Listek.
119
Sagt, wo sind  die Rosen hin, Die wir singend pfliickten, Als sich Hirt und Schaferin Hut und  Busen schmuckten ?
»Madchen, ach !  der Sommer flieht;
Diese Rosen sind verbliiht.«
Fiihre denn zum Bachlein mich, Das die Veilchen traukte, Das mit leisem Murmeln sich In die Thaler senkte.
»Luft und Sonue gliihten sehr!
Jenes Bachlein ist nicht mehr.«
Bringe denn zur Laube mich, Wo die Rosen   standen, Wo  in treuer Liebe sich Hirt' und Madchen fanden.
»Wind und Hagel  stiirmten sehr;
Jene Laube griint nicht mehr.«
Sagt,  wo ist das Madchen hin, Das, weil ich 's  erblickte, Sich mit demuthvollem Sinn Zu den Veilchen biickte?
»Jiingling,   alle Schonheit flieht;
Auch das Madchen ist verbliiht.«
Sagt,   wo  ist der Sanger hin, Der auf bunten Wiesen Veilchen, Ros' und Schaferin, Laub und  Bach gepriesen?
»Madchen, unser Leben flieht;
Auch der Sanger ist verbliiht.«
Kde so moje tičice,
Kam so odletele?
Oh nedolžne pevčice,
Kak' so žvrgolele -— Zanjke b'le nastavljene, Tič'ke so se vjele vse.
Kde je hladni potok moj, Kder sem se sprehajal, Ko skušnjav nevarni boj Mene je obdajal? — Suša velika   bila, Zemlja je popila ga.
Kde je moja utica,
Utica zelena?
Kde je hladna senčica,
Z lipice spletena? — Hud vihar podrl je njo, Ah, zelena več ne bo!
Kde je tista deklica,
V vrtu je sedela?
Lepa kakor rožica,
Pesnice je pela —
Hitro, hitro mine  čas, Mine tudi lep obraz.
Kde je pevec zdaj vesel,
Ki je to prepeval ?
Naj bi enkrat še zapel,
Kratek čas nam delal!  — Hitro, hitro mine  čas, Ah, ne bo ga več pri nas!
Kdor objektivno presodi obč pesmi, mora pač pritrditi, da je Orožnova pesem sam6 prost prevod Jacobijevega izvirnika.                        Fr. Leveč.
LISTEK.
,,Matica Slovenska". Društvene knjige za leto 1889., posebno ,,Dušeslovja" I. del, pošle so do malega. Ker po tej knjigi, zlasti sedaj, ko je izšel nje drugi del, veliko povprašujejo, ustrežejo ,,Matičinemu" odboru tisti bivši člani, ki še niso poravnali letošnje udnine in ne mislijo več vztrajati pri ,,Matici", ako mu vrnejo I. del ,,Duše-slovja", ki zahje nima tolike vrednosti. V zameno dobe" kako drugo založno knjigo iste cene. — Vsem društvenikom, ki so lani pristopili na novo, ki imajo tedaj le II. del   Erjavčevih   spisov,   bodi   povedano,   da je I, del   tudi še dobiti   po založni ceni
120
Listek.
70 kr. — Takisto bode ustreženo marsikateremu društveniku, ako mu naznanimo , da se ,,Vodnikove pesmi" še vedno, dobivajo v zalogi ,,Matice Slovenske". Cena posamičnim iztiskom je 50 kr.
»Popotnikov koledar za slovenske učitelje, 1891.« Že večkrat smo imeli priliko slovensko občinstvo opozarjati na ta izvrstno in trudoljubivo sestavljeni in urejeni koledar ali bolje šematizem slovenskega učiteljstva, ki je tudi za tekoče leto iznova v mnogih ozirih popravljen m spopolnjen prišel na svetlo. Šematizem obseza poleg raznovrstnega koledarskega drobiža statistiški pregled in imenik in poslovni red zveze slovenskih učiteljskih društev, dalje spisek najvažnejših perijodiških in uradnih opravkov šolskih vodstev in krajnih šolskih svetov, šolske praznike, imenik važnejših člankov, ki so bili zadnjih deset let natisnjeni v »Popotniku« (sestavil ga je g. Fr. Kocbek), popis vseh šolskih oblaslev t. j. imenik naučnega ministerstva, vseh deželnih, okrajnih in krajnih šolskih svetov po slovenskih deželah ter končno popis in imenik vseh učiteljišč in ljudskih šol po Kranjskem in po slovenskem delu Štajerskega, Koroškega in Kranjskega. Pri vsaki šoli je natančno popisano vse učno osobje, leto kdaj se je ustanovila šola. število razredov, učencev in učenk v vsakdanji in v ponavljalni šoli, kakor tudi število otrdk, ki bi bili sploh dolžni hoditi v šolo. Povsod je pridejana tudi opazka, ali ima do-tična šola tudi vrt ali drevesnico in v kateri plačilni razred je uvrščena učiteljska služba. Sploh se vidi iz vse knjižice, da se je nje urednik gosp. nadučitelj M. J. Nerat v Mariboru (Reiserstrasse 8) pošteno potrudil, da bi ustregel vsem raznovrstnim zahtevam, katere stavi slovensko učiteljstvo do take knjižice. Mi bi pa želeli, da bi gosp. Nerata ne podpiralo le učiteljstvo, ampak da bi si ta koledar omislil vsakdo, ki ima z ljudskim šolstvom našim kaj opravka, zakaj v osebnih stvareli mu bode mnogokrat zanesljiv kažipot. Cena njegova je primerna. V platno vezan stoji po 1 gld. 20 kr., z zlato obrezo po 1 gld. 35 kr , v usnje vezan z zlato obrezo in zaklopnico I gld. 50 kr. (po pošti 5  kr.  več).  Dobiva se  pri gosp.  uredniku Neratu v Mariboru,
»Božič pridnim otrokom.« Slovenski mladini poklonil Alojzij Vakaj. Leto prvo. Cena s poštnino vred C 5 kr. Maribor 1890. — Ta drobna knjižica obseza na 48 straneh pet kratkih povestij, izmed katerih so bile nekatere že priobčene v „Vrtci" in ,,Slov. Gospodarji". Zal, da o nji ne moremo poročati toli ugodno, kakor bi želeli sami; zakaj knjižica k&r mrgoli stilistiških in tiskovnih napak, poleg tega pogrešamo do cela onega preprostega in lahkega pripovedovanja, katero mora dičiti spise za mladino. Kakd naj umeje dete stavke, kakor: ,,Cista duša je zmaga malikovanja in nejevere — ter posebno zaupanje v presveti zakrament altarja" (str. 20.). — Dalje: ,,Le enkrat mi pride v misel — preteklost — polno sreče, dušnega mirii in bogato — dobre otroške vere" (str. 21.). — ,,Slednjič dobil sem od pregledavauja orožja in oblačil tujih narodov veselje do potovanja" (str. 28.). — ,,Smatrali so me le za dohodninski izvir, da se z menoj prav bogato — okoristijo" (str. 34.). — ,,Oh bil sem v dvoumnji" (str. 34.). —• ,,Kadar je bila nadaljevala naša družba drugi dan svojo vožnjo, slišali smo zvona ljube glasove od koder so došli prijazni glasovi" (str. 41.). — Neizrecno slabi so stavki, kakor: ,,Mati naju slečejo iz plaščev in se ž njimi vsedeva za mizo" (str. 22.); . . . ,,ker domišljija moja je bila pripravna se pečati s tujimi narodi" (str. 22.); .... ,,kako sta blažena Marija in Jožef v Betlehem potovala ter tamkaj bil Jezušček v štalici (sic!) rojen in v jaslice položen, a zraven sta bila oslek in volek" (str. 23.). — ,,Kadar je bila zima prve svoje kosmiče po pustej zemlji raztresla, sem vprašal pismeno stariše, bi - li v Božiču zopet domov potoval, so oče sklenili, naj rajši ostanem v Berolinu pri teti" (str. 28.). — Na strani 31. čitamo stilistiški nestvor ,,. . . ni mi bilo možno tega dani storiti";   na str,  33.  , . .  ,,prevzamem zopet svoje učeuje" ;   na str. 36.  . . .  „ne najde