasov večine. Da je glasovalo za demokratskega kandidata okoli 30 milijonov volilcev, je Taftu postranska stvar, ki je brez pomena. Trideset-milijonska demokratska manjšina po Taftovem mnenju nima pravice do enega samega položaja v Eisenhowerjevem kabinetu, kjer so vsi ostali položaji zasedeni po republikancih. V svoji strankarski strasti se ne ozira tudi na dejstvo, da so.bili v kabinetih vseh demokratskih administracij po dva, trije, celo štirje republikanci, kar je ugodno vplivalo na ravnotežje in dobro voljo strank kakor dežele. Dokazal je, da mu v teh nevarnih časih ni za nestrankarsko skupno politiko, temveč zgolj za uveljavljenje republikanskih tradicij stare garde, katere praporščak je on — Mr. Republican! In še nekaj je dokazal: Da je ozkogruden mož maščevalnih nagnjenj in da globoko v svojem srcu mrzi delavstvo, zlasti organizirano delavstvo, ki si je — po njegovem nazira-nju — že tako pridobilo vse preveč pravic in svoboščin! Kakor je Eisenhower z gesto imenovanja unijskega voditelja za delavskega tajnika dokazal svoje državniško razumevanje za potrebo po dobri volji in narodovi slogi, tako je Taft s svojim izbruhom proti temu imenovanju dokazal svojo zakrknjenost, malenkostno ozkogrudnost ter maščevalnost političnega Kretena. Ljudstvo, ki je bilo pri volji pozabiti njegov izolacioni-zem in ostale njegove zmote ter zablode v preteklosti, si bo ob prihodnjih volitvah to dogro zapomnilo! r Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice V zadnji pozdrav— Člane in članice društva Sv. Katarine št. 29 Zapadne slovenske zveze se obvešča, da naj se zbero v petek zvečer ob osmih v zadnji pozdrav sobratu Frank Hribarju pri Grdinovem pogrebnem zavodu na 62. cesti. Prestala operacijo— Mrs. Ann Traven, 11202 Revere Ave., je srečno prestala operacijo v St. Vincent Charity bol-n:šnici. Obiski so dovoljeni. Ponesrečil se je— Edward Kc'relec, ki je nekdaj živel na 1282 E. 55th St., sedaj pa na 706 E. 115 St. se je ponesrečil z avtomobilom. Nahaja se v University bolnišnici na East 107 St. in Euclid Ave., v sobi št. 6007. Obiski dobrodošli! j Misijon pri Sv. Vidu— Rev. Thomas Sanderson, C. SS. R., bo vodil angleški misijon v cerkvi sv. Vida do vključno 14. decembra. Misijon je namenjen vsem, mladim in starim, moškim in ženskam. Pridiga bo vsak večer ob 7. 30. TURŠKA KAVA ZA GENERALA — Vrhovni zavezniški poveljnik v Evropi gen. Matthew Ridgway srka sladko turško kavo ob priložnosti nadzora turških čet vzdolž bolgarsko-turške meje. Posvetitev nove slov. cerkve v Lorainu, Ohio LORAIN, O. — Prihodnjo nedeljo, to je 7. decembra, bo posvečena tukaj nova slovenska cerkev sv. Cirila in Metoda. — Novo cerkev bo blagoslovil clevelandski nadškof Edward F. Hoban ob navzočnosti in asistenci mnogih monsignorov in drugih duhovnikov. Popoldne ob 3:30 bo blagoslovitev novega Križevega pota v cerkvi, kateri blagoslov bo opravil Rev. Odilo Hajnšek OFM iz Lemonta. Ob petih bo pa slovnostni banket v Slovenskem narodnem domu. ________ Iskrene čestitke faranom na "ederalna velika porota je obdolžila državni de- dozidanju tako lepe nove hiše partment, da je slednji dajal dobra spričevala ^Mna^si^etuT *“Pm osebam dvomljivega političnega značaja. NEKAJ JE GNILEGA V DEŽELI DANSKI... Eisenhower v Koreji? LONDON. — Angleški poro- Krik in vik svetovnega komunizma nad obsodbo Rosenbergo1' NEW YORK.—Federalna ve- kiral vsako preiskavo, ki si je :ka porota je v torek izjavila/prizadevala dognati, zakaj se je la so nevarni nelojalni Am eri- ■ dalo nekaterim osebam, o ka- čevalci v New Yorku so sporo- 'tanci, odobreni od državnega' terih nelojalnosti ni bilo nika- čili svojim časopisom v Angli- ^epartmenta, infiltrirali organi- keea dvoma, dobro spričevalo o jo, da je Eisenhower po vsej Tcijo Zdr. narodov. Mnogo teh nvhovem značaju.” verjetnosti že v Koreji. \merikancev se je premeščalo Državni department je izjavil, ’ 0 o*PCYI z enega vladnega položaja na-da je on sam priporočil odslovi-j fjriJJjJ'K. * fc-W I 1 drugega, dokler niso končno po tev 24 do 28 Amerikancev ki jih ZDRUŽENI NARODI, N. Y. - “defnitivno začrtanem načrtu r.e organizacija Zdr. narodov od- v. , ... .. - ... .. ZD so z ogromno veciLio odo- brili načrt Indije za mir v Koreji ter odredili, da se načrt takoj sporoči' Rdeči Kitajski in Severni Koreji z apelom, naj ga hitro odobre. prijadrali v organizacijo Zdru- slovila ali suspendirala zaradi Ženih narodpv. Federalna ve1i- vprašanja nj;h lojalnosti, ka porota je obtožila državni Kritika velike porote je bila department, da je slednji “blo- objavljena nato, ko Irwing P. _____________Schiller, v Ameriki rojen arhivar, zaposlen v Evropi, ni hotel V ^ v XII XXUL.CX WAqmNGTON _ Predsednik odgovoriti senatnemu preisko- - , , ______ ____ __ valnemu odboru na vprašanje, 'Islilii-I Mislil l~ Sing v tednu, ki se prične z 12.|vu! (Namreč eksekucija Ro- plakati m napisi, s katerimi za-^adov^na zme v^ ^ imnclAT1. Truman je odobril zvišanje premogarskih mezd za $1.90 na dan, rekoč, da noče, da bi imel predsednik Eisenhower krizo na svojih rokah, ko bo prevzel svoj urad. Sine v tednu, ki se prične z 12. jvu!” (Namreč eksekucija Ro- plakati in napisi, s katerimi za-padov na ziae v e i > v . . ’. .... ATLANTIC CITY. — Governer januarjem, so dobili komunisti senbergov) Nad tem pozivom je htevajo pomilostitev zakoncev W^odWrin^ sojenj sa- te/nisTho! AdI" S**™?** * 7“ ^ po vsem svetu kost, ki jo kaj!bila slika, ki prikazuje dvoje e-pridna glodajo. Nikoli ni še no-j lektričnih stolov, na katerih se-oeno ameriško civilno sodišče'dita privezana obsojena zakon-obsodilo v mirni dobi zaradi špi-jca, držeča se za roke. Po vsej onaže koga na smrt, pravijo, nič Franciji slikajo komunisti. Ropa ne omenjajo, da ni bila var-jsenberga kot “mirovna partiza-nost Združenih držav v mirnem1 na”, ki sta bila obsojena v smrt času še nikoli tako ogrožena ka- j samo zato, ker sta nasprotovala koir zdaj po celem omrežju vohunov (zakonca Rosenberg, Harry Gold, Klaus, Fuchs itd), ker je izdaja teh špiomov skrajšala za več let prizadevanja Sovjeti-je pri proizvodnji atomske bombe. Preko cele prve strani pariškega komunističnega časopisa UHumanite je bil te dni natisnjen poziv znanega mehikan- washingtonskim načrtom za vojno proti Sovjetski zvezi! ... — V Italiji sta ta dva “Gli Inocen-ti” (nedolžnika), katerih dva mala otroka bosta postala siroti, rimski komunistični časopis — UUnita pa ju prispodablja Drey-fusu, Zoli, Socco in Vanzettiju in Johnu Brownu. Komunisti so pričeli gibanje za pomilostitev zakoncev Rosen- Rosenberg. Zadnja misel francoskega poeta Paula Eluarda, ki je umrl pretekli teden, je baje bila želja po rešitvi te obsojene zakonske dvojice, kakor je sporočila poetova sestra Paulu Robesonu, znanemu ameriškemu pevcu črnskega plemena in gorečemu zagovorniku Sovjetije ter svetovnega komunizma. — Pariški komun, časopis UHumanite je objavil tudi članek nekega ameriškega pisatelja - sopotnika, v katerem je rečeno: — "Ethel in Julius Rosenberg sta iobra, poštena in pogumna človeka. In oba sta nedolžna. Gotovo je toliko, da imajo komunisti vsaj začasno korist od mo trije niso Židje, dočim so vsi Združenih narodov ter niso ho-ostali. Sicer pa ni Daily Worker teli odgovoriti senatnemu preis-o tej češki zadevi še nič povedal kovalnemu odboru, če so zdaj svojim čitateljem. . . ali če so bili kdaj prej komuni- Doslej nismo tudi še nikjer sti. brali o zahtevah in apelih sve- Senatni preiskovalni odbor je , • v v, izjavil, da bo priporočil kongre- tovnega komunizma na cesko- J slovaško vlado, naj vendar v i-menu človečanstva omili svojo kruto obsodbo enajstih komu-nistov-židov ter jih pomilosti. Čte pa je bilo kaj takih apelov, kar ni verjetno, se češki režim ni oziral nanje, ker vsi obsojen- Adlai Stevenson je vodil včeraj na CIO konvenciji komemoracijo za Philipa Murray-a, pokojnega predsednika CIO. WASHINGTON. — Včeraj je prispel semkaj governer Ad-lai Stevenson, ki bo imel razgovore in posvetovanja s predsednikom Trumanom in drugimi demokratskimi voditelji. su, da slednji pod vzame za to potrebno akcijo. Velika porota pa je priporočila, da se mora v bodoče natančneje preiskati ka- _____________ rakter prospektivnih uradnikov- jetski agent, dočim je bil isto-Amerikancev pri Zdr. narodih, časno uslužbenec ameriške vla-Velika porota je dalje izjavi- de. Dotični je povedal veliki ,la, da je prišla na sled subver- poroti, da zavzema pri Združe-izivnosti pri Zdr. narodih, ko je nih narodih važen in odgovoren ci so že obešeni! Le zakaj ni-so; preisk0vala neki vohunski slu- položaj, ni pa hotel odgovoriti komunisti tudi tja v imenu člo- baj_ Neki ameriški državljan je na vprašanje, ali je vohun niti ne večanstva naslovili svoj apel? jbil namreč obtožen, da je sov-^ali je komunist. Domcwiw/i arKTrarnso mSTSUZET*. *117 St. ClaJr Are. HEnderson 1-0628 Clersland 3, Ohio Published daily, except Saturdays, Sundays and holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed, države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. ________ ' ~~ SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 fos 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.09 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. ________ Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office st Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879_____________________ NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE’* V AMERIKI No. 237 Thurs., Dec. 4, 1952 “Kot v Združenih državah” Včerajšnji “Cleveland Press” je prinesel kratko poročilo o razgovoru s Titovim konzulom v Chicagu, 111. Jožefom Moravcem in s Titovim podkonzulom v New Yorku Mate Rakom. “Tovariša” se mudita v Clevelandu “na obisku pri svojih prijateljih in organizacijah. K njunim izjavam je treba staviti nekaj pripomb. Kot znano je papež Pij XII. imenoval, pretekli teden zagrebškega nadškofa 'Alojzija Stepinca za kardinala, i o je jugoslovanske komunistične oblastnike in njihove pomagače spravilo vsaj v slabo voljo, če jih že ni hudo razjezilo. Papež je s to gesto pokazal jasno, da smatra vse očitke, ki so jih titovci navajali kot vzrok obsodbe nadškofa, za prazne, za zlagane. Z imenovanjem za kardinala je pa na drugi strani papež nagradil zagrebškega nadškofa tudi za njegovo pogumno stališče v borbi s komunizmom. Titova zastopnika sta imenovanje zagrebškega nadškofa za kardinala razlagala sodelavcu “Cleveland Press” kot znak sovražnosti Vatikana, ki “kaže, da papež ne želi nikakega sporazuma z jugoslovansko vlado.” “Imenovanje nadškofa A. Stepinca kardinalom je le nov znak sovražnosti.” “Tovariša” imata čisto prav! Vsak oameten človek, ki je le malo razgledan po današnjem svetu, ve dobro, da je katoliška Cerkev sovražnik in to celo najhujši in najodločnejši sovražnik — koga? — jugoslovanskih narodov? — Nikakor ne! Katoliška cerkev je le odločen nasprotnik komunizma. Komunizma pa tudi jugoslovanski narodi ne marajo — o tem so si edini vsi poznavalci razmer v Jugoslaviji. Tito in njegova druščina so se pepeli jugoslovanskim narodom na vrat in jim zamašili usta, da ne morejo klicati na pomoč, zato pa sami vpijejo na vse grlo, da jih ima narod rad in da jim navdušeno sledi. Posrečilo se jim je nekatere lahkoverneže v svetu potegniti za nos, večina pa je njihovo igro spregledala. Precejšnja zasluga, da je resnica o Titovini prodrla v svet, pripada prav katoliški Cerkvi, v tem je tudi delno vzrok Titove gonje proti njej. Slovenska katoliška duhovščina je svarila svoje rojake že davno pred vojno pred komunistično nevarnostjo. To je delala tudi med vojno in dela sedaj. Zato so slovenski komunisti tudi najprej padli po katoliški duhovščini in po vidnejših katoliških laikih. Če te uničimo, so mislili, bo zmaga naša. Uničili so jih dober del, na tisoče so jih poklali med državljansko vojno, na de,settisoče ob njenem koncu — spomnimo se samo na 12,000 domobrancev — na stotine in stotine po njej. Z lažjo in s pomočjo tujca so se polastili oblasti. Sedaj se pa boje, da bodo to oblast zgubili. Kot tedaj vidijo še danes največjega svojega sovražnika v katoliški Cerkvi, odtod ta divji boj proti njej. Svet je o razmerah v Jugoslaviji dobro poučen, pozna tudi razmerje med Vatikanom, kot središčem katoliške .Cerkve, in Titovo vlado, ki vedno znova povdarja, da je predstavnica najčistejšega komunizma. Katoliška vera in komunizem sta kot ogenj in voda, med njima sodelovanja ni. Dokler bo Tito vstrajal na uvajanju komunizma v Jugoslaviji, ne more torej na noben način računati na sodelovanje s katoliško Cerkvijo. Titova zastopnika v Ameriki pa hočeta sedaj prepričati svet, da je Vatikan proti jugoslovanski vladi, njuna logika jima verjetno nato pravi, da je torej tudi proti jugoslovanskim narodom in da so zato vsi jugoslovanski državljani, ki so ostali zvesti katoliški Cerkvi, izdajalci svojega lastnega naroda, ki bi jih bilo treba vtakniti v ječe. Sveta o tem ne bosta prepričala, ker ta ve, da je Cerkev proti Titovi vladi le zato, ker uvaja komunizem, da je torej v resnici le proti komunizmu. Prav zaradi tega se je narod v domovini Cerkve tako oklenil. Cerkev je edina, ki mu daje upanje, da bo sedanjega trpljenja nekoč konec, saj stalno povdarja^da bo resnica zmagala nad lažjo, da ho pravici končno zadoščeno. “Oni, ki pojdejo v Jugoslavijo, bodo spoznali, da vlada tam.) popolna verska svoboda, da se borba med Cerkvijo in vlado ne vrši zaradi vere. ampak zaradi politične moči,” je trdil čikaški Titov predstavnik. Kaka verska svoboda je to, če se meče uradnike iz državne službe, zato, ker hodijo v cerkev? Kakšna verska svoboda je to, če niti starši niti duhovnik ne smejo poučevati otrok o verskih resnicah? Kakšna verska svoboda je to, če se ne upajo ljudje, ki so v državni službi — in ti so v večini — poročiti po cerkvenih predpisih, če si ne upajo dati krstiti svojih otrok? Titova zastopnika sta pozabila, da sta v svobodni deželi, kjer ne moreta nikogar prisiliti, da bi jima verjel. Borba med Cerkvijo in Titom je v resnici borba za oblast, toda le v.toliko, v kolikor misli Tito, da njegova oblast nima nobe-ruh meja, da ima on pravico odločati tudi o veri. mislih in čustvovanju svojih podložnikov. Proti temu nasilju nad človeškim duhom, za versko in duhovno svobodo se bori Cerkev, to oni doma dobro vedo, zato so kljub titovskemu nasprotovanju cerkve polne. “Naša vlada želi vzpostaviti s Cerkvijo razmerje kot vlada tu v Združenih državah,” sta zatrjevala Moravec in K z onikam Plebanuč Boltižar so na prvo advetno nedeljo oznanili meše zornice. “Naj bar eden od vsa-kše hiže pride. Ve ste zdaj z vekšim delom že dokunčali. Za telo ste si za zimo spravili za-dosta hrane. Zdaj' poskrbite tudi za svojo .dušo nekaj. Če se vam ne vnoža stanoti, ka bi gu-dekom ščavo pripravili, te imejte nekaj ljubezni tudi do svojre duše. Jaz bom vsakše zajtro spovedavao pa kaplanje tudi, tak ka do božiča lehko vsi pridete na red pri spovedarnici, ka za božič nade shmo gibanica na stoli liki tudi božično veselje v vašij sr ca j.” Po kr črna j je proti plebanuši Boltižari večkrat . spadnola reč, kak je naj dober faran ne bi gučao. Eli zvekšega je cela fara svojega dušnoga paster a spoštovala i to tudi te, če se je kregao ob nedelaj s predganice. blazina segrevala speče družine. Mrzlo je bilo v hiži, mrzlejše pa zvunaj. Če je bilo zmrznjeno, te hoditi ne bilo' naopačno. Z okovanimi črevlji si glasno dro-bio rupeč na poti, ka si razdra-žo pse za pet hiš naprej i nazaj. Po vesi so se psi v tebe zaletavali, kda si pa prišeo od hiš ven na njive, je pa največkrat mrzeo veter tam od Bogojine pihao, ka se ti je videlo, kda si prestopo prag cerkve, kak če bi v toplo sobo stopo. Če si v tak-šem vremeni okoli osme prišeo domov od meše, si Q?li dopodne hodo z rdečim zdravim obrazom kak rdeče jabolko. Hujše je bilo. če je bilo mokro vreme. Te privatne osebe, ne na cerkve ali samostane, ker sicer plačajo carino. Kako visoka je carina, če pošljemo preko množin, ki smo jih našteli. Večina znaša 30. ali 40% vrednosti, ki jo ima’ blago v Jugoslaviji. Večinoma so cene visoke in zato tudi carina. Saj posebno s kmetov tožijo, da si ne morejo kupiti obleke, ker je predraga. ^ullurna gromka ias hitro mtoa Chicago, 111. — Komaj smo se dobro uživeli v poletje, že je tukaj jesen. Doba življenja je res kratka, kratka posebej zato, ker nam je dobro. Vojakom na bojišču in našim rojakom v stari domovini, ki že leta in leta pričakujejo odrešenja in boljših dni, pa dnevi potekajo prepočasi. Naše lepe domovine se z veseljem spominjamo, čeprav tam nismo užili veliko dobrot. Bili so svobodni zlati časi. Dekleta tudi mesec ne sveto. Z vesečim ! smo prepevale, koder smo hodi-lampašom si si sveto za dva ko,- le, naj je bilo doma ali na polju. raka naprej, ka si ne ravno v najvekše blato stopo. Za takše vreme s pončoli ne bilo mogoče hoditi. Samo z visikimi črev-iji si prišeo suhi v cerkev i do- Njegovo vabilo k zornicam so si i mov. Takša pot je bila istin- tudi vzeli k srci. Tisti, ka so bole deleč bili od cerkve skoro bole kak tisti, šteri so cerkvene orgole od zornične meše lehko na posteo culi. Iti k zornicam je v prvom ta- ska adventana pokora, ka si zle-hka rešavao sebe in druge duše iz purgatoriuma. Pa naj je bilo kakšteč božno. Nekaj bi mi falilo v duši, če bi tanahao zornice. Hoditi k zor- Nobene sužnosti nismo občutili. -asssssss'5' Koncert Carolyn Btidanove Preteklo nedeljo je sopranistka Carolyn Budanova prvič nastopila s samostojnim koncertom. V kratki dobi komaj enega leta so tri naše rojakinje pokazale svoje pevske sposobnosti. Dokaz, da je pevska kultura v naši tukajšnji naselbini dosegla ta —- tja pod okence. Da, lep bo ta “Siovanciv” koncert. Zato v imenu zbora vabim, da napolnite našo lepo urejeno dvorano. Podpirajmo naše pevske zbore, dokler jih imamo! Bral sem dopis Mrs. Jesenko, „ nobenih sodbah nismo veliko ; katera se zavzema za to, da pod-braii. Jih tudi ni bilo. Ni bilo: Phajmo domače pevske z boi e. niti teh strašnih ječ, o katerih |Tudi mi imamo cez 90 P^1’ ce cujemo dandanes. Davke smo pi še tisočake’ imelJ vse“ plačali dvakrat na leto, nato pa;§a dovob- ^es Ie> a ce 01 ae smo imeli mir, ne tako kot da-j ti rojaki zavzeli za vsak pevski nes. Komaj plačaš ene davke, ^ W veliko komtilo vsem, pa te že tirjajo za druge. Pod nobe- li spokorno delo. Šteri so bole j nicam je bila pesem, spokorna, deleč od cerkve bili, so mogli že pred petov stanoti. Peč je svojo toploto znabiti do pouno- eli denok pesem. Božična gloria bi zatemnila, vesele božične pesmi ne bi bilo v duši, če ne bi bi- či držala, ta je pa samo ešče i lo spokornij zornic Bočižna darila ¥ domovino Prvi december je že tu in misliti moramo na božična darila. Če smo pravični, moramo dajati, darila takim, ki jih najbolj potrebujejo. Kdor more trditi, da niso danes doma tako osiromašeni, da so do božičnih daril najbolj opravičeni? Komunizem je napravil iz ljudstva berače. Vse blagostanje, o katerem toliko pridigajo, se je umaknilo veliki revščini. Kdor je obiskal domovino in ga ni slepila kaka komunistična strast ali se ni dan zaslepiti s komunistično propagando, ta bo pritrdil, da v domovini vlada splošna revščina, čeprav teče že osmo leto, odkar je končana vojna. Letos jih je udarila še suša. Toda sedaj moramo vedeti, j. dinjstvo. kako podpiramo svojce ali znance doma, da bo do tega zanje največja korist. Zato pa-zno preberite spodnja pojasnila : 1. Ne pošiljajte denarja. Zakaj? Po ravnokar objavljeno uredbi mora vsakdo vse devize ali valute prijaviti Narodni banki za odkup v 15 dneh po prejemu. Če torej pošljete domov dolarje ali čeke, jih morajo v 15 dneh prijaviti za odkup Narodni banki po uradnem tečaju 300 din za $1. če jih ne bi prijavili, zapadejo strogim kaznim za tihotapstvo deviz ali valut. Ne delajte jim torej nepriiik, ne postavljajte jih v nevarnost! 2. Nobene carine ni na pošiljke s ponošeno obleko. Tb gre torej svobodno, seveda v mejah, da gre ža potrebe družine, ne pa za kupčijo. 3. Živila so dovoljena brez j carine, toda le v omejenih ko-j ličinah na družino in mesec: I moka 100 kg, sladkor 10 kg, maščobe (olje, mast) 17 kg, 'ribje, p o vrt n inske, jajčne in mlečne konzerve po 10 kg vsakih, makaroni 15kg, in riž 5 kg. Te vse količine skupaj ali posamezno lahko pošljete .me- segno družini (gospodinjstvu). Iz Amerike se teh stvari ne izplača pošiljati, ker pride po 33c ali z embalažo po 36e samo poštnina od vsakega kg. Zato se pa izplača to naročati pri organizacijah, ki te stvari pošiljajo preko Trsta. Katoliški Slovenci imamo možnost, da sedaj vse te stvari naročamo pri Ligi K.S.A., 238 E. 19th St., New York 3, N. Y., ali v Clevelandu pa v Slovenski, pisarni. Naročila preko Trsta pridejo skoro redno v treh tednih. 4. Nova obleka, obutev, perilo, posteljnina se lahko pošlje carine prosto le v mejah 5 kg po teži in 10,000 din po vrednosti na mesec in gospo- Tolmacijo seveda to različno. Rečeno je, da se n. pr. lahko pošlje blago za eno obleko (štof) brez dodatka (podloge). 5. Potem še skupina stvari, ki gredo brez carine v malih količinah: kava 3 kg, čaj Vž kg, toaletno milo fZ kg, čokolade 2 kg, popra 14 kg, cimeta 14 kg, rozine 2 kg. Toda za vse te predmete velja okvir, kot smo ga ravnokar omenili pri obleki, obutvi in perilu: največ do 5 kg in največ do 10,000 din vrednosti na mesec in gospodinjstvo. . S. še skupino malih predmetov imamo, ki so brez carine v nim cesarjem ali kraljem ni bilo takih grozot, kot se danes dogajajo v komunističnih deželah. Nobeno pismo, ki pride od tam, ni razveseljivo. Vse je eno sa-niD tarnanje. Kaj že niso ljudje in naša vlada poslali v stari kraj, pa je še vedno ena sama revščina. Revščina bo tam tudi ostala, ker ni nobenega pravega gospodarstva. Tisti, ki so se šolali v gozdih, ne razumejo veliko, ker pač tega prej nikoli delali niso. Les so sekali in ga zamenjali za stroje, ki sedaj leže polomljeni po raznih jarkih. Ljudi asi najprej silili v zadruge in jim Pbelati vsemogoče, če to store. Kmalu pa se je pokazalo, da iz tega ne bo nič. Kmetje 30! morali v zadruge, pa jim kljub temu vsega manjka. Nekaterim sedaj posestva vračajo, pa jim pri tem zaračunajo davke za ves čas, ko so bili v zadrugi. Razumljivo, da se kmetje jpod takimi pogoji branijo prevzeti svoja lastna posestva. Titovci sb mojstri v hudobiji. Komur so še pustili svoj gozd, ga ne mere izkoristiti. Za vsako klaftro drv, ki bi jih rad posekal v njem, mora iskati dovoljenje pri titov-cih. Hvala za tako lastninsko pravico. Od tu je včasih prišel tja v pismu kak dolar. Tito je takoj zapovedal, da morajc vse te dolarje prinesti takoj zamenjat v njegove banke, sicer bodo hudo kaznovani. Država naj. bi se v prvi vrsti brigala, da bi ljudje imeli vsaj eno, kar najnujnejše rabijo, namesto da posveča vso pažnjo temu, da ljudje ne hodijo v cerkev. Uboga mladina, le kam pojde? Bog nas varuj vsega gorja, ki je zadelo našo staro domovino! Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam A. Benčan. zavidljivo višino. Ameriška Slovenija nima opere, ne poklicnega gledališča, ne poklicnih pevcev, vendar je vsaj na polju glasbene kulture dosegala in dosega danes lepe uspehe. S pridnostjo, vStrajnostjo in dobrim vodstvom se je v naših pevskih zborih izvežbala vrsta pevcev, ki so sposobni, za samostojne nastope. Petje ni njih poklicno delo, zato jih je s poklicnimi pevci tudi. težko primerjati. Velika ljubezen, naravno veselje do petja in pridnost, ki ji težko najdemo primere, so jih pripeljale do uspehov. •Spored koncerta je bil skrbno sestavljen in v skladu z naravnimi sposobnostmi pevke. Prva pesem, ki nam jo ie gdč. Budanova zapela, je bila Pavčičeva “Padale so cvetne sanje.” Sledila ji je Puccinijeva “Ah ljubi očka dragi.” Obe pesmi, ki sta globoko melodični, je pevka dobro in občuteno podala. Od štirih pesmi prvega dela je najbolj ugajala in žela tudi največ odobravanja E. Lampetova “Pri zibeli.” V tej nežni uspavanki je j prišel lep čisti glas pevke do polnega izraza. Veselo “Poljsko narodno” z visoko koloraturo je Budanova dovršeno! zapela in z njo poslušalce navdušila. Bai-je pela v iz- na Recher Ave. Frank Rupert. Sbvsnsk® likfavže¥ass|s ¥ iroukSfisi, I. ¥= »ekai s pevskem Am ro, 10 svinčnikov, 3 kemični j svinčniki, 3 ščetke za zobe, 2 { tratijo čas in denar za take, ki jih še nikdar videli niso. še enkrat vabim vse, tudi vse j leyevo. “Ave Maria' pevske zbore od blizu in daleč, virnem besedilu. Sledili sta dve obiščite nas v nedeljo 7. dečem-jznani Frimlovi “Gianinna mia” bra ob 4. uri popoldne v A. J. C.;3"n Indian Love Can, v angleščini. Obe sta bili dobro izvajani. Tretja točka sporeda je bilo predvajanje pianistke ge. Vere Milavec-Slejko. Tehnično dovršeno je zaigrala Debussyjevo “Clair de Lune” in Chopinov ----- i “Waltz” (C sharp minor). V njih Slovenski dom v Brooklynu | sta prišli do polnega izraza nje-vabi na svoje letošnje miklavže-1 na umetniška zmogljivost in vanje, ki bo v dvorani na 253 Ir-; giasbeno znanje. Poslušalci so ving Avenue, Brooklyn, v sobo- njeno izvajanje navdušeno spre-to 6. decembra 1952 ob 9. uri jgjg nakar je ga. Slejko k spere-zvečer. Vabimo prav posebno-cm dodala še znani in priljublje-člane vseh društev, ki imajo svo- n.j Brahmsov valček, je prostore v domu, in njihove! 2 arijo “Caro nome” iz Verdi-družine, da se udeležijo našega , jeve opere Rigoletto je C. Buda-večera in s tem pomagajo pri vz- n,c,va zaključila prvi del koncer-drževanju Slovenskega doma, ki ^a_ naj ostane zbirališče vseh Slo* ; y drugem delu je bila prva na vencev v New Yorku! * sporedu arija iz Puccinijeve “La Miklavžev Večer je bil v sta- Rondine.” Pevka jo je lepo po-rem kraju eden izmed najlepših dala. Melodična ‘Tl bacio” je po-večerov v letu in vsi se ga radi slušalstvo veselo razgibala. Ob-spominjamo. V našem domu bo- čuteno in tehnično dovršeno je mo imeli prav takega: Sv. Mi- gdč. Budanova nato zapela še klavž, Sv. Anton, hudiči, angeli, ar;j0 “Vissi d’arte” iz Tcsce. spraševanje, obdarovanje in ta- Zadnji del sporeda, razen zad-ko dalje. Zato bomo letos obda- nje točke, je bil posvečen slovenim vali prijatelje na slovenskem s]^t pesmi. Njen duh, razpoiože-Miklavževem večeru v Brook- nje jn jzraz je pevka, ki ji sicer lynu! Prinesite darila v dom n slovenska domovina ni znana iz oddajte jih vsaj do sobote zju- osebnega izkustva, dojela in ga traj. Na ovoju naj bo napisano zat0 tudi znala živo podati. Iz ime obdarovanca. Miklavž po j_ Zormanove “Pomlad” je zve-stari navadi še kaj posebnega nej0 pravo1 pomladno razpolože-vpraša m razkrije te in one skriv- nje, je naglo prevzelo Yoslu-nosti. Zato priložite k darilu galce. Vedno lepo koroško na-l:'stek in napišite, kaj vse naj Mi-1 rodno “Dober večer, ljubo de-klavžjcpraša in kakšne so dobre pie” je pevka prav lepo zapela, in slabe strani Vaših obdarovan- živahno pohvalo sta želi tudi na-cev. rodna “Gor čez jezero” in Straus- Letos gremo vsi na slovensko sova “Pomladni glasovi,” s kate-miklavževanje v Brooklyn! S rima je bil spored zaključen. Na svojo udeležbo bomo podprli željo^ navdušenega poslušalstva ustanovo, kjer se že vrsto let je C. Budanova dodala še, “V do-zbirajo Slovenci! linči prijetni.” j Za lep sprejem, ki ga je doži-' vela, se je pevka občinstvu s prisrčnimi besedami zahvalila in zaključila svoj koncert s “Thanks Slika navadni ščetki, 10 britvic, 1 j EucTd, O •j Znano je, da je hotel Gerhard to God,” j Hauptmann postati v mladosti, Carolyn Budan je dobra pev-Iz časopisov in slikar, še zdaj se ukvarja s sli-; ka, njen glas ima lepo prijetno karstvom. Slike najslavnejših barvo in je tudi v višini blago-mojstrov krase stene njegovega: zvočen. Posebej bi želeli pehva- Rako ter sta si nemara celo mislila, da jima je kdo verjel. Titova zastopnika nista pokazala posebne spretnosti. Njune laži so tako debele, da se jih da otipati. Novih pri-i jateljev na te limanice ne bosta ujela, zelo verjetno je pa, da bosta zgubila še stare. brivski aparat, 25 šivank, 10 j koledarja razvidimo, da bo pev-šivank za stroj, 3 pare noga-jski in moški zbor “Slovan” pri- vic. Torej lahko se pošljejo [redil svoj “jesenski končert” dne j doma. j liti njeno jasno in pravilno izgo- vsi ti predmeti brez carine, če! 7, decembra ob 4. uri popoldne v j Ko je nekoč zagledal pri svo- vorjavo. ne presegajo okvira v teži 5|A. J. C. Cenjeno občinstvo -še I jem bratu neko prav slabo sli- Polna dvorana Slovenskega kg in, v vrednosti 10,000 din. ,enkrat opozarjamo, da so na .ko, ga je vprašal: “Odkod pa i- narodnega doma na St. Clair 7. Zdravila, očala gredo tu-[ pregramu zelo lepe pesmi. Pre- maš to strašilo, Karl?” Ave. je dokaz, da je med nami di brez carine, če je recept ju-lpničan sem, da boste s tem kon- j Hauptmannov brat je odmah- dovolj ljubiteljev petja in glast goslovanskega zdravnika -prijcertom zadovoljni. j nil z roko. “Neki znanec, ki do-; be, ki sc pripravljeni podpreti ložen pošiljki. Zahtevajte to-! Naj omenim le nekaj pesmi.‘s ti slika, me je nedavno obiskal, j trud, pridnost in vnemo naših •;ej vedno recept. , Pesem “Mlatiči” bo gotovo vžga- j Pokazal mji je sliko in iz vij ud-; pevcev. Soditi moremo torej, da 8. Pošiljke morajo iti le napa> RaJ ko donele: pika poka, pi- nesti sem jo pohvalil. In kaj j e' glasbena kultura med našim na- ka pok! Marsikdo se bo ob tem storil? Podaril mi jo je.” j rodom v tej deželi še ne bo kma-spominjal, kako smo nekdaj' deš- Gerhard Hauptmann je priki- lu izumrla. ma mlatili in pridno vrteli, cep- tnal in svareče rekel: i Carolyn Budanovi in njenemu ce. .Ob živahni pesmici “Urškaj “Nam vsem se tako dogaja.— učitelju Tonetu šublju k lepe-al’ že spiš” bodo misli pohitele ’ človek ne more biti nikoli do- mu uspehu iskreno častitamo. nazaj v presrečna mladostna le-! volj previden.” j Mavec. i Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustenavljena 29. novembra lilt. v Zedinjenih Državah Severne Amerike Sedež: Joliet, 111. Inkom, v drl. Illinois 14. mala 19U Nade geslo: “Vse sa vero, dom In narod; vsi aa enega, eden ea vse.” GLAVNI ODBOR: Predsednik: PRANK TUSHFK, 716 Raub St Joliet. Illinois 1. podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, 111. 2. podpredsednik: ANN' JERISHA, 658 No. Broadway St.. Joliet, Ul. Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St., Joliet. 111. Zapisnikar: JOHN NEMANICH 650 N Hickorv St.. Joliet. Illinoi« Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111. Duh vodja: REV. GEORGIE KUZMA, Wilton Center, Peotone, P. O, UL vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St, Joliet. DL NADZORNI ODBOR« ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st PL, Chicago, Illinois ANNA PRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, EL JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St, Joliet. Illinois POROTNI ODBOR: jOHItph PAVT.AKOVTOF 39 Wtncbell 8t. Stoarosburg. Pa. MARY KOVAČIČ, 2039 W. 21st St., Chicago, Illinois FRANK LESS, 1206 Chestnut St, Ottawa. 111. Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER. No. Chicago. 111. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3. Ohio i: Do 1. januarja 1952 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih Izplačil denarne vreonosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustnovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 5 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life. Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto visa. Poleg smrtnlne Izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnlne. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik Je slovenski in angleški. Rojakom hi rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo! Za vsa morebitna pojasnila In navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Lime St, Joliet, Bi- lj Josip Gradcu Zgodovina slovenskega naroda Slika naše srednjeveške trgovine bi ne bila popolna, ako bi ne omenili glavnega kupčij ske-ga sredstva— denarja. V zgodnjem srednjem veku je bila vsa kupčija le izmenjavanje raznih izdelkov. Vendar se kmalu pojavljajo razne oblike denarja, ki so ga takrat kovali svetni in duhovski oblastniki. Že 1. 975 je dobila pravico kovati novce grofica Hema za kraj Lieding pri Strassburgu in kmalu potem grof Viljem Seliški za Breže. Travenski grofi so kovali- svoj denar v mestu Enns, solnogra-ški nadškof j e v Ptuju, Brežah in nekaj časa tudi Brežicah ob Savi. Španhajmi so imeli svoje kovnice v Št. Vidu, Ljubljani in Kostanjevici; Babenberžani v Gradcu, akvilejski patriarhi v Akvileji, Čedadu in Vidmu. Izprva so kovali le srebrne novce (fenige). V 14. stoletju je bil pri nas najbolj v navadi akvilejski in beneški denar. Za enoto je služil “srebrni denar” (“denaro” nekdanjih 9 do 10 krajcarjev), dva denarja sta tvorila “groš” (grossusj in dvajset denarjev eno “liro” ( primeroma K 3.60 nekdanje vrednosti. V navadi je bila tudi slovenska lira (lira schiavonesca), ki je bila 72 krajcarjev vredna. Večje svote so računali po “markah”, izmed katerih je ena veljala 30 do 40 kron. Po letu 1400. se je začel pri nas razširjati dunajski denar. Za enoto so mu bili “fe-nigi” (Wiener pfenige ali “vinarji”), 30 fenigov je tvorilo en sold (solidus), 240 fenigov pa en “funt”. Poslednje ime je prišlo od tod, ker so denar večkrat vagali, da ga niso Židje in drugi oderuhi mogli obrezati in tako trgovca oškodovati. Za časa cesarja Friderika se večkrat ponavlir«*o tožbe, da je dunaj- pa so dobivale sol iz velikih sol-ski denar mnogo slabsi kakor nih rudnikov Zgornje Avstrije je bil v prejšnjih časih. Zato so in Štajerske. Kameneno sol so se ljudje branili ga sprejemati, tu navadno dobivali raztoplje- Vendar je slednjič obvladal vse avstrijske dežele in izpodrinil druge rovce. 21. Rudarstvo. Rudarstvo v slovenskimi pokrajinah sega daleč nazaj v prazgodovinsko in rimsko dobo. Že takrat so bivali po mnogih naših gradiščih fužinarji in spretni kovači. Noriško železo je bilo pri Rimlajnih na dobrem glasu. Železno rudo so kopali večinoma po tistih krajih, kjer so rudniki še dandanes: Erzberg na Štajerskem, Huttenberg na Koroškem, Bohinj na Kranj skem (Ajdovski gradeč). Topili so jo deloma v deželi sami, kar izpričujejo veliki kupi izkopane žlindre, deloma pa jo izvažali v Gorenjo Italijo (Sulmo ali Comum), kjer so bile velike tvornice za železo. In kakor v starem veku, so bile tudi skozi vsa poznejša stoletja naše dežele prava zakladnica, za Italijo. Vsa naša trgovina z železom se je obrnila proti jugu. Kakor nekdanji Rimljani, tako so v srednjem veku Benečani izrabljali bogate rudne zaklade naših dežel in jih deloma dobili v svojo posest. O našem rudarstvu imamo iz zgodnjega srednjega veka le malo poročil. Pričelo se je menda še le tedaj, ko so po veliki zmagi nad Madjari, 1. 955., zavladali v deželi mirnejši časi.— Pred vsem je bila za gojitev živinoreje nujno potrebna sol. Južne slovenske pokrajine ob Adriji so se preskrbovale z morsko soljo, ki se je dovažala na tovorih. Večja gospodarska podjetja, n. pr. samostani, so imieli celo svoje soline ob istrski obali ali pa si vsaj izgovorili gotovo število tovorov za svojo potrebo. Severne pokrajine no iz mnogih naravnih ali umetno napravljenih studencev in vodnjakov. Slano vodo so napeljevali h kotlom v lesene koče, kjer se je toliko časa varila, da je voda izhlapela in pustila čisto sol v posodi. Tudi pri teh solinah so si večji gospodarji izkušali zagotoviti svoj delež. Izgovorili so si pravico, zajemati od solnega studenca, imeti eden ali več kotlov ali kočo za varen j e in pravico do lesa za kurjavo iz bližnjih gozdov. Take soline so bile v Halu pri Admontu, v Aus-see (Osoje) in po mnogih drugih krajih. — Slovenci so bili znani kot spretni solinarji, in po bavarskih solinah srednjega veka je delalo povsod mnogo Slovencev. Tako čitamo, da je v gornjeavstrijskem mestu Hallu 1. 810. Slovenka Sova samostanu Mondsee podarila hišo in dva kotla za kuhanje soli. V 12. stoletju (1159) se v istem mestu imenujeta slovenska meščana Jelenc in Ljubeč. (Dalje prihodnjič) ------o------- V Lorainu bodo posveliši novo cerkev Lorain, O. — Slovenci, Hrvatje in Madžari, ki so bili po večini uposleni v jeklarni, so organizirali prvo katoliško župnijo v South Lorainu. Ta župnija je bila prvotno poznana pod imenom župnija sv. Janeza, cerkvici pa so rekli jeklarska cerkev ali pa bela cerkev. Služila je vsem tem skupinam od 1900 do 1906. Dve narodnosti, Hrvatje in Madžari, sta se polagoma odcepili in ustanovili vsaka svoje lastno župnijo. V 1905 so Slovenci prevzeli posestvo in prekrstili cerkev v cerkev sv. Cirila in Metoda. Pokojni Msgr. Jernej B. Ponikvar, ki je študiral v stari domovini, potem pa še v Ameriki, je bil imenovan za prvega tu stanujočega župnika v 1906. Msgr. Ponikvar je odšel po svoje večno plačilo v nedeljo 30. marca 1952. Prav od začetka se je v South Lorainu obhajala služba božja po zasebnih domovih. Sedanja cerkev je bila kot cerkev sv. Janeza postavljena v 1900. Slovenci so si delili poslopje z drugimi narodnostmi do 1906. Ob istem času ko je bila tu organizirana župnija, je bila osnovana tudi župnijska šola, ki jo zdaj oskrbuje sestre Notre Dame iz Clevelanda. Letos praznujejo zlati jubilej ali 50-let-nico, odkar so pričele poučevati na tej šoli. Šola sestoji iz štirih sob v pritličju (first floor), ki se v njih poučuje osem razredov. Za Msgr. Ponikvarjem je prišel kot župnik Rev. Kazimir Zakrajšek, O.F.M., in je tu deloval od 1907 do 1909. Rev. John Stefanič je bil župnik od 1909 ker (1920-1929), in Rev. Ludwig J. Virant (1929-1934). Sedanji župnik, Rev. Milan J. Sla j e, deluje v župniji od 1934. Posvečen je bil v Sloveniji v 1915, v Zedinjene države je prišel v 1922 in je bil kaplan pri cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu do 1934, dokler ni prišel v Lorain. Father Slaje je zdaj tukaj župnik že 18 let. Ta župnija je dala vinogradu Gospodovemu celo vrsto duhovnikov in redovnih sester, ki vneto delujejo za večjo čast in slavo božjo: Rev. Anthony Bom-bach, Rev. Joseph Kristoff, Rev. Ludwig J. Virant, Rev. Victor Virant in Rev. Sebastian Sok-lich. Father Victor Virant je bil poklican po svoje večno plačilo 13. junija 1936, potem ko je služil kot duhovnik Gospodov samo tri leta in tri mesece. Učenci in učenke 8. razreda iste šole, kamor je nekdaj hodil tudi on, so v njegov spomin kupili križ za procesije in šest bakel. Več deklet, ki so dokončale župnijsko šolo, je šlo v samostan, med njimi Sister Mary E-dana, N. D., in Sister Mary De Xavier, N. D., hčerki družine Mr. in Mrs. Joseph Perusek, ki spadata v to župnijo že odkar se je začela. Župljani so začeli zbirati sklad za novo cerkev v juliju 1945, in do jeseni 1951 se je nabrala primerna vsota, ki se je dalo ž njo delo začeti. Tako je bila v nedeljo 28. oktobra 1951 slovesnost, ko so zasadili v zemljo prvo lopato za zidanje nove cerkve. Nova cerkev bo posvečena to nedeljo, 7. decembra 1952. Slovesnost se bo začela ob 10. uri dopoldne. Prevzvišeni nadškof Edward F. Hoban, škof clevelandski bo blagoslovil novo cerkev ob asistenci številnih mon-signorjev in duhovnikov. Vsa oprema v novi cerkvi je nova in so jo kupili župljani. Na dan posvečenja popoldne Nedavno je minilo sto let, ob 3:30 bo Rev. Odilo Hajnšek, odkar so geodeti ugotovili vi-O.F.M., iz Lemonta, 111., vodil !§ino na j višje gore sveta Mount kanonič,no upostavitev križeve- ■ Evercsta. Uradna višina je ga pota, temu pa bo sledil blago-1 znašala in še znaša 8,839.69 m. slov z Najsvetejšim. |V mnogih atlasih in knjigah Ave. Ob treh popoldne bo predstava za mladino, ob sedmih zvečer pa za odrasle. Občinstvo je vljudno vabljeno. Prav posebej vabim članice oltarnih društev. Z veliko udeležbo se bomo izkazale “Liliji” hvaležne za uslugo pri naši zadnji proslavi. Mary Ižaaiec, tajnica. nTvTne CHICAGO \ Vrmla j (v Watervliet, Michigan) Katarina Gyorek, pr le poročena Ross (rojena Hane). Pokopana je bila v pondeljek 1. decembra z lepimi katoliškimi obredi i s svetov mešov. Iz Či-kage je bilo preči ljudi na sprevodi. Pokojna je bila rojena v Čerensovcaj, v Ameriki je pa živela 32 leti. Zapušča sina Štefana Ross i hčer Agnes, 4 vnuke i 4 pravnuke. Stara je bila 79 let. Bila je članica društva Sv. Križ v Čikagi. “Prekmurje” Social Club ima svojo letno sejo decembra 7 v Jakšičevij prostoraj. Volili bodo nov odbor za leto 1953. “Sv. Križ” (Samostalno društvo) ima svojo letno sejo 14. decembra v narvadnji prostoraj. Tudi to društvo bo volilo novi odbor i tudi več drugij stvari se imajo za pogučati. Na dopusti pri svojij starišaj je John Hozian, sin Johna i Gi-zella Hozian. Betežni so Marko Vouri. Vra-čijo se na domi. Betežnici sta tudi Kristina Dolmovich i Katarina Antolin. Vsem želemo skorajšnje zdravje. -----o----- Višina najvišje gore sveta še vedno ni natančno znana Ob 5. uri popoldne pa bo v Slovenskem Narodnem Domu banket posvetitve. Oltarno drsištvo pri Hlariji Vnebovzsti Cleveland, O. — Drage sestre! Prihodnjo nedeljo imamo pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo,. Popoldne ob dveh je ura molitve, po njej pa seja. Na seji bo podano poročilo o proslavi desetletnice Skupnih oltarnih društev. Igra “Stari in mladi,” ki jo je za to priložnost igrala “Lilija” v režiji g. Kneza, je bila res lepa in zanimiva. Režiserju in igralcem najlepša hvala. Zahvala tudi častiti duhovščini in pa je rečeno, da to ne drži, kajti mnogo geografov trdi, da je Mount Everest visok 8,882 m. Geodeti pa spet trdijo, da to ni res, da najvišja gora sveta ni natančno izmerjena. Težave pri merjenju so v tem, da geodetski način merjenja višine himalajskih vrbov odpira vrata raznim zmotam. Prvikrat so Mount Everest merili s šestih raznih točk, od daljenih od njega nad 160 km Na takšni razdalji lahko učinek lomljenja svetlobe, ko postane ravna črta med dvema točkama lok, zakrivi razliko nad 300 metrov. Lomljenje svetlobe pa se nenehoma spreminja kakor je pač gostota zraka. Zato temelje popravki samo na previdnih domnevah. Posledica tega je bila, za vselej rešili, je indijski oddelek za merjenje gorskih vrhov sklenil ponovno izmeriti višino Mount Everesta, in sicer s štirih ali petih točk v Nepalu, 48 in 64 km od vrba. Te točke so mnogo bliže od onih, s katerih so ga merili doslej, in zato bodo podatki točnejši. Pa tudi tu še lahko nastanejo napake. Natančna in neovrgljiva višina Mount Everesta bo dognana šele, ko se bo alpinistom posrečilo priplezati na njegov vrh in prinesti s seboj višinomer. Ali se je to zadnji švicarski ekspediciji posrečilo ali ne, še ni znano. Ženske dobijo delo Hišno delo ženska dobi delo za en dan v tednu, da bi čistila stanovanje 4 sob, dva v družini. Mora biti natančna. Kličite CE-1-5759. (241) MALI OGLASI Moški dobijo delo DRILL PRESS OPERATOR Multiple in radial izkušnja. Stalno delo na železo livarskem delu. Plača od ure in od kosa in mnogo delovskih koristi. West Steel Casting Co. 805 E. 70th SL (severno od St. Clair) (240) DIE MAKERS on medium and large dies TOOL ROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Bi tudi radi govorili z MAŠINISTI Visoka plača od ure. Čas in pol za nadurno in dvojna mezda ob nedeljah. Dobri delovski pogoji in dodatek za življenske stroške. Ta dela se dobijo pri obeh tovarnah na E. 93 in Woodland in na 1115 E. 152 St. Oglasite se v Employment Office tovarne št. 1. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 St. (240) Delikatesen naprodaj Proda se delikatesen, ki tudi ima pecivo, velika trgovina, sveža zaloga. Dobra prilika za slovenski par. Oglasite se samo v soboto na 410 E. 156 St. (237) Pohištvo naprodaj Prav poceni naprodaj dobro ohranjeno rabljeno pohištvo: peč, postelja, mize, stoli itd. Vpraša se na 1079 E. 64 St., zgoraj, od 4 do 6 ure pop. — (238) Trgovina naprodaj Naprodaj je trgovina z blagom, ki posluje že čez 40 let. Resnična prilika. Proda se radi smrti. 6529 St. Clair Ave. Kličite HE 1-9555 ali FA 1-3845. (238) Naprodaj Blizu Fisher Body, 9-sobna 1-družinska hiša. V prizem-Iju dnevna soba, obednica, kuhinja, sončna veranda. Zgoraj 4 spalnice, soba za šivanje in kopalnica. Podstrešje ima pod, klet pod celo hišo. Plinska kurjava, avtomatični grelec za vodo, dvojna garaža. Cena samo 311,000. DELAVCI Za machine tovarno in foundry. Dobra plača od ure in uravnanje za živ-ijenske stroške in mnogo delovskih koristi. West Steel Casting Co. 805 E. 70th St. (severno od St. Ciair) ___________________________(240) Delo za mesarja Delo dobi izučen mesar, ki zna tudi klobase delati. Dobra prilika za pravega moža. Kličite FA 1-5768. (238) CHIPPERS Z izkušnjo v železo livarskem delu. Stalno delo, plačo od ure in od kosa in mnogo delovskih koristi. West Steel Casting Co. 805 E. 70th St. (severno od St. Clair) (240) vsem, ki ste se prireditve udele-do 1916. Njemu so sledili po vr- j žili v takem številu, da je bila sti Rev. Joseph Škur (1916- dvorana naravnost premajhna. 1917); Rev. Anthony Berk, Prihodnjo nedeljo priredi “Li- da so pri vsakem novem mer-(1917-1920), ki je dal postaviti lija” opereto “Miklavž prihaja” jenju dobili drugačne podatke, sestersko hišo; Rev. John Kra-|v Slovenskem domu na Holmes1 Da bi to -vprašanje enkrat TEMPERATURA V MRZLI VOJNI PADA — Mrzla vojna v Berlinu postaja vsak dan hladnejša. Policija na mejx med vzhodnim in zahodnim delom mesta se poslužuje verig z dolgimi ostrimi bodicami, da ustavlj a avtomobile. Na ta način hočejo v prvi vrsti preprečiti tihotapljenje blaga iz enega dela mesta v drugega. V bližini 185. ceste, 7-sob-na Colonial hiša z 3 spalnicami, zraven tega sončna veranda zgoraj, ki se lahko uporabi tudi kot spalnica. Klet pod celo hišo, plinska kurjava, zimska okna in vrata, karpetirana. Dvojna garaža. Zelo zmerna cena. Kovač Realty 960 E. 185 St. KE 1-5030 _______________________ (238) Slovenka išče delo Slovenka bi šla pomivat posodo v restavracijo ali pa opravljat hišna dela. Vprašajte na . 6033 St. Clair Ave. ali kličite HE 1-3271. • —(237) Hiša naprodaj Se lahko takoj vselite — 22321 Beckford Ave., pri cerkvi sv. Kristine, 41/0 sob zdolej in 2 neizgotovljene zgoraj; furnez na plin, hiša stara 3 leta. Se proda izpod $13,500. Za nadaljne podrobnosti pokličite Matt F. Intihar 630 E. 222 St. RE 1-6888 ali IV 1-0678 (238) PRIDRUŽITE SE K TAPCO TEAM TAFC0 POTREBUJE TOOLMAKERS foij JIGS and FIXTURES TOOL ROOM ALL TYPES MACHINE REPAIRMEN FORGE SHOP LOADERS and OPERATOR TRAINEES TOOL and GAUGE INSPECTORS VERTICAL TURRET LATHES AUTOMATIC OPERATORS Morajo biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift; visoka plača od ure; idealni delovski pogoji. Prosimo prinesite izkaz državljanstva. Uradne ure od 8 zj. do 5 pop. dnevno Ob sobotah in nedeljah: od 8 zj. do 4 pop. THOMPSON PRODUCTS, Inc. 23555 Euclid Ave. C.T.S. Bus št. 28 (247) HEATERS (Grelci) Thompson in Hotboy 25% off A. GRDINA & SONS 15301 Waterloo Rd. KEnmore 1-1235 (238) za eno Hiša naprodaj Proda se hiša 6 sob družino na 462 E. 120 St., dvojna garaža, Youngstown kuhinja, beneški zastori, dvojna ok- molders Livarji z izkušnj v železo livar-skem delu. Plača od ure in od kosa in mnogo delovskih koristi. West Steel Casting Co. 805 E. 70th St. (severno od St. Ciair) ___________________________(240) WELDERS ^ Varilci z izkušnjo v železo livarskem delu. Plača od ure in od kosa in mnogo delovskih koristi. West Steel Casting Co. 805 E. 70th St (severno od St. Ciair) (240) imi OGLASI Trgovina naprodaj Grocerija in mesnica blizu na iz redwood lesa. Cena samo Buckeye Rd., se proda za samo $12,500. Kličite po 6. uri PO- $1500. Najemnina $40. Kli-1-9404. (239) čite GA 1-2876. (238) VESTI Metode so prešle v kri Slovenski titovski sopotniki zelo radi govore in pišejo o svobodi in lepem življenju v Titovem komunističnem raju. Naj o tej “svobodi” navedemo nekaj besedi po “Ljubljanskem dnevniku.” Najprej dokumenti dopisnica: Ljubljana, 2. 10. 1952. Tovarišica Zajšek Rika, tu. Glasom sklepa zadne seje terenskega odbora OF z dne 1. 10. 1952. sporočamo, da smatramo Vaš izostanek na tej seji kot neupravičen in da nam v zvezi s tem sporočite, iz kakih razlogov je izostanek opravičljiv. V ponedeljek 14. 10. 1952 bo zbor aktivistov v prostorih naše gimnazije in ste zadolženi, da v svoji ulici obvestite vse aktiviste OF, KP, ZB, AFZ, da se tega zbora 100% udeleže, zaradi predpriprav . zbora volivcev itd. Za terenski odbor OF “Slovan - Bežigrad,” (Podpis: dve čački). Nekaj pojasnil: Rika Zajšek je učiteljica 2. razreda'Osnovne šole Bežigrad, je mati dveh otrok, sama z njima. Znana je kot do- ja otroka, ki ju je imela za časa 'svoje odsotnosti nekje pri znancih, napravila jima je večerjo in ju spravila spat. Nato je hitela na predavanje, kamor jo je bila določila upraviteljica, ki je vse učiteljstvo razdelila na skupine, ker je tisti večer bilo več pol-obveznih stvari. Odbornica, ki jo je bila Zajčkova prosila, naj jo opraviči, je svojo dolžnost napravila. Vstal pa je nek odbornik in rekel, da ni res, da ima Zajškova druge dolžnosti, ker da jo je videl iti v mesto, m da sploh učiteljstvo hodi v kino, sploh po mestu, za sestanke pa nekaterim ni. Kakor lahko sklepamo, se je odbor s tem strinjal in Zajčkovi ni opravičili. izostanka. Naložil ji je hudo ,;(MŽP^^|00% Zajčkovo poznamo,' pa‘ zsitb mi prosimo, da bi ji cen j eni. odbor OF teren “Slovan-Bežigrada opravičil njen izostanek. Druga pojasnila niso potrebna. M. K. Navedeni sestavek, nam lepo pove, kako komunisti “vabijo” ljudi na sestanke, če bi se tu v Ameriki zgodilo kaj podobnega, bi se vsi oni, ki hvalijo Titovo demokracijo,” drli na ves glas, sestanek. Nato je tekla po svo- bra politična delavka, ki so jo . - " ' povsod uporabljali. Materinstvo' a t0 nas’^e’ diktatura, tako in gospodinjstvo, šola, politično pa • ^ • delo, ki se ga Zajškova nikdar ni Boris Kidrič smrtno nevarno branila — vse to je vsekakor dc- bolan volj. Predsednik gospodarskega sve- Za zadnjega septembra je bi- ia v^aae FLRJ Boris Kidrič, je la napovedana seja terenskega; rievarno 0b°^eP že več mesecev odbora OF. Rika je prišla. Tam se N počutil slabo. Ob pregledu ji je neka tovarišica povedala, da^ v začetku septembra so zdravni-je seja preložena na 1. oktober, uS°tovili hudo anemijo s pa- Rika jo je prosila, naj jo opravi- La^-0SKiml spremembami v belih či, ker da jo je za prvega okto- telesnih in s hudimi po- bra upravitelica šole določila za škodbami jete rin ledvic. Po de-neko predavanje. Prvega okto-,ve^ transfusiji krvi 13. novembra je Rika Zajšek imela popol-! ora’' ss ie bolniku stanje naglo, dne pouk, po pouku rediteljski, poslabšalo, tako da je zgubil Navest. Dne 15. novembra ga je obiskal sam predsednik vlade Tito, ki je ostal pri bolniku vso noč. Poklicali so iz Londona naj"-boljše specialiste, ki pa mu baje ne morejo nič več pomagati. Kidrič ima komaj 40 let. Jugoslovanski tisk poroča, da vlada po vsej državi velika zaskrbljenost in žalost radi bolezni predsednika gospodarskega sveta. Državni in cerkveni pogreb Poročali smo že, da je v Ljub-' Ijani umrl predsednik “Slovenske znanosti in umetnosti” dr. Fran Ramovž. Pogreb se je vršil na državne streiške, zato ra-jzumljivo, da je bil brez duhovnika, čeravno je vdova pokojnega prosila za cerkveni pogreb. ‘Ko pa je bil državni pogreb kon-jčan, je prišla k grobu vdova po-ikojnega prof. s sinom in sorodniki v spremstvu duhovnika, ki je izvršil nato še cerkveni pogreb. Njeno, odločno in hrabro zadržanje je izzvalo priznanje po vsej Jugoslaviji. Moderna vinska klet v Brdih V načrtu zadružnih investicij j za prihodnje leto v kmetijstvu |je med drugim v načrtu tudi gradnja treh velikih vinskih kleti. Te kleti bodo zgradili v gori-ških Brdih, Novem mestu in Metliki. Največja izmed vseh bo vinska klet v Brdih z zmogljivostjo .300 vagonov, če bo potrebno, pa jo bodo še zvišali na 500 vagonov kapacitete. V kleti bodo predelovali grozdje in izkoriščali vse stranske proizvode grozdja (še peške bodo uporabili za olje) Kako bodo s tem izkoriščali uboge briške kmete in istisnili iz njih še zadnje zrno grozdja, o, tem komunistično časopisje molči. Prepričani smo, da kmetje ne odobravajo načrta te kleti. Prenosne hiše na zagrebškem velesejmu Podjetje za izdelavo industrijskih zgradb “Trudbenik” iz Beograda je razstavilo na zagrebškem velesejmu malo prenosno hišico. Tadiišica ima poleg kuhinje in glavne sobe še predsobo, kopalnico in shrambo. Težka je 6 ton, dolga 8.5 m. in visoka 3.7 m. Ogrodje je kovinasto ter je obloženo s smrekovino in pluto-vino. Tla so gumijasta. Hišica je zbudila precej zanimanja pri francoskih, angleških in ameriških trgovcih. Počastitev Matije Murka V Ptuju so 19. okt. odkrili na rojstni hiši enega najpomemb-ših slavistov in filologov, pisatelja Matije Murka spominsko ploščo. Svetovno znani znanstvenik, naš slovenski rojak, je umrl lani v Pragi na češkem, kjer je deloval dolgo dobo let ! kot univerzitetni profesor. Volilna kampanija v Gorici soglasno sprejeti. Ob zaključku V nedeljo 23. nov. so, v Gorici, sestanka se je za izkazano za- začeli s volilnimi shodi in govori. Zjutraj so imeli svoje prve govore predstavniki komunistične, in monarhistične stranke in pa M. S. I. (novodobni, ali pa bolje rečeno bivši fašisti). Noben govor ni žel prevelikega uspeha, kajti Goričane malokdo res navduši. Tudi SDZ, predstavnica lipove vejice je imela to nedeljo, popoldne svoj prvi sestanek kandidatov. Zbrali so se polnoštevilno in pazljivo poslušali govor Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV upanje zahvalil dosedanji občinski svetnik, gospod Rudi Bratuž, ki je s tako odločnostjo branil naše pravice v občinskem svetu in je bil zato, soglasno sprejet kot prvi kandidat lipove vejice tudi na bodočih volitvah. Za bodoče volitve je devet strank predložilo svoje kandidatne liste, tako! da se v celoti za 40 sedežev v goriškem občinskem svetu poteguje kar 256 kandidatov, če, računamo da bo /samo ena lista, verjetno demo-. ' Irri d tudi 26 sedežev, ostale stranke Ipa vsega skupaj le 14, potem je jasno da bo kakšna stranka osta-|la brez zastopnika v občinskem svetu. Katera bo letos na vrsti, to bodo povedale volitve, dne 14. decembra. in navodila dr. Avgusta Sfiligoja. Vsi njegovi predlogi so bili1 kristjani, dosegla večino in s tem — Sladkor je najpomembnejše in najobsežnejše suho blago, ki ga prevažajo iz ene dežele v drugo, iz enega kontinenta na drugega. * * * — Ameriške krave so dale leta 1950 120 milijonov funtov mleka. fm'm Rg-Nu Auto Body Co.\ Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding. JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St. Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Predbožične POSEBNOSTI pri MANDLU Slovenci iz New Ycrka V SOBOTO 6. DECEMBRA ob 9. uri zvečer VSI NA MIKLAVŽEVANJE S PLESOM nastop Miklavža in obdarovanje SLOVENSKI DOM v BROOKLYNU 253 Irving A ve. VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 FRANK KLEMENC BARVAR in DEKORATOR 187 IS Mirskoka Ave. IV 1-6546 KRUH JE TU” — Angel Sanchez, glavni in menda tudi edini pek v Adjuntas na Puerto Rico nese “štruce” kruha svojim odjemalcem. Angel speče vsak teden kakih 100 takihle okoli tri čevlje dolgih “štruc” in jih na konju ponese do odjemalcev. To je star slikovit španski običaj, ohranjen v zaostalih predelov Puerto Rica. V Za božične praznike - obdarite »oje drage in prijatelje z izvrsin domačim SLOVENSKIM VINOM Moči vam bo dalo, srce razigralo, iz grla pesem izvabilo, skrbi prepodilo! DOBILI SMO NOVO POŠILJKO OKUSNEGA BELEGA LJUTOMERČANA “ŠIPON” in KRAŠKEGA “TERANA”, KI VSEBUJETA MNOGO ZDRAVILNIH SNOVI, ZLASTI ŽELEZA IN NEKATERE VRSTE KISLINE, KI POSPEŠIJO PREBAVO IN OBNAVLJAJO KRVNI OBTOK! BREKI BEVERAGE BISlRiOlM, trse, 23776 LAKELAND BLVD. RE 1-3300—1-3301 EUCLID, OHIO JOHN DRENIK, predsednik % ^(iiiiisiiiuifmiiunmiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiimiiiiHiiiiiEuiiiUHiuiiiiEnmiiirvi io Ninovi POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 1-0583 COLLINWOODSKE URAD 452 E. 152nd STREET Tel.: IV&nhoe 1-3118 Avtomobili in bolniški voz redno In ob vsaki uri na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. t % I ! lil ?i! i ■s V Mandlovi trgovini z obuvalom boste dobili najbolj popolno izbiro hišnih cop-at za vsakega elana družine. Te lepe in gorke copate so prav idelno darilo za božični čas. Ne čakajte do zadnjega dneva. Naše mere in barve so popolne. Cene so do IMDIL’S SHOE STORI lili SL Clair Hvaniie V LAUSCHE1OVEM POSLOPJU blizu North American banke Pri nas dobite koledarje. 5117 ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska linijska tiskarna vam tiska krasna poročna eabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 LEPA SLIKA ALI NE? — Berthe Marcotte Mitchell iz Brooklyn, N. Y. je sestavila tole pokrajinsko sliko iz rabljenih znamk. Se ji je še kar dobro posrečilo. 0 življenju in živeli (živih bitjih) človeka obdajajo živa bitja, ki z njim vred žive. To so rastline, raznih vrst oblik in velikosti, pa prav tako živali vseh vrst in vsakovrstnega načina življenja, človek ne more mimo njih, ne da bi se iz tega ali onega razloga zanje zanimal. Zlasti pa se mu stavi vprašanje: kaj je-življenje? Kaj je to, kar napravlja to in oho živo, v čem je, kaj je njegova osnova, njegovo bistvo? /Zdi se nam primerno z bralci našega lista nekoliko kramljati o teh rečeh ter jih seznanjati ž življenjem in živmi, ki jih ob-dajajo. Pomoglo jim bo razumeti svoje življenje, pa tudi spoštovati življenje ostalih živih bitij, ki se zde manj vredne od človeka. 1. Kaj je življenje? Na prvi pogled zelo enostavno vprašanje. Na prvi pogled! V resnici ni, kajti mnogo so že pisali o tem, ne da bi dali do danes primeren odgovor na to “e-nostavno” vprašanje. Greš po travniku: okrog-tebe polno zelenja, bujne trave, naj- 1°> različnejših cvetlic. Utrgaš eno, uničil sl življenje; kajti čez noč bo cvetlica mrtva. Pohodiš hrošča, uničil si življenje, življenje! Kaj je to? Kakšna .je razlika med živim in mrtvim? Med živim m neživim Kar je bilo živo, pa je izgubilo življenje, je mrtvo; kar pa nikoli ni bilo živo, na primer kamen, rudnina,- jej neživo. Kar je bilo živo, p£ je; izgubilo življenje, se začne iz-j preminj ati v sestavine, iz kate-j rih je zgrajeno. Neživo pa nikoli ne razpade, ampak se razdrobi. Kaj je življenje? Kaj je ono', kar druži in preoblikuje drobne sestavne delce, iz katerih je telo živi, da so žive, kaj jih ureja? --Včasih mislimo, da je živo le to, kar se giblje, kar se razvija, kar * neha biti živa. Vsa ta nestalnost pa je lepo -------- i urejena. In ta red je tolikšen, odgovarja na dražljaje, kar se c;a se; če se kje iz kakršnega razpla ja. Res so to znaki žive-j kop vzroka pojavi nered v nega, toda to so le učinki življenja, j stalnosti, življenjski pojavi iz-nis-o pa življenje samo. Vse ta-jpremenjj0; ^iv umrje, pogine ali ke znake in pojave vidimo, to-|vsaj zpoli. Re(i pa je tudi v tes-da življenja, ki jih ureja in po-j svojski povezanosti pcedinih vzroča ne vidimo. ! delov živi v celoto. Vse bitje Ne mislite, da je vprašanje o j je celota in čeprav opravljajo življenju brezpomembno; nika-j njegovi udje najrazličnejša op- Ko so učenjaki pretehtali vsa-' brezbožen in protikrščanski. Pri-1 pa svoboda. Logika prav za pro- kor ne. So ljudje, ki menijo, da je življenje le učinek in posledica delovanja snovi, iz katerih je živo bitje. Takim pravimo materialisti, ker priznavajo le snov, materijo; drugi pa menijo, da je življenje nekaj, kar je snovi dano, od Stvarnika darovano, nekaj različnega od nje. Takim pravimo vitalisti, od latinske besede “vita" — življenje, ker priznavajo neko posebno silo, ob snovi nekaj, kar ni snovi lastno. To, kar je v bistvu za življenje značilno, je, da ni nikdar stalno. Kamen in rudnina sta vedno- enaka; spreminjata se le, v kolikor nanju delujejo vnanje sile. Rastline in živali pa tudi človek pa nesprestano niha-se spreminjajo, so od trenutka do trenutka drugačni. Zanje je značilna nestalnost. Oni n? primer hrano sprejemajo, jo iz~ preminjajo in predelujejo v svoje snovi. Hrana izgubi svoja prvotna svojstva in postane njim lastna, živi neprestano razpadajo in neprestano gradijo. Ko je to prenehalo, tedaj živa stvar 'Prlils na weierp v soboto 6. decembra 1952 DOMAČE OKUSNE KLOBASE TER ZELJE in KROFE Frank & John’s §af§ 1259 Marquette FRANK ŽNIDARŠIČ in JOHN COPIC, lastnika ravila,, vendar gredo vsa ta opravila v isti cilj: vsak del opravlja določeno opravilo, toda vsako teh je za nemoteno življenje nujno potrebno. Smo si odgovorili na vprašanje, kaj je življenje? Enotnega odgovora si nismo dali, povedali pa smo, kaj je bistvo življenja: neprestano spreminjeva-nje v naj večji urejenosti. 2. Odkod jc življenje? Že v davnih, davnih časih so se ljudje nič manj kot danes zanimali za to vprašanje in iskali odgovora nanj. Odkod je življenje? Kdaj in kje je nastalo? Je bilo vedno na zemlji? Če ne, odkod je prišlo? Kako je začelo? V najstarejših 'plasteh zemlje najdemo okamenine mnogih živali, ki so živele davno pred človekom. Neko tako dobo, v kateri ne najdejo nikakih sledi o življenju, imenujemo dobo zemlje brez življenja ali acoik.i Gotovo je bila zemlja pred prvim živim bitjem na njej. Švedski fizik in kemik Svante Arrhenius, ki je živel med le-Itom 1859 in 1927, je menil, da jie prišlo življenje na zemljo iz jvsemirja, torej iz enega od ne-■ besnih teles izven zemlje. Toda taka razlaga o postanku življenja ni nobena razlaga, ker ne-pove in razloži, odkod je prišlo življenje na ono zvezdo. Je le izbegavanje, ne pa odgovor. So pa še drugi razlogi, da take razlage ne moremo sprejeti, o katerih ne bomo govorili tukaj. kovrstne možnosti, da bi razlo-, tožujejo se, da vpliv katoličanov žili postanek življenja, so ko-n- raste na političnem, socialnem čno obupali in dejali: ne vemo in vzgojnem polju. Zato pravijo, in nikoli ne bomo vedeli. Tako je treba ta vpliv uničiti. Biti mo-daleč pridejo ljudje, ki se boje | ra svoboda, strpnost in bratstvo, priznati nekoga, ki bi bil življe-*tako pravijo. Zato je treba pred- nje ustvaril. Belijo si glave, pišejo debele knjige, ki niso nič vsem skrbeti, da bo šola brez vsakega verskega vpliva, laiška! drugega ko prazna izguba časa,-čudni patroni! Po njihovem bo-namesto da bi odprli knjigo ve-j dc-samo tedaj ljudje, oziroma kare in priznali: prvo življenje ni toličam svobodni, kadar jih bodo iz sebe, niti ni večno, ampak ga ti strica zvezali! Kaj pravite k je ustvarilo večno bitje, ki je — temu? če hočejo katoličani ver- Bog, Stvarnik vsega stvarstva. Ta odgovor nas reši neprestanega “ne vemo” in brezplodnega raziskovanja, ki nima smisla. 3, Kje je življenje? Če bi vprašal zdravnika, ki je v svojem življenju raztelesil že mnogo mrličev, ali je kje naletel na življenje, bi ta odgovoril, da ne; kajti v mrtvem bitju ni več življenja. Tudi v udu, ki ga od živega dela odreže, ni več življenja. življenje je le v celoti organizma. Toda, kje je sedež življenja? Predvsem, življenje ni v snovi, iz katere so živi, temveč se sno-,vi le poslužuje, povzroča življenjska dogajanja. Najmanjša edinica, ki je živa, je celica; ona živi in kaže vse znake življenja. Zmešani pojmi V Parizu so septembra 1952. zborovali prostozidarji ali fra-masoni. šele sedaj so pa obelodanili svoje sklepe. Precej časa so čakali. Kaj so pa sklenili? ' Kaj jih boli? Ni jim všeč, da katoličani karitativno pomagajo ubogim itd. Ni jim všeč, da ugled katoličanov raste. Jezijo se, da katoličani (po pravici seveda) poudarjajo, da je zapadna kul-•tura zrastla iz krščanskih teme- ske šole za svoje otroke, je to suženjstvo,, če pa framasoni tem otrokom vsilijo brezbožne šole in starše odrinejd od vzgoje, je sto-zidarje. —O---- Potujoga garaža V začetku oktobra so se strokovnjaki angleške avtomobilske tovarne Austin z ladjo odpeljali iz Hulla na pot okrog, sveta. Po suhem bodo potovali v velikem zaprtem kamionu, opremljenem z vsem potrebnim orodjem in rezervnimi deli za vsa vozila, izdelana v tej tovarni. Med potjo bodo popravili vsa pokvarjena vozila znamke Austin, kjer koli jih bodo našli. Potujoča garaža bo iz Finske nadaljevala pot na Švedsko, v Francijo in druge evropske dežele. Iz Evrope se bo najbrž napotila v Afriko. Na vsej dolgi poti bodo strokovnjaki tovarne Austin brezplačno popravljali avtomobile te znamke in dajali šoferjem strokovne nasvete. Med možmi Neki francoski poslanec, ki ga je, kot je bilo vsem njegovim prijateljem znano, njegova žena pogosto varala, je potožil svojemu znancu: “To je res strašno, a vse življenje se mi ni posrečilo zbuditi ljubezni svoje žene.” “In pri vsem to ni nobena u-metnost,” mu je brezobzirno odgovoril prijatelj. Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku mi poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. ____KUPON____________________________ Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: Ijev, medtem ko je komunizem ’___ Ime . cesta mesto in država ............. Za to darilo pošiljam znesek Moje ime je ................. Moj naslov je ............... mesto in država ............. MI DAJEMO IN ZAMENJAMO MERCHANTS ZNAMKE The BAILEY Co.’s mmmm is lanmi S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je kruta smrt posegla s svojo koščeno roko v našo sredo in nam odvzela našega nadvse ljubljenega soproga, brata, zeta in svaka John Levstik Blagopokojnik je podlegel možganski kapi, ki ga je zadela pri delu kot šofer limuzin za Yellow Cab Co., in je po nekaj urah hudih bolečin umrl v bolnišnici dne 2. novemora i95*<. Rojen je bil v Clevelandu ter je bil v najlepši moški dobi star 47 let. Pogreb se je vršil dne 6. novembra iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi in po opravljeni sv. maši zadušnici ter pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida smo njegovo truplo izročili v netročje materi zemlji na pokopališču Calvary k večnemu počitku. Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so položili krasne vence cvetja h krsti pokojnika. To nam je bilo v tolažbo v dneh žalosti ter v dokaz, da ste pokojnika ljubili m spoštovali. Enako naj lepša hvala bodi. izrečena vsem onim, ki so darovali za sv. maše, katere se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Bog plačaj! Prisrčna hvala vsem, ki so prišli našega dragega pokojnika pokropiti, ko je ležal na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki sc ga spremili k zadnjemu počitku na pokopališče Calvary. Hvala lepa vsem onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Enako najlepša hvala zboru Glasbene Matice za lepe, v srce segajoče zapete žalostinke ob krsti pokojnika. Našo posebno zahvalo naj sprejmejo vsi oni dragi prijatelji in sorodniki ter sosedje, ki so nam stali ob strani, nas tolažili in bodrili, ter bili v pomoč na en ali drugi način, ko nas je zadela kruta usoda. Hvala vam stotera! Lepa hvala Rev. Bazniku za rrfclitve in spremstvo iz pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, za opravljeno sv. mašo zadušnico in molitve ter za spremstvo na pokopališče k zadnjemu počitku. Prisrčna hvala bratrancu governerju Frank J. Lausche za izraze sožalja, kakor tudi društvu Woodmen of the World za venec »n ,podr. št. 3 Slov. moške zveze za darovano sv. mašo. Ti pa, predragi, počivaj v miru v rojstni grudi. Tako nenadoma si se moral posloviti od svojih dragih, ki si jih ljubil in ki so Tebe ljubili. ' Nikakor se ne moremo sprijazniti z dejstvom, da Tebe več med nami ni. Žalostna so naša srca in bridko Te pogrešamo, a bila je to usoda, ki je tako odločila. Tolažimo se, da enkrat se zopet snidemo na kraju večnega miru in blaženstva. Žalujoči ostali: JOSEPHINE (roj. Milavec) LEVSTIK, soproga FRANCES, FRANK, MRS. ALMA PHILIPS in DOROTHY, sestre in brat MARY MILAVEC, tašča in ostali sorodniki Cleveland, Ohio, dne 3. decembra 1852. 4 popolne department trgovine Obližite mik v BAILEY'S DEŽELI IGRAČ Santa ima knjigo-risanko za vsakega otroka i Ji Samo - Oiasbifo Uksfeie 4.88 Mizarska Miza in Orodje PHONE CHerry 1-3820 PHONE CHerry 1-3820 4 M Nekaj novega, slovit Arthur Godfrey igralec z znanim Flamingo uijeiele instrumentom. Nov Emennee samo-igralnik v ceno vračunan. Ta preprost samo-igralnik vam daje popolne melodije vsak cas. Miza iz trdega lesa z vdelanimi primeži in desko za orodje. Popolna: s kladivom, trikotnikom, ravnilom, kleščami, peščenim papirjem, dleto, žago, vijcem in različnimi drugimi potrebščinami. ¥EL1tyi GRA PHONE CHerry 1-3820 4 .95 p ililSi Ta ogromna trpežno grajena 5-v-l igra presega vse in zabava celo družino. Težka lesena obrobljena deska, 56 inč dolga, vključno vsa oprenia za 5 iger. Pospravi se v trenotku, zioži se dobro za lažjo shranitev. BAILEY’S peto nadstropje in v vseh podružnicah iSSšlBlS&EiSi HENRIK &LENKIEWICZ: Z ognjem in mečem “K duhovniku Muhoviecke-mu k izpovedi, bratec. Treba je grešno dušo očistiti,” Po teh besedah je gospod Longinus naglo odšel proti gradu, oni trije pa so se vrnili k okopu. Skrzetuski in Volodi-jovski sta molčala, gospod Za-globa pa je govoril: “Venomer me nekaj drži za goltanec. Nisem si mislil, da mi bo tako težko, toda on je naj-poštenejši človek na svetu! Naj mi kdo zanika, ga udarim po čeljustih. O Bog, o Bog! Mislil sem, da bo kaštelan belski odgovarjal, a on je še prigovarjal. Vrag je prinesel tega heretika! ‘Histerija’ — pravi — ‘bo pisala o vas, gospodje.’ Naj o njem samem piše, a ne na kožo gospoda Longina. In čemu sam ne gre? Kot kalvinec ima šest prstov na nogi, torej bo laže hodil. Gospoda, pravim vama, da je vedno slabše na svetu in gotovo je res, kar prerokuje duhovnik Žabkovski, da je konec sveta blizu. Pojdimo malo na okope, a pozneje poj demo na grad, da bodemo vsaj do večera uživali družbo našega prijatelja.” Toda gospod Podbipieta je po izpovedi in obhajilu ves čas molil. Pokazal se je šele na večer, na naskok, ki je bil eden izmed najljutejših, ker so Kozaki udarili baš takrat, ko so se vojske, topovi in vozovi premeščali na nove pozicije. Trenutkoma se je zdtelo, da pičle poljske sile podležejo navalu dvesto tisoč sovražnikov. Poljski prapori so se tako pomešali s sovražnikom, da niso svoji svojih mogli razločiti — in trikrat so se tako spopadli. Hmielnicki je napel vse sile, ker so mu han in lastni polkovniki zapovedali, da ima biti to zadnji naskok in da hočejo odslej obležence le z gladom uničevati. Toda po triurnem boju so bili vsi naskoki odbiti s tako strašnimi izgubami, da se je pozneje govorilo, da je padlo v tej bitki baje štirideset tisoč sovražnikov. To je gotovo, da so po bitki vrgli knezu celo kopo zastav pred noge — in da je bil res to zadnji napad, po katerem so prišli še težji časi vkopava- • • "Ironrite helped smooth out the kinks in my back’5 “After a recent spinal operation, I found hand ironing was backbreaking drudgery. My doctor advised against such hard work. So w'e got an Ironrite Ironer. Now, it’s easy to relax when I sit down to iron. Thanks to Ironrite’s two completely usable open ends, there’s nothing t grebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi v cerkev sv. Vida, kjer ■je za pokoj njene duše bila darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih cerkvenih in verskih obredih je njeno truplo bilo prepeljano na pokopališče Kalvarija in tam položeno k večnemu počitku V dolžnost si štejemo, da se s tem prav lepo zahvalimo č. g. Rev. Bombachu za česte obiske pokojnice med njeno boleznijo, za tolažilne besede in za podelitev sv. zakramentov. Č. g. Rev. Bazniku pa se prav iz srca zahvalimo za molitve ob krsti pokojnice v kapelici, za spremstvo v cerkev sv. Vida, za opravljeno sv. mašo in za spremstvo na pokopališče. Prav iskrena hvala vsem, ki so pokojnici v zadnji pozdrav okrasili njeno krsto s tako krasnimi venci. enako naša tepla zahvala vsem, ki so darovali za sv. mase, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše. Naša topla zahvala vsem, ki so pokojnico prišli kropit, kakor tudi vsem, ki so se udeležili sv. maše in pokojnico spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Posebno se zahvalimo članicam društev sv. Ane it. 4 SDZ in podružnice št. 25 SŽZ za molitve ob krsti pokojnice in za lepo slovo od svoje sosestre. Naša lepa zahvala pogrebcem, ki so nosili krsto. Iskrena hvala vsem, ki so na dan pogreba stavili svoje avtomobile na razpolago ter tako dali priliko mnogim, da se pogreba udeleže. Toplo se zahvalimo vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrekli svoje, sožalje. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi naši dragi sorodniki in sosedje za njih veliko pomoč, požrtvovalnost in tolažbo v dnevih bolezni in smrti pokojnice. Lepa zahvala pogrebnemu zavodu Jos. Žele in Sinovi za vso pomoč, za vsestransko izvrstno postrežbo in za vzorno voden pogreb. Predraga mati, počivajte v miru v tej lepi blagoslovljeni ameriški zemlji! Naj Vas Bog obilno poplača za vso Vašo ljubezen, ki smo je bili vsi mi deležni in za vsa Vaša prizadevanja, skrbi in težave, ki ste jih imeli z nami, ko ste nas edgajali. Ne bomo Vas pozabili! Z ljubeznijo in hvaležnostjo se Vas bomo spominjali v naših mislih in molitvah vse svoje žive dni. Žalostni smo, ker smo Vas izgubili, a tolažimo se, da se enkrat snidemo nad zvezdami, kjer bomo z Vami, z našim dragim očetom, z bratoma in sestrico uživali skupaj radosti večnega življenja! Žalujoči ostali: FRANCES por. PLEMEL, in MARY, hčere JENNIE ŠILC, snaha FRANK PLEMEL, zet EMILY por. RICHARDSON, FLORENCE in CYNTHIA, vnukinje GERALDINE RICHARDSON, pravnukinja FRANK MIHELIČ, brat OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 4. decembra 1952. |B : ¥ ' ■ ' -a;-. ■Š\