330
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor Štajarski.
Obravnala se je   v tej seji 7. dne t. m. tudi nadloga , ki jo t rt na uš prizadeva nekaterim vinogradom stajarski m;   bilo je   sprejetih  mnogo   predlogov in med temi tudi ta,   da naj stroške za odvrnitev te nadloge poplačuje država.   —   Potem se je pričela živahna raz-
prava o tem, da se ohrani podkovska šolavGradci. Poslanec Heilsberg je vlado ostro prijel zato, da za živinozdravniške šole na Stajarskem nič ne stori. Ces. namestnik zagovarja vlado in pravi, da za kmetijske potrebščine štajarska dežela vsako leto prejme 18.000 gold. — Na interpelacijo slovenskega poslanca Kukovca, ali se bo Da slovenščino kaj oziralo pri učilnicah, ki stoje na slovenskih tleh, odgovoril je deželni odbornik Schreiner, da deželoi odbor ne dela razločka med slovenskim in nemškim prebivalstvom (??), sicer pa da on ne pozna nobenih slovenskih tal, ampak le deželo štajarsko. — Pri razpravi o spremembi uprave je razvijal Herman svoje federalistične nazore, ter med drugim rekel, da je treba, da viša moč med narode poseže in vsakemu svoje pravice odkaže. Proti Hermanu je govoril baron Cok , ter ga hotel osmešiti; ob enem je našo stranko hudo grdil in opravljal. Her« man mu odgovori: „Prepir med deželami ne bo končan, dokler ga ne odstrani viša moč. Narodi ne morejo čakati, kdaj se bo kolovodjem ustavovercev zlju-bilo, odnehati od svojega nasprotovanja in zanikovanja." Obveljal je se ve da predlog ustavoverske večine, da zbor odbija način, po katerem vlada namerava pričeti upravno reformo. — 8. dne t. m. je zbor uže končal svoje zborovanje, za katero ni potreboval več ko 4% tedna. Primanjkave b. de prihodnje leto dežela štajarska imela zopet 2 milijona gold. Liberalno gospodarstvo !
Deželni zbor gormje-avstrijski.
To Vam je bil ropot v Linškem zboru! O predlogu, v katerem vlada želi zvedeti mnenje zborovo, kaka bi se odpravil dvalizem v upravni reformi, je liberalni poslanec Gollerich, glasoviti občinski pisar iz Welsa, zarenčal svoj napad na ministra Taafe-a, češ, „da ne potrebujemo reforme politične uprave 7 ampak treba nam je reforme notranje politike!" — Sicer se je mislilo, da politična uprava in pa notranja politika je zelo ena in ista reč , al zdaj Welški ,,šribaru podu-čuje svet, da to ni vse eno.
Deželni zbor Kranjski.
V zadnjih sejah se je po predlogu finančnega odseka, v katerem zdaj ne sedi noben naroden poslanec, vitez Vesteneck pa zopet sodeluje, brez debate reševala mnogo gospodarskih računov in proračunov, pa tudi ve<S mnogovrstnih peticij. — Predlog deželnega odbora, na) dežela, kateri je hranilnica kranjska za stavbo novega muzeja, kateremu bode ime „Rudolfinum" , darovala 100.000 gold., doda 100.000 gold. iz svoje blagajnice, se je izročil finančnemu odseku v prevdarek in poročanje. — Ledenica, katera stoji na vrtu deželne bolnišnice, pa je lastnina mestna , se ima od mesta kupiti za 1200 gold. , za popravo njeno pa je bilo dovoljeno še 800 gold. vzeti iz deželne blagajnice. — Prošnja dr. Pra«nica, asistenta v deželni norišnici na Studenci, naj se njegova služba za stalno službo priznava, je bila vslišana z 800 gold. letne plače, s 43 gold. 20 kr. pobotnine za postrežbo in kurjavo in pa petletnicami po 50 gold.
V seji 8. dne t. m. je deželni zbor kranjski gos p. Stampfelnu izrekel zahvalo dežele kranjske za tistih 100 000 gold., katere je daroval ne za sinove vse kranjske dežele , ampak čisto samo za Kočevarje prav v smislu nemškega ,,scbulvereina", da bi jih varoval poslovenjenja; ustanovno pismo neki celo določuje, da duhovnik štipendist ne sme postati. Za predlog zahvale so glasovali tudi slovenski poslanci, Čeravno bi bili s svojim odhodom lahko storili, da bi bili za tak enostranski   dar  se   zahvalili samo deutschkrainerju