Lete ¥1., St. 49.	¥	lgal»liaw8,	¥	žet*	tek	2.	marga	1922.	Posam,	it.	75	psir.
| !	Izhaja razen pondeljka in dneva po prnz-1 fiPiil Era« niku vsak dau. 1 SgaEalg |lp| lipi Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, 1 lili Frančiškanska ulica 6-1. j||B Stane mesečno 2Va pšeničnih kg, eelo-MM |jf§ letno 30 pk. V marcu 1922 računamo pk ; ■-■■■■ ji :: .3 . P°' ^ *J||i Hm liliillžl? Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. timšt wiiik BttS&r Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne P”055«0' Rokopisi se ne vračajo. »5&S •: .-.81 K® Reklamacije za list so poštnine proste.		
Letnik .V., Štev. 9. 1 fl 11 ^ ^ III CetsrShowa šievEafea »MAPRUA« I, J U O ^ K izhaja kot tednik 1865 ^ «-> ei\a i		3 ^ | fi CSasSSo KmetsktMSelmtna zveze. s §n sPa aP Stanc letno 7-2 pk = 2880 din., mesečno 0'60 pk = 2*40 din. (V marcn 1922 velja 1 pk 4 din.)	
Delo v pa V	parlamente v Beogradu je postalo delo v zadnjih dveh mesecih malo živahnejše, čeprav seveda še davno ni takšno, kakor bi bilo potrebno, da bi parlament vršil svojo dvojno nalogo, sklepati zakone in pa kontrolirati vlado. lega parlamentarnega dela — v plenumu in v odsekih — se je socialistični klub udeleževal zelo marljivo in kolikor je to v danih razmerah mogoče, s povolj- n«u uspehom. Koncem decembra 1. 1. je razpravljala Nar. Skupščina dvanajstine za januar in februar, ker redni proračun za 1. 1922. še ni gotov. Klub je seveda glasoval proti dvanajstinam, ki pomenijo zaupnico vladi. Klubovo stališče je v zbornici objavil s. Divac, ko je podvrgel finančno gospodarstvo ostri kritiki. Ravno te dni pa so v razpravi pred parlamentom dvanajstine za marc in april, ker proračun še vedno ni gotov; pri tej priliki je socialistični klub po s. Korunu v odvojenem mišljenju in po s. Golouhu v plenumu zbornice zopet utemeljil svoje nezaupanje napram vladi. Posebno so se naši poslanci zavzeli za to, da se pri dohodninskem davku zviša eksistenčni minimum na letnih 12.000 Din. V prvi vrsti vsled odpora demokratov je ta predlog v odboru žalibog propadel, bojimo se, da ga čaka ista usoda tudi v skupščini sami. Pomisliti je treba, da znaša sedaj veljavni eksistenčni minimum 1200 Din na leto — potem šele lahko razumemo vso davčno krivico, ki se godi revežu! V	sredini januarja se je v parlamentu vršila razprava o vladini deklaraciji, v	irlamentu. kateri je socijalrstični klub po svojih govornikih s. Kristanu in Korunu vso vladino delo obsodil. Odlomke iz teh govorov priobčujemo v »Naprejti«. Koncem januarja je bila na dnevnem redu interpelacija soc. kluba o razmerah rudarjev pri Trboveljski premogokopni družbi. Govorila sta s. Korun in Golouh, ki sta seznanila zbornico z obupnim položajem rudarjev. Interpelacija je imela uspeh in zahtevana komisija je odšla takoj v Ljubljano. Pogajanja glede povišanja mezde rudarjev so se vršila in končala. Uspeh je bil v danih razmerah zadovoljiv, posebno če se upošteva razdvojenost v strokovnem pokreiu. Socialistični klub je poleg tega vložil celo vrsto interpelacij na vlado, nekatere je »Naprej« itak priobčil. Navajamo posebno interpelacijo o škandaloznem ravnanju z zaprtimi komunisti, ki smo jo pred nekaj dnevi priobčili in pa interpelacijo s. Kopača o železničarskih zahtevah. Klubovi člani pa so tudi v odborih marljivo delali. V raznih odsekih zakono-davnega odbora in v odboru za poslovnik sta ss. Kristan in Divac zastopala mišljenje kluba, v finančnem pa ss. Korun in Golouh. Prav posebno nam je omeniti delo v odboru za razdelitev države na oblasti, vprašanje, okrog katerega se vrti momen-iano vsa notranja politika v državi. Sodr. Kristan je v odboru zastopal stališče, da so odredbe ustave v tem pogledu tako slabe, da se na njenih osnovah potrebam odgovarjajoča razdelitev države sploh de-		seči ne da. Če se socialisti kljub temu tega dela udeležujejo, storijo to zato, da preprečijo še večje zlo, ki bi ga utegnila napraviti sedanja vladna večina. Glede raz-delitve Slovenije se je soc. klub postavil na stališče, da glasuje v glavnem za vladi ni načrt razdelitve Slovenije na dve ob* lasti (ljubljansko in mariborsko), to pa edino zaraditega, ker je z ozirom na določila ustave nemogoče, da bi cela Slovenija tvorila eno samo oblast. Ze znano določilo ustave, da ne sme nobena oblasti imeti več kakor S00.000 prebivalcev, je preprečilo, da bi cela Slovenija, ki ima nad 1 milijon prebivalcev, ostala nedeljena. Z ozirom na politično važnost celega vprašanja glede razdelitve države na oblasti, posebno, da se ne bi hrvaško vprašanje še bolj kompliciralo, bi bilo pač že-t leti, da sc z delno izvedbo razdelitve počaka vsaj do dobe po novih volitvah. Res je sicer, da ustava določa, da se mora za-« kon o razdelitvi države izvesti v določenem roku (do 28. aprila t. 1.), nikjer pa ni predpisano, da se inora ta razdelitev tudi takoj izvršiti. V prehodnih naredbah za* kona naj se določi daljša doba (nekai let), v kateri naj se izvrši delitev državne 'uprave na oblasti, oblasii kot samoupravne je-dinicc pa naj začno takoj delovati, da ne! bo ljudstvo oropano svojih samoupravnih pravic. Oblasti kot samoupravna telesa so lahko, če bo novi parlament tako hotel oz. če pride do revizije ustave, brez velikih' težav združijo v večje oblasti, kar bi pa pri državni upravi bilo zvezano z velikimi stroški iu neprilikami. Zato smo mišljenja, da naj oblasti kot samoupravne jedinicc
LISTEK. 'A. R.. .n: Prevaljčan številka 1 pred nebesi. Zbolel sem za špansko hripo, ker moje telo ni vzdržalo temperaturne raz-likfe med toploto — 5° C pod milim nebom in mrazom — 15° C v moji sobi. Nobenega premoga ni bilo možno dobiti. Vlegel sem se — kri mi je silila iz ust — zaspal sem ... • •. 1 ako živo sva se pomenkoviaa s sv. 1 etrom o ribelovu, da me je popolnoma pozabil vprašati, sem li upravičen prestopiti nebeški prag. Našteval mi je vse zvijače, s pomočjo katerih so lovili svoj čas ribe, a ko sem mu omenil, kako smo jih mi lovili mi pod vodstvom nemških oficirjev v makedonskih rekah z ročnimi granatami — je osupnil. Priznal ie, da je nemški patent boljši od galilej-	škega — njegovega. Ne vem. odkod sem vzel, a znal sem mu prav jasno in natančno razsložiti učinke plinov, razvijajočih se po eksploziji granat in, čudež čudni, prišla sva na kemično formulo H» S.. Tako sva rešila v uajživejšem pomenku doslej veliko uganko, ki zna postati epohalnega pomena za človeštvo sploh, za rdbolavstvo pa posebej. Nebeški vratar je bil tako zatopljen v pogovor, da ni opazil siednje velikega možakarja, bližajočega se nebeškemu pragu z uprav veličastnimi koraki, ogledal pa se je šele, ko ie omenjeni možakar svečano izgovoril pomenljive zgodovinske besede: »Hanibal ante portas!« Sedaj šele se ogleda z izrazom rešpekta, nalahko se prikloni, kar je jako pristojalo možu častitljive starosti in slišal setn prijeten £las: »Quo vadiš domine?« prav po znanemu romanu priljubljenega poljskega pisatelja. Svojega občudovanja nisem mogel prekriti. Pop red sem primemo upo-		števal njegovo spretnost v ribolovstvu, a zdaj sem imel pr‘l!ko. strmeti nad toliko širokim literarnim obzorjem moža, ki je dobrih 1850 let že ležal obglavljen kot Rimljan v katakombah večnega mesta. A odgovora ni bilo. Začudeno sem zrl preko desne rame nebeškega vratarja na novodošleca, kl.se mi jo zdel znan, a vendar ga nisem znal takoj poiskati v spominskem leksikonu svojih- pozemelj-skih prijateljev. A to ni trajalo dolgo! Novodošlec odpre široko svoja usta ter gleda — gleda. Sedaj sem ga spozna’ popolnoma. Med tem na je_ sv. Peter postal nestrpen, da celo razljučen, prvo radi tega, ker ni dobil odgovora, razljučen pu naj-brže, ker je pretrgal novodošlec najin živahni lovski pomenek z besedami velikega vojskovodja, izuščenimi v tako malenkostnih časih, in tako, kakor bi se morala nebesa sama odpreti in se mu pokloniti njemu »Hanibalu«. Zato je strupeno pljunil oredse, da sem se diskretno umaknil za polovico dunajskega čevlja,
začno takoj delati, Če bo zakon sklenjen, državna uprava pa naj bo do nadaljnega nedeijena po dosedanjih pokrajinah.
S tem bi bil tudi zgrajen most k potrebnemu sporazumu s Hrvati. —
Kako delo je opravljal v zadnjih dveh meseciii finančni odsek v parlamentu in kako stoje državne finance, o tem spregovorimo pa drugo pot.	e.	n.
Tistim, ki ne priznavajo progresivnega davka.
V	dneh 26. in 27. decembra $21 so prišli delegatje večinoma iz vse Slovenije na strankin zbor v Trbovlje, da izdelajo načrte po svoji najboljši preudarnosti in po direktivah svojih organizacij, načrte, po katerih naj bi proletariat v prihodnjem letu korakal prot: cilju, ki nam ga je zaznamoval naš veliki oče — Karl Manc.
Ne maram dokazovati, da nismo stranka, ki bi imela milijone na razpolago za vzdržavanje svojega aparata in ljudi, k! naj bi za stranko delali, in razsipavala denar za tisk in druge potrebščine, kakor to delajo kapitalistične stranke, ker to je že znano skoro vsakemu kajžarju: povedali hočem samo to. da ravno tistega, česar nimamo, hudo rabimo in moramo imeti, ker to že zahtevajo današnje razmere. Da le to res, hočem čisto na kratko dokazati.
Mnogokrat slišimo upravičene zahteve, da rabijo tukaj moč v organizatorične namene, da bi izvrševala razna v to spadajoča dela, tam zopet drugo, tretjo itd., kar Je res. Toda nastane vprašanje: kdo bo plača!? čisto gotovo bo rekel kak lah-komišljenec: stranka naj plača. Kakšne vire dohodkov ima stranka, o tem takim ljudem kratek odgovor: Za prvi mesec je plačal 1 dinar svojega prispevka, in če se mo da za to potrdilo no pošti, je potem tisti dinar zaslužila pošta in stranka ni dobila nič. Treba pa ie mnogo pisati in frankirati z dragimi znamkami, treba ljudstvo pismeno podučevati, dajati mu odgovore.na razna vprašanja, treba organizirati shode, pošiljati govornike, kateri se morajo voziti po železnicah, kar tudi ni poceni, ker niso vsi poslanci, da bi hneli prosto vožnjo. Vse to je združeno z znatnimi stroški.
Vse to so imeli sodrugi delegatje na strankinem zboru pred očmi In morali so skleniti nekaj, kar naj bi vsaj deloma ublažilo težki flnancielni položaj naše stranke. — Uvedel se je obvezni progre-
ter rekel sdasno dovoli da je slišal »Hanibal« : »Kdo neki more bit? ta vojskovodja? Latinski zna menda samo bore 3 besede.«
Moj odgovor je bil olje v ogenj svete jeze, kniti povedal sem. da mi le mož znan. vojskovodja ni bil še nikoli, ampak ie čisto nedolžen Slovenec, šribar iz Prevalj.
»Iz Prevalj?! No iz tega kraja jih sicer mnogo oride do nebeških vrat — a dalje skoroda noben Prevalje so suha veja na katoliškem drevesu.«
Resnico govorim, ljubi bralci in bralke, če vam povem, da sem se do dna svoje neumrjoče duše prestrašil, kajti tudi moja *ibclj ie tekla ob umazani Meži, vendar sem ostal navidezno hladan v upanju, da me novodošlec ne spozna in
—	me ne :zda. Varal sem se v obeh naj-globiih željah, kajti scoznal me je in Izdal me ie. lahko rečem. laži-Hanibal in če bi sv. Petra ne bilo. b! bil Izdan kakor po izdajalcu - apostolu.
sivni davek, katerega mora vsak član na podlagi skbpa strankinega zbora priznati že iz tega razloga, če hočemo uveljaviti da ne bomo delali samih sklepov, temveč da iih tudi izvršujemo.
Ker pa je davek — najpravičneje razpredeljen po dohodkih, upoštevajoč nepreskrbljene svojce, dela nemoralno tisti, ki ga ne uvažuje ali celo ne priznava.
Končam: V glavnem mislim, da sem obrazložil svoie mnenje, ki naj bi veljalo tistim, katerim je naslovljen, toda omenim še eno.
Vsak, ki danes kriči proti neredu in krivici, naj se potegne za pravico tako, da bo tudi sam pokazal, da je pravičen, da ne taji svojih dohodkov in plačuje redno, kakor mu razpredelnica pokaže.
Kdor je proti strankinim sklepom, ni naš. kajti socializem hoče trdnih in poštenih članov.	Rudolf	Čebular.
Interpelacija
narodnega poslanca Josipa Kopača in tovarišev na g. ministra saobračaja radi do koaliciji železničarskih organizacij oredloženih za’itev celokupnega železniškega osobja.
Dne 28. novembra 1921 je predložilo vrhovno vodstvo koaliranih železničarskih organizacij vladi, kakor tudi resort-nemu ministru gospodu Staniču spomenico s sledečimi zahtevami:
1. Enkraten nabavni prispevek v višin! mesečne olače z vsemi dodatki, da si more osobje nakupiti najpotrebnejše živ-ljenske potrebščine. Enak prispevek naj se izplača tudi nastavljenemu osobju v razmerju 30dne/ne mezde z vsemi dodatki. 2. Plače in mezde naj se zvišajo za 50%. 3. Osobju naj Se podeli službena obleka. 4. Izdela naj se službena pragmatika ob sodelovanju železničarjev. 5. Vpokličejo naj sc v službo radi stavke odpuščeni železničarji, če niso kaj drugega zakrivi!!. 6. Priznajo naj se železničarske organizacije.
Znano je, da se železniško osobje že dalje časa ooteguie za izboljšanje svojega socialnega in gospodarskega položaja. Odveč bi bilo dokazovati, kako bajno višino so posebno zadnji čas dosegle cene vsakdanjih potrebščin.
Po svetovni vojni je ostalo osobje nago in boso in ni dobilo niti službene obleke, do katere ima no veljavnih orag-matikah pravico, radi česar je bilo prisl*
Z razprostrtimi rokami mi je namreč zaklical: »Pozdravljen, moj prijatelj! Na moje srce!« — Velika zadrega zame! — A nebeški vratar je zabranil v zadnjem hipu z uprav filozofsko kretnjo vsaj izdajalski uoiiub. rekoč: »Ne dotakni se ga, temu ie vstop že dovoljen, a tl se moraš še legitimirati in nrav lahko poideš še za nekaj časa tle doli.« Pri teh besedah sva stedtla s Prevaljčanom kazalcu desne roke prvega ribiča, ki je nedvomno kazal smer S-polnoč.
Kakor mrzel curek vode je uplivala ta beseda in še bob kazalčeva smer na ubogega mojega roiaka in izvil se mu je iz mučne duše Vbil ie že umrl) vprašujoča bcsedica, ki sem jo tolmačil za: »Jaz?«
»Da, ti,« je bil trdi odgovor. »Preveč ošaben se rnl zdiš itt na take kaline ml je zapovedano še posebno paziti!«
Vsa začetna srčr.ost ie zapustila mo-ieea ljubega armnea In njegovo oko se Je zrosllo. da so debele grenke solze (držal se je kislo) padale na njegove lakira-
? Reno porabiti svoio dvfino obleko v službi. Družine železničarjev nimajo ne čevljev ne obleke, tako so njih otroci | prisiljeni izostajati od šolskega pouka. I Visoko število bolnikov med železničarji jasno dokazuje njihovo stanje. Zahteva po enkratnem rabavnem prispevku je ' utemeljena in povsem upravičena. Z ozi-1 rom na skokoma naraščajočo draginjo je tudi zahteva po zvišanju mezd in plač za 50% upravičena.
Nad 3000 železničarjev Je bilo radi stavke leta 1919. na železnicah odpuščenih, dasi po večini niso zakrivili nič drugega. kakor to, da so bili s svojimi tovariši v boju za zboljšanje njih socialnega j položaja solidarni.
Zaraditega ie utemeljena zahteva, da se sprejmejo odpuščeni železničarji, ki niso v času stavke zakrivili kakšnega kaznivega dejania, zopet v službo in da se jim povrne škodo, ki so jo utrpeli.
Da hoče osobje sodelovati pri se-1 stavi službene pragmatike, ki je v bistvu pogodba med delodajalcem in deloiemal-cem. je umljivo, ker mora taka službena pragmatika vsebovat ne le dolžnosti, marveč tudi pravice uslužbencev.
Potrebno ie. da se prizna železničarske organizacij^, ker je koalicijska pravica itak garantirana z ustavo. Delavske organizaciie so produkt naravnega razvoja družabnih razmer in vrše važno j funkcijo v družbi. Tudi za obrate, kjer so i njih Hani uslužbeni. imajo velik pomen. S tem se nikakor ne strinja odklanjanje dogovorov z njimi kar kaže nerazumevanje ali vsaj pomanjkanje smisla za potrebo sporazuma med delodajalcem in delojemalcem. Oblastno nastopanje v takih slučajih mora uslužbencem nujno vtepsti misel, da so prezirani in da na merodajnih mestih ni dobre volje za spoznanje in razumevamo njih želja. Lahko bi bilo dokazati, kako škodljivo mora vse to vplivati tudi na promet in nobenega dvoma ni, da so te razmere tudi v tesni zvezi z deruto. ki je nastala na naših železnicah in ki grozi da se utegne še stopnjevati.
Vse predložene zahteve ie gospod minister saobračaja odklonil. Zato si uso-iamo vprašati gospoda ministra saobračaja:
1.	V kakšnem razmerju so olače železniškega osobja napram plačam uslužbencev in delavcev v privatnih podjetjih? V kakšnem odnosu so do narašča-
 lomi
ne čevlje. Gledal me le proseče. Smilil se mi je odkrito vam povem, častiti bralci. tako. da bi b;l tudi jaz malodane glasno raiokal, če bi oa grlo mi ie bilo
kakor za vezano In kakor sem se tudi trudil, spraviti vsai besedico »milost« iz erla ni šlo. oa ni šlo
Sv. Peter oa me je ošvrknil s pogledom svojih 'usnlh oči in zdelo se mi je, kaVnr bi bil niegov pogled nekako škodoželjen. kar pa nc morem zagotovo trditi, pomignil ni ie s prstom, kar bi naj oo^nilo: »Ne toš. Jaka. vesel bodi. da nimaš ti nobenih sitnosti, ter je. obrnivši se k »Hanibalu«, začel tega izpraševati. Res. da sem oil sedal vesel, kajti začel se je eksamen. o katerem niti polnoizo-braženec ni imel dosti pojma in ki se je vršil v čisto drugem tonu, kot pa pogovor o ribolovu.
Sv, Peter: »Kdo sl?«
Prevaličan: »Zvest sin edino zveličavne katoliške cerkve.«
Sv. Peter:	»Sin	katoliške	cerkve?
Verjamem. Zvest? Tudi. A edinozveli-
loče 'draginje z ozirom na stanje !. 1914. pred svetovno vojno?
2. Radi katerih vzrokov ste odklonili zahteve železničarjev? Kako se strinja vaša izjava, da nočete pregovarjati z železniškim osebjem s členom 3.3. ustave, v smislu katerega ie delavstvu zajamčeno koalicijsko uravo. Ne smatrate li, da ste s tem pogazili princip državljanske enakopravnosti in. da ste s tem postavili železničarje v inferioren položaj?
3. Hočete ii pristati na to. da se skliče parlamentarna enketa. ki enaj preišče naše prometno stanje in zasliši železničarske stanovske organizacije o tem predmetu?
B e 1 g r a d. 17. februarja 1922.
Tedenski pregled*
Uporni Indijci so napadli avtomobil,
v	katerem se je peljal britanski prestolonaslednik. Ranjen sicer ni bil nihče, vendar je to angleškemu prestolonasledniku viden dokaz in resen opomin, kako je med indijskim ljudstvom priljubljen.
Kar se tiče Egipta je Anglija načeloma ugodila zahtevam te dežele in bo smatrala Egipt za popolnoma samostojen del države. Seveda je to za enkrat šele izjava. Kako se bo udejstvila, bomo videli kasneje.
Dejstvo, da zahtevajo Zedinjene države ameriške od svojih dolžnic v Evropi brezpogojno povračilo dolgov in da jim nočejo popustiti niti obresti, je evropske države precej neprijetno d i r n i 1 o. Zedinjene države so dale Evropi jasno razumeti. da iim tie marajo sipati svojih novcev, da bi ga Evropa zmetala za orožje, ki bi moglo kedaj ogrožati Ameriko samo. Povedala ie da se gospodarsko stanje v Evropi na ta način ne bo uredilo. To so si zapisali evropski diplomati za ušesa in začelo še je romanje državnikov iz Londona. Pariza in Rima.
Navzlic strahoviti katastrofi, ki jo doživlja Rusija radi lakote, narašča njen vpliv tako v Evropi kakor v Aziji, kjer ima Rusija na ozemlia daljnjega vzhoda mnogo več vpliva kakor Kitajska ali Japonska.
n
AmerP'- grožnie n* en; ;n (samozavesten na.-.mp Rusiie drugi stram so privedle en rento do te£? da so id: resno premišljati, kako uredbi zavoženo evropsko gosoodarsivo v' Bulonju sta se sestala ministrska predsednika dveh vr-
ča vne ne moreš	Slabo	poznaš	Kri-
stov nauk <■
Za cci ■'o.jg prst se je podaljša! obraz mojemu rojaku. Da mu pomorom tz zadrege. sem hotel stopiti bližje, a nisem se mogel premaknite Edino prsti na nogah so zamigljali, ker ceru ca takoj občutil neznanski mraz. sem odnehal. Ostal sem ukovan na licu mesta in siišri sem še vse kaj hujšega.
Ker s »katoliško« ni prišel daleč, je moj spretni rojak takoj povzel širše pojme na pomoč.
oživel sem vedno po krščansko.« »Bomo videli!«
Ne vem kako in odkod, začel je vlačiti sivolasi vratar neke papirje življenja (kakor se je mimogrede izrazil) na dan in ko sem mu pogledal preko leve rame, sern skoro umrl strahu (če bi mogel dvakrat umreti). List, kaj list, cel zvezek listov je dižal v rokah in, obžalujte tudi vi. cenjeni bralci, bila je zgodba o premogovnim na Lesah. Nagonsko sem začutil, di je moj rojak izgubljen, ko je sv.
T dilnih 'držav v Evropi, namreč angleški ministrski predsednik Llovd George in francoski ministrski preds.dnik Poinca-re, ki sta se, vsaj na videz, popolnoma sporazumela v vseh vprašanjih, ki se tičejo obnove evropskega gospodarskega življenja. Zlasti sta za to. da se genovska gospodarska konferenca na vsak način odgodi do 7. aprila in da do tega časa ni treba nobene Dredkonference Kar ju je največ zbližalo, ie njiju skrb radi Rusije. Vsa Evropa ve. da brez Rusije ni možna obnova, zato ie njena navzočnost na gospodarski konferenci neobhodno potrebna. A pri tem oi prišel v nevarnost za-I nadni imperializem, od katerega zavez-! niki nikakor nočejo odstopiti. Zato oro-; glašnta omenjena državnika vsemu sve-i tu. da udeležba Rusije na gospodarski konferenci še ne pomenja. da je Rusija kot država pravno priznana Ministrska predsednika sta se sporazumela tudi v drugi pereči točki, to je glede sankcij proti Nemčiji. Obveznost ki so jo prevzele evropske države, da se medsebojno ne bodo napadale, tie velja glede sankcij, ki bi se podvzele zoper Nemčijo. Iz tega sledita dva nauka, da se v sili sprijaznita tudi pes in mačka ter da so vse take konference le pesek v oči. ako se njihovih sklepov ne drže vsi pogod-nijci. kar je ravno v navedenem slučaju.
Predkpnferenea male entente, ki bi se imela vršit začetkom meseca marca v Ljubljani, je bila odpovedana, ker je češkoslovaški ministrski predsednik odpotoval naravnost v Prago.
Mala ententa se bolj in bolj ojačuje. Na genovski konferenci bo zastopana enotno kot velesila in bo obsegala poleg Češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunijc preTone tudi Poljsko in Grško. Z ozirom na rusko vprašanje bo prodrlo stališče dr. Benoma, ki ie za to, da se sovjetska Rusiia prizna.
Italijanska vladna kriza, ki se je radi nenrestanih težkoč vlekla kakor morska kača. je sedaj tako približno rešena. Novo vlado ie sestavil de Facta, in sicer bT(i? socialistov in fašistov. Javnost jo je i soreiela zelo hladno in je skoro gotovo, da sc ne bo mogla dolgo držati.
junaški kakor madžarski vitezi so tud’ vatikanski gardisti. Ker sta se dva itnl!ianska plemiča, ki tudi opravljata častne službe ori Vatikanu, dvoboievala iu je prijel oapež za ušesa in jima dvobo-ievanje prepovedal.
Peter listal na strani, na kateri je bila letnica 1921. — črno obrobljena.
»Povej, kako si opravljal službo kot krušni oče 1000 bednih kristjanov.«
V	moje neskončno veselje in tolažbo pa čudom čudo se moj rojak ni prestrašil in mnogo hrabrejše je začel jasno, tehtno odgovarjati. Niti glas se mu ni več najmanj tresel, ko je dejal, da on (sv. Peter) ni strokovnjak v pisarniških zadevah premogovniških pisaren. temveč ima kot nebeški vratar opravljati samo formalno službo (tukaj je imenoval zglednega duhovnika kot avtoriteto). Končal je: »Kar je vezano na zemlji, ie tudi vezano v nebesih, kar pa odpuščeno na zemlji, je odpuščeno tudi v nebeškem raju.« On da ima izreči samo svoj formalni »da«. V i potrdilo navedenih deistev in da mu je odpuščeno že na zemlji, je moj Prevalj-čan vihtel cel sveženj priporočil iz cerkvenih krogov ter opozoril sv. Petra na pravilne pečate in podpise tudi meni zna-: nih svečenikov.
(Dalje v prih. »Lj. Gl.«)
Dne 9. marca bodo. v Parizu zopet vadljali za nemška plačila ententi, in si-cer se sestanejo zastopniki Anglije, Francije, Belgije m Italije, ki bodo zahtevali vsak svoj ciel za stroške, ki jih po-, vzroča zasedba nemških ozemelj.
V	Avstriji preti izbruhniti mezdno gibanje. Delavstvo tkalne industrije je s 1. marcem odpovedalo kolektivno pogodbo. ker jim delodajalci nočejo izplačevati doklad, kakor jih določa kolektivna pogodba.
$
Pondeljkova sela narodne skupščine je razpravljala o poslovniku. Nekateri poslanci, med njimi Gostinčar in dr. Trumbič. so protestirali zoper nekatere točke, ker ie stal odbor, ki je sestavil načrt, pod pritiskom vlade.
Hrvaški listi priobčujejo spomenico, ki jo namerava poslati Hrvatski blok na konferenco v Genovi. Radič se hoče na vsak način uveljaviti pred svetom.
Slovensko časopisje se obširno bavi z uradniškim vprašanjem. Opozicionalni listi upravičeno očitajo vladi malomarnost v tem vprašanin Demokratsko časopisje pa se bife na prsi, češ vse, kar se ie storilo za uradništvo, smo dosegli mi. Vendar uradništvo še sedaj ničesar nima in strada nadalje.
Politim® vesti.
-j- Zakaj so potegujejo »samostoi-nežl« za vladne koristi. »Kmetijski list« z dne 23. pr. m. priznava, da so dobili »sa-mostojneži« od dr. Žerjava 400.000 I< za svojo stranko. Vendar pa povdarjajo, da so dobili ta denar od dr. Žerjava kot zastopnika vlade in nikoli ne kot zastopnika demokratov. Tudi so že polovico tega denarja vrnili, ker hočejo biti pošteni bi ne umazani. Iz tega razloga so seveda bili pri vsaki najmanjši priliki za vladno predloge, ker »roka roko umije«.
+ Modrost vladnih podrepnikov. »Jutro« zagovarja v današnjem uvodniku naš parlament, ki da je »mlad in ni čuda, da se pojavljajo v njegovem delu mnoge hibe«. Pravi, da morajo vladni zastopniki reševati najbolj težavne naloge na celem svetu in da se zato ne smemo čuditi, če zahteva na primer finančno ministrstvo za dva meseca 400 milijonov kron, ne da bi pozneje polagalo
o	teh milijonih sploh kak račun. Radi verjamemo vladnim podrepnikom, da opravljajo neverjetna junaška dela, izmed katerih se odlikujejo v zadnjem času plasti tri dela, znamenja njihovega človeškega oojmpvanja. So pa to vislice, postavliene pred kratkim v Zagrebu, Tuzli in Belgradu.
+ Nacionalistična vzgoja poganja lepe sadove. Pretekle dni so fašisti na prebrisan način ukradli iz našega konzulata v Turinu jugoslovansko zastavo, ki so jo na dvorišču univerze zmagoslavno zažgali. Naš konzul ie razjarjen obvestil
o	tem dogodku policijo, ki že išče krivce. Ni izključeno, da nastanejo zaradi tega incidenta nevarni diplomatski zapletljaji.
+ Konferenca male antante. Kakor poročajo iz Belgrada. se bo vršila konferenca male antante_ v Bratislavi, in sicer že danes. Na konferenci bodo obravnavali stališče proti sovjetski Rusiji katere se bofe vse imperialistične države.
4- Pogodbe Imperialističnih državnikov. Po londonskih poročilih sta sklenila Poincare in Llovd George garancijsko pogodbo za dobo 20 let. Sporazumela sta se tudi o ruskem vprašanju, in o
vprašanji! razoroževanja na morju. Frnacozi so zelo nejevoljni na Ameriko, ki je dala vkljub pogodbam na \vashing-tonski razoroževalni konfcrenci graditi kar 120 novih podmornic, medtem ko gradi podmornice tudi Japonska, in siccr na vse kriplje.
rr Pod kakšnimi pogoji posodijo An- ' gleži čehoslovaški republiki milijone. V finančnem odseku so razpravljali po prihodu dr. Beneša iz Londona o angleškem posojilu Čehoslovaški. Angleži kot kramarji po poklicu zahtevajo kot jamstvo za posojilo zastavitev dohodkov tobačnega monopola.
-!- Evropske velesilo za obnovo Evrope. Po vzpodbudi komiteja za organizacijo mednarodnega osrednjega sindikata za obnovo Evrope, nameravajo ustanoviti nacionalne sindikate Italija, Nemčija, Belgija, Francija in Anglija. Temeljna glavnica posameznih sindikatov bo znašala okoli 20 milijonov funtov, osrednjega pa okoli 200 milijonov.
Iz strani?:®.
Spodnja Šiška. Danes zvečer kakor vedno diskusijski večer v »Zadružnem domu.'. Polnoštevilna udeležba dolžnost. Začetek točno ob 19Vl>.
Šmartno pod Šmarno goro. Tukajšnja krajevna organizacija KDZ sklicuje svoj redni občni zbor za. nedeljo, dne 5. marca ob 14. uri v hiši g. Jakoba Jerasa na Vikerčah. Sprejemali se bodo tudi no-
vi	člani. Točna udeležba vseh članov dolžnost. — Odbor.
Krška vas. Na občnem zboru v Krški ,vasi dne 12. februarja so bili izvoljeni v odbor sledeči sodrugi: Franc Gričar, zid. mojster za predsednika, Jožef Jazbec, zidarski pomočnik za podpredsednika, Ivan Šebilja, zid. pomočnik za tajnika, Martin Piltauer, pismonoša za namestnika, Anton [Tomše, zid. pom. za blagajnika, Jožef Piltauer za namestnika, za preglednika Andrej Miiler, čev. moj. in Ivan Prah, posestnik, kot odborniki pa Franc Lopatič, kovaški mojster, Ivan Soško, posestnik, Zo-jfcalj Alojz in Jože Glibe.
Brežice. Na občnem zboru, ki se je vršil dne 5. II. so bili izvoljeni sledeči člani v odbor: za predsednika Ivan Baraga, Črnec, za podpredsednika Jože Perkman, Brežina, za tajnika Ivan Deng, trgovec, Brežice, za namestnika Franc Warletz, lesni trgovec, Brežice, za blagajnika Jeronim Ivič, ključav., Brežice, za namestnika Ivan Kreačič, zidar, Brežice, za pregledniku pa Ivan Filipčič, kmetovalec Zakot in Ivan Kramer, krojač v Brežicah.
Šmartno ob Dreti in Bočna. Krajevna organizacija KDZ v Šmartnem in Bočni vabi vse svoje člane na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 12. marca ob 14. pri Florijanu Cajnerju v Vologu. Člani naj prinesejo svojo izkaznico s seboj, ker bodo lahko plačali svoje prispevke. Treba je, da oživimo, zato naj vsak član izvrši svojo dolžnost in naj ne zadržuje rednega delovanja. Razgovorov bo mnogo, zato naj pride vsak. Kdor ne bo do 12. poravnal svoje zaostale prispevke, bo izključen. — Odbor.
Sevnica. Dne 5. marca se bo vršil občni zbor krajevne organizacije KDZ v Sevnici. Dnevni red.: 1. Poročilo dosedanjega odbora. 2. Načrt nadajjnega delovanja. 3. Razno. 4. Volitev novega odbora. Pobirala se bo tudi članarina in sprejemali se bodo novi člani. Točna in polnoštevilna udeležba dolžnost — Odbor.
Breg ori Ptuju. Krajevna politična organizacija KDZ v Bregu vabi na javen
shod, ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. marca ob 14!£. v gostilni g. Leskošeg.
člani, ki so s prispevki v zaostanku, bodo imeli priliko, poravnati jih. Poživljamo vse člane, najjskrbe, da bo v organizaciji red.
Sodrugi odborniki naj pridejo pol ure pred začetkom. K obilni udeležbi vabi odbor.
Is strok, gibassls.
Seja novo izvoljenega odbora podružnice kovinarjev v Ljubljani se bo vršila v sredo, dne 1. marca zvečer takoj po delu v društvenih prostorih Šelenbur-gova ulica 6, II. nadstropje. Udeležba dolžnost! — Predsednik.
¥€sfžfs?k Svobode.
Centralna knjižnica »Svobode«, slovenski oddelek, se danes, v sredo 1. marca ob 6. zvečer odpre v Zidovski ulici 1, I. nadstropje. Knjižnica bo za sedaj odprta vsako sredo od 6. do pol 8. zvečer, soboto od pol 5. do pol S. zvečer in nedeljo od pol 11. do 12. dopoldne. Vpisnina znaša 1 Din. Pristop imajo člani »Svobode«, člani strokovnih organizacij in člani zadružnih organizacij.
vesti.
Naročnikom. Morali smo zvišati naročnino. Naš list nima za seboj tistih ve-rižniških krogov, ki vzdržujejo druge časopise, da zakrivajo njih umazane špekulacije. če se draginja kar naprej viša in viša, pomeni to, da se steka vedno več denarja v roke bogatašev, delavno ljudstvo pa se mora svojih potreb vedno bolj odrekati. Kajti, če dobiva še toliko več denarja, mu to nič ne pomaga, ko se pa blago še veliko bolj draži!
Odslej bo veljal »Ljudski Giasc 7.20 pk letno, 0.60 pk mesečno. Vsak mora priznati, da 60 dkg pšenice res ni veliko.
V	marcu bomo računali 1 pk — 4 Din. = 16 K, čeprav velja še danes pšenica 18.50 K in bo do konca meseca še poskočila. Za april bomo pa določili koncem marca. Kdor plača pa že zdaj, mu potem ne bo treba doplačevati.
Pokrajinski odbor SSJ je na svoji seji v nedeljo, dne 26. februarja izrazil svoje popolno soglašanje z delom pokrajinskega načelstva, tajništva in uredništva »Napreja« In »Ljudskega Glasa«. Sklep je bil soglasen, udeležba popolna, samo en član je bil odsoten, drugi se je pa opravičil
Popravek: V uvodniku »Napreja« štev. 43. sta izostali dve besedici: »v sebi«. Zaradi važnosti odstavka, čigar vsebino naj vsi čitatelji dobro premislijo in pri vseh svojih znancih razširijo, smo se odločili vseh 8 vrstic še enkrat objaviti: Vi, ki poznate bedo, Vi, ki veste, kaj ie glad, ne premišljujte o krivičnem sedanjem redu, ne hudujte se, da sita gospoda ne bo dala niti drobtinice od svojih potic, niti kapljice od svojega šampanjca
—	izpremenite ta krivični družabni red v sebi s tem, da daste od svoje malenkosti nekaj malega — to pa takoj!
Obdavčevanje vozil. Kmetskih vozov, ki se uporabljajo za prevažanje lastnikovih potrebščin, sploh ni treba prijaviti.
Proč z beračenjem! Finančni odsek občinskega sveta je sklenil, da se mora beračenje prepovedati, a tako, da se podpiranje ubožcev organizira na moderen
način. Mestni magistrat se je obrnil do vseh prizadetih in imovitejših krogov, da bi se s primerno mesečno vsoto odkupili beračenja. Doslej se je odzvalo zelo majhno število in še to iz neimovitlh krogov. Mestni magistrat torej poživlja vse prizadete, da se čimprej in častno odzovejo, ker bo drugače prisiljen, da uvede primerno novo davščino. (To bi bilo po našem mnenju tudi pravilno, ker z samovoljno odkupitvijo je stvar taka, da jo bodo njeni nosilci čim bogatejši, tem bolj — smatrali le za nekako milost, kar pa ni. Davek naj se uvede in sicer progresivno: Kdor ima največ, da največ! Ur.)
Vybor Československe Obec u Ljubljani svolava dne 4. brezna t. r. o 8 hod. večerni v restauraci Narod, domu radnou valnou hromadu.
Konjski semnji. Vsled odredbe pokrajinske uprave so radi slinovke konjski sejmi v Ljubljani ukinjeni.
»Državna posredovalnica za delo«. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 12. do 18. februarja 1922 dela 221 moških in 83 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 159 moških in 89 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 114. Dela iščejo: rudarji, viničarske družine, kleparji, kovači, kovinarji, mizarji, kolarji, sodarji, natakarji, natakarice, zidarji, tesarji, strojniki, kurjači, pisarniške moči, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. — V delo se spreimejo: rudarji, mizarji, viničarji, zidarji, lončarji, vrtnarji, kovači, hlapci, dekle, poljski delavci, likarice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Le tako dalje! V četrtek dne 23. iebr, se je vršila diskusija prvikrat v gostilni pri Jelenu v Celju. Prišlo je 53 zaupnikov od vseh organizacij k predavanju s. Korena. Duh proletarske zavednosti je začel očividno rasti in jih napajati s socialističnim prepričanjem. Le tako naprej po tej poti korak za korakom proti cilju — Svobodi proletariata. — Od sedaj dalje se bodo vršili diskusijski večeri redno vsak četrtek ob 7. zvečer v gost. pri Jelenu. Gledali bomo, da priskrbimo tudi drugih predavateljev najsibode iz Celja ali Ljubljane. Do posečanja diskusij ima pravico le članstvo, ki se izkaže z legitimacijo.
Protestni shod v Celju. V nedeljo, dne 26. pr. m. se je vršil v Celju v »Unionuc veliki protestni shod proti deveturnemu delavniku in naraščajoči draginji. V nabito polni dvorani je sodr. Bemot lepo orisal pomen Burnega delavnika. Pokazal nam je pravi izvir draginje. Enoglasno in z velikim navdušenjem so navzoči sprejeli resolucijo ,ki je enaka oni, sprejeti na ljubljanskem protestnem shodu. Sodr. Leskošek je povedal, kako trdno so se sklenili kapitalisti vseh narodnosti, da strejo 8urni delavnik, oslabijo moč naše organizacije in zopet vržejo tisoče naših bratov na cesto v bedo. Pozval je delavce, da se strnejo in vstrajno borijo. Enoglasno se je sprejela resolucija, katero objavimo v prihodnji številki.
Sodr. Krušič iz Trbovelj je povedal, da naši boji ne bodo mali, toda pod rudečo zastavo nam je zmaga gotova. Značilen je bil poziv sodr. Oseta, ki je povdaril v imenu vseh onih, ki so tlačeni, da je -ir-mada pripravljena. Godi se nam kot Kristusu. Bil je žejen in dali so mu žolča piti. Mi smo lačni in nas z 9umikom nasičijejo. Sodr. Koren je pozval navzoče, da se usmilijo onih, ld gladujejo onstran meje, v
tudeči Rusiji. Sodr. Čebular je pozval navzoče, da ne pozabijo duševne hrane. K zaključni besedi se je oglasil sodr. Bernot, ki je opozoril navzoče na gibanje žensk — na naš tisk — na alkohol, nevaren bacil našega naroda. Zborovalci so sprejeli tozadevno resolucijo. Celjski sodrugi so napovedali hud boj strašnemu strupu.
Omenimo naj še, da je v imenu Zveze jugoslovanskih železničarjev izjavil gosp. Jerše popolno solidarnost z nastopom naših organizacij. Vendar ni bilo videti nobenega navdušenja za koalicijo vseh strokovnih organizacij. Celjski sodrugi namreč pravijo, da nam je rumena barva že parkrat namazala oči in nas izdala.
Celjski kapitalisti, zapišite si v album, da imamo armado pripravljeno!
Ljudsko vseučilišče v Celju. V pon-deljek, dne 6. marca ob pol 20. predava g. ravnatelj o »Življenju rastlin«. Sodrugi. posečajte to visoko kulturno institucijo.
Za Rusijo. Od L marca naprej bomo redno poročali o uspehu naših zbirk za gladujočo Rusijo. Malo imamo, a še to damo, ker ne vemo, kaj nas še čaka.
Ogromen požar v Mariboru. V nedeljo dne 26. februarja t. 1. okoli 14. so zapazili sredi paromlina med drugim in tretjim nadstropjem prvi plamen. Paromlin je trinadstropna stavba in se nahaja nasproti tovornega skladišča mariborskega glavnega kolodvora v Melju. Gasilna akcija je bila zelo težavna in naporna. Vladala je grozovita vročina. Akcija pa je bila oteš-kočena tudi vsled pomanjkanja vode, kajti mestni vodovod ni zadostoval in so morali vodo voziti iz malega potoka. Kako je požar nastal, še -ni popolnoma uradno dognano. Domnevajo, da je ogenj podtaknila hudobna roka. Razni časopisi poročajo, da so v soboto delavci zahtevali od lastnika dr. Franza povišanje mezde, a jim je to zahtevo odldonil z besedami: »Raje vidim, da stoji mlin prazen, kakor da povišam plače.« V ostalem poroča »Slovenski Narod« z dne 28. februarja izvirno, da je delavstvo stalo že delj časa s podjetnikom v napetem razmerju. Omenja tudi, da je delavstvo zahtevalo 40% povišek, podjetnik pa je baje privolil samo 20%. Taka in slična poročila hočejo sedaj izrabiti položaj mezdnega gibanja s požarom. Nekdo skuša zvaliti vso krivdo na delavstvo, ki se je slučajno nahajalo v mezdnem gibanju. Taka poročila so razburljiva za vse delavstvo ter ne uplivajo dobro na itak že skrajno slabe razmere, v katerih delavstvo živi. Delavstvo se namreč ne more zadovoljiti s takimi poročili, dokler se ne bo zadeva pojasnila uradno. Osrednje društvo živilskih delavcev zavrača vsako tako vest, ki bi znala škodovati njegovim članom. Kdor bi hotel in skušal izrabljati mezdna gibanja v svrho raznih nastalih slučajnih dogodkov, ter natolcevati, da je krivo delavstvo, si bo zadal pečat surovosti in nerazumevanja delavskega eksistenčnega vprašanja. Uradno in popolnoma nepristransko naj se dožene krivda ali krivec požara, ki bode itak svoje dejanje pred zakonom zagovarjal. Torej ne namigavati in natolcevati, ker delavstvo bi znalo povrniti milo za drago. — Mimogrede povemo, da je osrednje društvo z dne 18. februarja t. L poo oprav. štev. 172/22 vposialo spomenico na Zvezo industrijcev za vsa mlinska podjetja v Sloveniji. Do danes ni prišel noben odgovor. Zveza industrijcev in podjetniki niso do danes niti odgovorili. Javnosti sporočamo, da se posamezne skupine delavcev ne morejo pogajati same.
Pogajanja se izvrše skupno v Ljubljani. — Osrednje društvo živilskih delavcev.
Kapitalisti so se že oglasi?:.
Vlada »namerava« neko malenkostno oddajo imetja, seveda le da nasuje ljudstvu peska v oči. Toda tudi proti temu so seveda vsi tisti, ki kaj imajo, isto tako, kakor proti davku na vojne dobičke. Tu podajamo njih poročilo:
»Gospodarske korporacije v Ljubljani so imele na poziv trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo dne 24. t. m. pod predsedstvom zborničnega predsednika gospoda Ivana Kneza konferenco, katere so se udeležili zastopniki industrialnih, zadružnih, kmetijskih, trgovskih, hranilnič-nih, obrtnih in denarnih organizacij. Konferenca se je med drugim pečala z vprašanjem davka na vojne dobičke za 1. 1920,
0 katerem se čuje, da ga namerava finančna uprava v naši državi uvesti. Po izčrpni razpravi, v katero so poleg predsednika gospoda Kneza in referenta gospoda dr. Windischerja posegli gg. dr. Basaj, ing. Šuklje, predsednik Dragotin Hribar, predsednik Ivan Frelih, zastopnik Kmetijske družbe ing. Lah, gg. Josip Lenarčič, Ivan Mohorič, Franc Stupica. Ivan Rakove, Engelbert Franchetti, sc je soglasno sklenilo, vložiti v posebni spomenici ugovor proti razširjenju zakona o davku na vojne dobičke na leto 1920 ter proti uvedbi 100%nega poviška na vse direktne davke j brez razlike. Opozoriti je zlasti na visokost hišno najemninskega davka v Sloveniji. Spričo nameravanega davka na imetje po progresiji se je sklenilo zahtevati, da se da gospodarskim korporacijam prilika, zavzeti stališče proti takemu dalekosež-nemu novemu davčnemu bremenu.«
Oglejte si pred vsem ta imena! Gosp. predsednik I. Knez je znan iz sodnih razprav, pri katerih je bil »vsled svojega visokega socialnega stališča« prav miio obsojen, čeprav je zagrešil najhujši greh, ki je mogoč: prodajal je moko pomešano z raznimi zdravju škodljivimi stvarmi. Pisali smo takrat o tem in povedali, da v kapitalističnem redu tatove izpuščajo, tatiče pa obešalo. Oglejte si tudi vse te organizacije! Tudi zadružne, kmetijske, hranilnlčne in obrtne organizacije so zraven. lei so zastopale marsikaterega izmed naših ljudi, ki še ne vedo, kam spadajo!
Postavili so sc tudi proti 100%nemu zvišanju direktnega davka. I seveda! Stoodstotno zvišanje pomeni še enkratno obdavčenje, kdor je plačal 100 K, bi moral plačati zdaj 200 K. Proti 10.000%ncmu povišanju posrednjih davkov pa niso prav nič nastopili, ker jih ne tarejoj takemu bogatašu je vseeno, aii veljajo vžigalice , 1 vinar ali pa 2 K!
Delavno ljudstvo! Poglej, kako pridno delajo kapitalisti! Sram bi jih moralo , biti, pa jih ni, ker vidijo, da se ljudstvo J ne briga za vse to. Ti p_a dokaži, da se
1 brigaš! Zboruj in povej glasno, da hočeš I oddajo imetja, da hočeš obdavčenje po ; dohodkih, da pa nikakor ne maraš krivič-i nih in tatinskih posrednjih davkov. Ne
I	čakaj prerokov, samo se zgani. Še go-! vornika ti ni treba. Razpravljajte o boju
proti draginji iz zadnjih številk »Ljudskega Glasu«, razširite ta pravična načela med najzaspaneišimi ljudmi. Čitajtc jim vsaj iz našega koledarja str. 53. do 62.1
Ce ne bomo vedeli, kako nas skubijo, nas bodo skubli še boljj
Liter vina velja 10 dinarjev, »Naprej'« velja za ce! mesec samo dinarjev. —
i	Premišljuj,	preduo izbereš!!
Grm pri Novem mestu. Tukajšnja okolica velja za trdnjavo samoscojnežcv, vendar pa prihajajo tudi pri nas polagoma do zavesti, da jih vodijo samostojneži prav temeljito za nos. Do tega spoznanju jih ni privedla samo vladna politika samo-stojnežev v narodni skupščini, temveč tudi »delovanje« tukajšnjih samostojnih voditeljev. Na državni kmet. šoli na primer smo imeli za ravnatelja inženirja Vedcr-njaka, o katerem smo bil trdno prepričani, da bo mož na svojem mestu, toda bridko smo se varali. Ta samostojni junak je kar čez noč zgubil vsako razsodnost in blatil ugled šole na ta način, da je noč za nočjo moral bežati pred fanti, ki so ga podili skozi koruzo, ker je hodil vasovat k njihovim dekletom, čeprav je oženjen in ima otroke. Radi neverjetne spolne strasti je tako zanemarjal službo, da so ga morali iz previdnosti premestiti v Maribor, kjer dela sedaj pokoro za svoje grehe. Namesto njega smo dobili novega ravnatelja v osebi vinarskega nadzornika Skalickega, ki je vsem ljudem v okolici v prav dobrem spominu, ker je bil za časa vojne žitni komisar. Lahkoverni ljudje so zopet pričeli upati, čeprav so sc o nepoštenosti samostojnih voditeljev že lahko neštetokrat prepričali. Toda prišli so vnovič iz dežja pod kap. Novi ravnatelj se je začel uve- . ljavljati s tem, da izrablja učence za privatna dela v svoji razkošni vili, da se poslužuje^ šolskih dekel za donašanje raznih potrebščin za svoje gospodinjstvo iz mesta, da je odpovedal siromakom, oblago-uarjenim z otročiči, mleko, da je da! šoli zelenjavo, pa zato dobil ppl prašiča, da je odslovil že dva hlapca in' deklo na predlog svoje žene, katero morajo pozdravljati z »milostljivo« itd. Ta čedni ravnatelj je odslovil pred kratkim sedemnajstletnega vrtnarskega vajenca iz službe, ker je nosil v družbi s svojim tovarišem zelenjavo v mesto brez vrtnarjeve vednosti. Prizadetega učenca so prvič zasačili jiri takozva-ni »tatvini« in ne bi smel gospod ravnatelj na noben način tako ostro postopati. Fant je moral iti služit k nekemu kmetu v okolici, kjer mu je stroi odrezal roko do rame. Da bo ravnateljevo socialno čuvstvo-vanje še bolj nazorno osvetljeno, pripominjamo, da je odpustil iz službe tudi prvega vrtnarskega vajenca, ki se je učil že poldrugo leto in je sedaj brez poklica. Najlepše pa šele pride. Na kmetijski šoli si je dal na novo urediti ves grajščinski trakt prvega nadstropja, kjer je pustil drago poslikati sobane, podove namazati, peči pre-narediti itd. Napeljal je tudi električno razsvetljavo v zadnji kotiček svojega bodočega stanovanja. Ne bi imeli prav nič proti temu, če ne bi videli, kako malo se briga na drugi strani za šolsko gospodarstvo, da je gluh in slep za popravo in nakup krvavo potrebnega orodja za obdelovanje zemlje, za razbite vozove, za polomljene kozolce itd. Preureditev njegovega bodočega stanovanja, obstoječega iz osmih velikih sob, ne vštevši več kabinetov, je že sedaj stala okolo 50.000 K. Tisti, katerim niso znane naše novomeške razmere, naj pomislijo na železničarje v vagonih, na financarje v barakah in na stanovalce v mestu, kjer se kar gnetejo zaradi stanovanjske krize in bodo še bolj razumeli početje tega samostojnega junaka. Na samostojnih »junakih« smo v novomeški okolici precej bogati in lahko takoj še enega navedemo. Je to strokovni učitelj Malasek, ki ni imel pred kratkim še nič imetja. Toda vzel je v najem grajšeino Srebrniče, s čimer je oškodoval male kmete na Brdu, Drski, Kandiji, Srebrničah, Boričevem, ki so imeli v najemu posamezne parcele in katerim ne odstopi no-
bene njive v najem. Opomogel si je s tem,1 da je kupil od šole po cenah, ki si jih je sam narekoval, prašiče, krave, telice in bika. Izposojeval si je za obdelavo zemljišča šolske vole, potem stroje in ostalo kmetijsko orodje. Samoobsebi je razumljivo, da je veliko tega orodja pokvaril na škodo državne šole, tako na primer kosil-ni stroj, ki ga je za silo popravil monter Prezelj u mesta. O vsem tem »delovanju« samostojnih junakov je prav dobro informiran kmetijski svetnik Rohrman, ki je nadzornik šole, vendar ni do danes še ničesar ukrenil. Kmečko delavno ljudstvo, koliko časa boš še trpelo početje samostoj-nežev, od katerih se pustiš voditi za nos!
—	Več zavednih kmetov.
Iz Čateža ob Savi. Utrujen od težkega dela in boja je odložil naš vrli šodrug M. Rudman predsedstvo naše krajevne organizacije. Neumorno je vršil svojo nalogo v občini, kjer životari nebroj strank in strančič in skrbel, da se ni razbil naš čolnič v burnih viharjih ob nevarnih pečinah. Naša organizacija je prestala svojo bridko izkušnjo in sedaj vojuje boj naprej, za staro pravdo, za korist izkoriščevanega ljudstva. Razumljivo je, da se je v teh pretresih zmanjšalo število naših udov, toda ti, ki jih imamo, so zavedni, neupogljivi ko gora, s katerimi lahko računamo na bodoči naš razvoj in uspeh. O novo izvoljenem predsedniku B. G. smo si svesti, da bo istotako kakor njegov prednik vstrajal na svoji težavni poti. Naj se ne straši viharjev, ki se bodo zaganjali vanj, ker mu bomo vsi njegovi sodrugi zvesto stali na strani v vsakem boju. Tudi raje poginemo, nego bi se udali sramotnemu suženjstvu naših krvosesov.
Lesno delavstvo v Dovjem iu Mojstrani. Mnogo so se že trudili sodrugi govorniki z Jesenic in iz Ljubljane, da bi dovškemu in mojstranskemu gozdnemu delavstvu vzbudili zavest, da je močna, enotna organizacija nadvse potrebna. Delavstvo te doline naj bi se združilo ter skupno nastopilo proti današnjim krvosesom. Toda tedaj, ko smo delavstvo vabili na sestanke, da se pogovorimo, kaj naj se ukrene, kako naj se združimo, da ne bodo pijavke z nami postopale ko s sužnji, smo privabili mesto delavstva le prazne stene. Vsak je bil mnenja, češ, saj rti vse skupaj nič. Tudi smo že imeli vplačevakiico, h kateri je takoj pristopilo nekaj članov, ki so plačali dvakrat prispevke. Ko so pa uvideli, da jim še ni storila organizacija čudeža, so opsovali izvoljene zaupnike s sleparji in zahtevali prispevke nazaj. Niso pri tem prizadeti vsa, pač pa večina. Je nekaj oseb, ki imajo voljo za organizatorično delo, a si ne upajo, ker jim je neki gospod te družbe zagrozil, da bo vsak odpuščen iz službe, kdor bo nagovarjal delavstvo za organizacijo. Ta bojazen je v drugem pogledu sicer upravičena, ker je vsakemu delavcu težko žrtvovati svoje delo vsled nezavesti svojih sodelavcev, ki bi mu ne stali v resnem momentu na strani. V poletju je šlo Še nekako naprej, ko pa je nastopila zima ter z njo vedno naraščajoča draginja, so se pokazale posledice delavske brezbrižnosti. Delo se je omejilo, delavstvo je bilo na zimo odpuščeno in ostalo je samo nekaj starejših. Kakor prej delajo tudi zdaj 9 ur dnevno. Na žagi pa, katera bi morala zaposliti 24 delavcev na 3 šihte dnevno, se je pa delo s privolitvijo delavcev samih razdelilo na 14 oseb, ki delajo po dvanajst ur na dan, ne da bi imeli plačo nadur. Tu se je pokazala nezavest delavstva, ki so se prodali ne upoštevajoč svojih brezposelnih
sodrp.gov, za zelo sramotno plačo kapita- v listiČni družbi ter s tern zaslužili, da jih Drogiramo kot izda*ice svojih sodrugov. Apeliramo na Vas, vzdramite se, popravimo to kar smo zamudili s tem, da stopimo takoj enodušno v organizacijo lesnih delavcev, ki bo zastopala Vaše interese. To pa velja za vse lesne delavce, ne samo za one pri družbi »Sava«, nego tudi v vseh drugih podjetjih.
Gorje pri Bledu. Resen opomin lesnim delavcem v okolišu Gorje.) Delavci, kje je vaša nekdanja radikalna navdušenost? Kaj še vedno čakate, da vam pride odrešenje iz neba? Skoraj, da vam ni zopet umrla vaša podružnica lesnih delavcev! Torej, zavidanja vredni reveži, kam jadrate? Otresite se vaše zaspanosti in poglejte že enkrat resnici v obraz. poglejte se enkrat vsi lesni delavci odkrito v obraz, brez sovraštva, brez demagogije. brez osebnosti in spožnali boste, da je treba zaklicati na ves glas: Kapitalizem nas izkorišča, pa najsi bo domač ali tui! Kai res mislite, da so vam razni podjetniki iz milosrčja plačevali po gostilnah oDoino pijačo? Kai še! Zato, da vas telesno in duševno uničijo. Niihove napitnine ste v svoji nezavednosti že tisočkrat prislužili. Nič ne pomaga zabavljanje čez draginjo, tudi ne čez vašo lastno organizacijo, ker ona ie ravni) tako — zaspana, kakor ste vi — radi vas! Razne radikalne debate v zakajenih gostilnah vas ne bodo rešile. Moč imate, pa je ne znate ali nočete uporabiti. Združite se v močno zavedno delavsko armado. ker rešitev delavstva je delo delavstva samega. Odprite oči in preglejte sledeče številke: Kacon ima letos dobička 5 milijonov, Hudovernik, Resman, Mulei. vsak oo ftiri milijone, tovarna pohištva »Vindgar« zasluži pri enem bukovem hlodu od 300 do 600 K. Kdo je zaslužil ves ta leni dobiček? Morda podjetniki, ki so se celo leto veselo zabavali po gostilnah in zabavljali čez leno delavstvo? Zapomni se lesni delavec, da te ne bo rešilo ne 10 ne 12 urno, še manj pa nadurno delo. tud' nobena organizacija ti rešitve ne bo prinesla če boš to organizacijo zanemarjal. Rešila te bo le tvoja lastna zavest, ker pa si poedinec preslab za ta ogromni boi, združi se v lasmi Strokovni organizaciji lesnih delavcev za Slovenijo. Kličem vam, lesni delavci vseh oodjetij v okrožju Gorje: Na plan! Le v slogi in zavednosti ie proletarska moč! — Lesni delavec.
Iz Pisec. Za odgovor na dopis iz Pišec v »Ljudskem Glasu« št. 31, z dne 9. februarja * 1922 prosim, da sprejmete v Vaš cenjeni list naslednje vrstice v pojasnilo: Ni res. da ljudi na vse mogoče načine šikaniram in jih naganjam k županu in tudi k predsedniku agrarnega odbora po drva in travo. Res pa je, da mi je agrarni odbor Pišece pismeno pre-novedal sekanje in izvoz drv iz graščinskega gozda. Takrat sem poslal nekaj strank k predsedniku agrarnega odbora Pišece, nai jim nakaže drva. Ker pa odbori te pravice nimajo, je okrajno glavarstvo Brežice prepoved razveljavilo in CA drva strankam zopet dajejo. Kar pa zadeva mene tcot upravitelja, da me priporočajo oblastvom, naj le storijo, ker višje oblasti dobro poznaio moj predpisani delokrog. Kar se tiče moje razprave z županom, ta še ni končana in jo nikakor no zadržujem iaz. Ker si nisem v svesti njkakega napačnega dejanja ne proti narodu ne proti državi, pričakujem konca razprave z mirno vestjo. Kar je pa dopisnik o krvi in milijonov pisal, lahko
sam spozna, 'da ie vse prav smešno. ^ Josip Sagi, upravitelj graščine Pišece.
Šmartin pri Slovenjgradcu. Čujte ljudje božji, kaj vse se pri nas godi! Vsako nedeljo ofer. Enkrat za sv. očeta, za sv. misijone, za lačne bogoslovce; dru-gokrat za božji grob, za zidanje in popravljanje cerkve, Bog si ga vedi kje, za popravo pokvarjenih orgel, potrebnih cerkvenih stolov, preglodanih zvonskih štrikov in Bog ve kaj vse: samo ofer za krpanje čevljev sv. Martina še ni bil, za drugo pa že vse. — V predpostnem času je vsako leto tudi v farovžu poduk iz krščanskega nauka za oženjene in neože-njene, za bogate in uboge, za delavce in posle, obenem pa delitev spovednih listkov. Kdor hoče imeti listek, mora globoko seči v dejžek, kjer je papir tako drag in gospod nimajo nikdar denarja za sveče. — Pa vse to ni nič! Zvonov nimamo! Vojska jih je vzela. Eden zvon je sramota za šmarske iarane! Mora jih biti najmanje pet, če stanejo eden ali dva milijona, to je vse eno. — Ker v sedanjem tako bogatem času. ko stane kilogram moke 30 K in kg svinjske masti 100 K, ubogi delavec pa niti za kg moke na dan ne zasluži, nočejo farani prostovoljno darovati milijonov za zvonove, so gospod dekan naročili s prižnice gospodu kaplanu in tistemu nerodnemu Šurčku. ki vsako nedeljo drega pri maši farane z grebljico pod nos. opoldne pa pomaga gospodoma v farovžu obirati kosti, da naj vzameta največjo farovško mavho ter gresta od vasi do vasi. od hiše do hiše, od kmeta do oferja, od dninarja do posla, od Boga zavrženega liberalca do bedastega samostojneža, ki ne zna stati na svoiih nogah ter pobereta od vsakega že naprej določeni znesek za zvonove. Dekle plačajo 100—200 K. hlapci 200 do 500 K. dninarji in delavci 500—1000 K, bajtarji 1000—3000 K. kmetje 3000 do 50.000 K, veleposestniki, veletrgovci, ve-leobrtniki in drugi 50.000—100.000 K, Seveda oni. ki so naročeni na »Slovenskega Gospodarja«. »Stražo« in »Cvetje sv. Frančiška« primerno manje. socialisti pa toliko več. Izvzeti so samo g. dekan, veleposestnik in milijonar: gospod kaplan, posestnik več stotisoč kron vrednega posestva: šepavi Šurček in farovška kuharica, ki vsako nedeljo pride z drugo novo obleko v cerkev. Na ta način je mogoče, da bomo imeli na N;kolovo. če ga kdo od nas dočaka, že nove zvonove.
—	Zdai pa vas vprašam gospod dekan, kaj pa je z denarjem, ki ste ga dobili za rekvirirane zvonove in z denarjem, ki se pobira že toliko deset in desetletja pri pogrebih za zvonove? Kaj je z drugim cerkvenim denarjem? Ali je res vse to šlo za vojno posojilo? Ali je zdaj primeren čas za nakup čisto nepotrebnih dragih zvonov, ko liudje stradajo in nimajo kaj obleči? Ali nas hočete res poprej, kakor greste v že davno zasluženi pokoj, še čisto izmozgati? Vam g. kaplan moramo še farani dajati v sramoto dvajsetega stoletja vsako jesen mastno bernjo, zato da nas pri vsaki priložnosti gulite med letom. Ali bi ne hoteli prepustiti vašega mesta enemu drugemu, ki bi imel z nami ubogimi trpini in posli malo več usmiljenja in sočutja? — Vstani, vstani Martin Luther, drugače nam bodo še vero prodali na licitaciji!
Pragersko. (Protiljudska šolska politika). Tukaj imamo zelo slabe šolske razmere, ki obetajo še delj take ostati. Pred vojno smo imeli dvorazredno privatno nemško šolo, ki je prešla ob pr©-
vratu v občinske roke ter postala po- ' družnica šole na Spodnji Polskavi. Prizadevali smo si, da bi se ustanovil za Pragersko poseben šolski okoliš in se šola osamosvojila. Stvar je bila v polnem teku. ker je ljudstvo zahtevalo samostojno šolo, toda navsezadnje so občinski očetje polskavski, ko so se čutili v pretežni večini, storili v posebni seji sklep proti ljudski volji, da na' ostane naša šola še naprej le podružnica. Premislimo malo, kako krivico nam s tem delajo! Pragersko plačuje veliko več davkov kakor Spodnja Polskava, prispeva torej tudi šoli več doklad. Kljub tenm je leta 1921. j dobila naša šola od 26.000 K skupne šolske doklade le 3000 K. drugo 23.000 K oa je ostalo na Spodnji Polskavi! Na Sp. j Polskavi je pičlo 180 šolskih otrok, pa I imajo štlrirazredno šolo. na Pragerskem je pa 140 šoloobveznih, od katerih obiskuje 15 otrok mariborske srednje pa tudi ljudske šole, pa imamo le dvoraz-redno. v resnici na niti enorazredne šole ne, kajti leta 1919., 1920. in 1922. so dobivali in dobivajo naši otroci le poldnevni ali le vsak drugi dan poduk. Da se otroci ob takih razmerah pri najboljši volji ne morejo dosti naučiti, se razume. Kdor le more. jih pošilja v mariborske šole. Vprašamo. ali je to ootrebno? Ne, nikoli! Mi bi lahko imeli trjrazredno šolo, v kateri bi se ct~oei uovol} naučili, da jih ne bi bilo treba ored časom pošiljati v Maribor. Ali bomo še dolgo gledali, kako si bodo polskavsVg. mogotci z našim denarjem svojo šolo večali in vzdrževali, našo pa pustili propadati? Ali bomo mirno pustili, da bodo naši otroci brez prepotrebnega in dobrega šolskega poduka ostali? Dokler ^pa šola ne bo samostojna, bo večna rretarija, zatorej vsi na boj za lastno in neodvisno šolo v blagor naših otrok!
PASIVNA REZISTENCA NA BORZAH.
V protest proti novemu pravilniku o trgovini z devizami in valutami so borzni obiskovalci pričeli danes s pasivno rezistenco. Promet z efekti je bil neznaten, z devizami in valutami ga sploh ni bilo. Kakor vse kaže. bo treba pričeti z najostrejšimi odredbami proti brezvestnim borznim špekulantom.
Po SV9*U.
— Nova taktika ruskega delavca. Centralni odbor ruske komunistične stranke je objavil izjavo, ki priporoča novo stališče ruske delavce z ozirom na nov ekonomski program. Ker so se izpre-menrie gospodarske razmero in je zopet, dovoljen obstoj privatnim incm-grilma, so mora' jzj.TCmenfti tuj) m, rim organ'j ranega delavstva kri: .." •:! karimririrm država, pač pa v st:*, 'v. p:\.hodf> rzvd kapitalizmom in sir, ri ...mm; v tem u eksistira anriati’-: ve. erv-utrija paicg m f-
Citaito v-riozag šrii&jc ®r» Oto SaMriv » ©rritiiH
Pot k
Cena > t ».
Naročajev upravi »NAPREJ".
vatne. Iz tega razloga, morajo delavci voditi dvojno taktiko. Delavci, zaposleni v privatni industriji, se smejo posluževati starega orožja v svojo obrambo in zaščito; smejo stavkati in imeti stavkovne sklade m stavkovno podporo. Delavci, uposleni v socializiranih industrijah so pa izključeni od stavke, kajti njih interesi so identični z interesi teh industrij, oziroma z interesi države, ki poseduje in obratuje industrije. Vsi spori med unijami in upravo socializiranih industrij morajo biti hitro poravnani tako, da delavci dobe največje ugodnosti, ki se ujemajo z interesi države. Napredek unij se bo meril po njihovih sposobnostih v preprečenju stavk. Delavske unije se ne smejo vmešavati v upravo industrij. Interesi proizvajanja so najvišji v republiki in ti interesi zahtevajo, da se odgovornost in oblast proizvajanja koncentrirata v administraciji, ki mora imeti proste roke, Kolektivna pogajanja in sporazunu so potrebni, toda uprava tovarne mora imeti proste roke pri urejevanju mezde in razdeljevanju denarja ter obleke, \saka saootaža proti špecijalistom
v -xVia™a - Prenehati. Špecijalisti, vesčaki v industrijah, so potrebni za iz-oijsanje, razmer, ki omogočijo delavcem ooljse ziv jenje kot je v kapitalističnih državah. Na drugi strani daje vlada unijam pravico, da sodelujejo pri izbiranju kandidatov za upravitelje industrij in premagajo^ kandidate za nadzornike ih druge izvrsevaine faktorje v vladnih oddelkih na čelu socializiranih industrij. Vlada pomaga unijam, da se razširijo in potegnejo vse delavce v svoje vrste. Unije morajo jamčiti vladi za sposobnost in in-dustrialno disciplino. Skrbeti morajo za povečanje produkcije. Objavijenje gornje izjave na predvečer genovske konference je povzročilo živahne razprave med delavci.
Politična in socialna revolucija.
Politična revolucija je lahko delo enega dne. Namesto monarhije postaviti republiko, doseči politično enakopravnost — to je bilo vedno delo ene velike ure’ Mnogi mislijo, da bi se dala izvesti tudi socialna revolucija z enim samim udarcem. Mislijo, da bi ne bilo treba nič drugega, kakor da bi se polastili delavci tvor-nic, rudnikov, trgovin in bank, in da bi kapitaliste, njihove ravnatelje in uradnike kratkomalo pognali. Tako bi postalo to, kar je bilo zjutraj še last kapitalistov, na večer last delavnega ljudstva. Adi je res tako?
Veliko podjetje je kakor ura. Kolesce mora biti prikrojeno kolescu in vse mora iti po enotnem načrtu.
Tu ni mogoče delati brez strojev, železnic, sirovin, zlasti pa ne brez najnatančnejših računov, kako se bo delalo, kje kupovalo in kam prodajalo. Če bi to uro razbili, — bi si lahki morda delce med seboj pravičneje razdeiii. — a ura bi ne bila več ura. Ako bi v poi ;čnih bojih uničili stroje, alco bi preprečili dovoz premoga in dru-
gih sirovin, — ako bi pregnati tiste, ki so
pozvani po svojem poklicu in znanju, da vodijo veiika podjetja, — bi ta podjetja uničili. Na ta način bi morda to, kar bi ostalo, pravično razdelili, zato bi pa veliko, veliko manj pridelali in nam vsem bi se ne godiio boljše, ampak slabše.
Socialistično družbo moramo smotre-no zidati. Gospodarske organizacije, kakor jo je ustvaril kapitalizem, se ne smerno dotakniti. S tem, da uvedemo pravičnejšo razdelitev, ne smemo zmanjšati- produkcije. čim bolj je kaka dežela industrijsko razvita, tem previdnejše je treba postopati.
Pri veleposestvih bi končno še šlo: zjutraj bi jih razdelili in zvečer bi obdeloval že vsak svojo njivo. Pri tvornici in rudniku pa je to čisto nemogoče. Nastane vprašanje: kako bomo uredili tvornico in rudnik, da bo ostalo oboje v bistvu, kakor je, da bo pa prešlo iz rok kapitalistov v roke delavnega ljudstva.
(Izvieček iz Bauerjeve brošure »Pot k socializmu«. Naročila na poštni predal 168 v IJjubljani.)
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenn pok;, odb. SSJ). Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubijanf.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-fev „Elsaf uid“
™lil, iliU	 _yLi_JJUi-„
kot KOSMETIKUM
za »ego z'-;!), zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je rad! svojega antiaeptie. in čistečega osvežujočega delovanj3 najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo /.a drgaenj« hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrsto. Tisoče priznanja! Z žarno tc m in poštnino zn vsakoga;
3 dvojnate ali 1 specialna stok'enica..............48	K
Za prodajalce:
12 d voj n. ali 4 spec. stekleni*«..........MS8K
24	.	»	S	„	,	 280	'K
36	,	„	12	»	„	  334	K
. POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi Se popust v naravi, PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 5 K In 71W K; Elsa mentolni klinčič 12K; Elsa posipalni prašek UK; Pravo Eisa ribje ol' 85 K; Elsa voda za usta 36 K; Elsa kolonska voda 41 K; Elsa tnmakimirai 41 K; Glycerin 6 K in 30 IC; Lysol, Lysoform 30 K; Kineski čaj 3 K; Elsa mrčerol prašek 15K; Strup za podgane in roiSi po 8 K in 12 K.
EVGEN V.FELLER, MaiM, STUBICA donja Elsatrg št. 252 Hrvaško.
Urezalnik (Frasser)
se sprejme takoj z najboljšo plačo- Tovarna pohištva Klančnik & Kompara, Maribor, Mejna ulica.
Tovarna
m
Barva
vsakovrstno-- Velika zaloga! Cenik zastonj*!  blag0‘ ' Trgovina % pohištvom
Kemično čisti .m**
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Svetlolika Podružnica: ŠeienburgovauL3.
Maribor
Gosposka til. 38
Pcdrulnice
Novomesto
Glavni trg
Stolni trg (Dompiatz)
Najboljša in najcenejša priložnost za nakup
pohištva
Kočevje i za delavce in železničarje.
št. 39. j Solidna postrežba! Nizke eene!
Maribor, Ru9S-:a ceila 5
priporoča obleko za moške in žensko po zmernih cenah in dobre kakovosti.
«■ Ptrva Brariisoirsfta
Triada ct.sta St. 38, lel. 324,
priporoča dober lirutt In lem!je.
Čistilna
»»
MariSssr
Ruska cesta št. 7 priporoča izborno kuhSnfo in pilačo.
»• N. BSUHO MILja.^SČ
t o r a r n a kanilitov la slasciisrna
naj nižje cene in Tsak čas sveže blago. Maribor, Tkalska nJlca 4.
Pozor! Pozor!
v obsegu 16.441 ms, obstoječe v .	.
iz 2 njiv, 2 travnikov, 2 gozdov, Stil*IVrSlflžl naftTlOnikSj
volilrunfa sarlnnnrn vrta. stare hiše. ~	........-j _
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja
Iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog.
NasJov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani*, Nunska ulica 19.
na
drobno!
Garantirano pristni
dtbn“la! namizni kis
prodaja najmodernejša automa-iična kisova tovarna
FELIKS SCHMID L,
Maribor, Koroška cesta 18. Vsaka hišna gospodinja, ki skrbi 2a zdravje svoje druZine. zahtevaj povsod samo pristni SCHMIDL - KIS.
Oglas«
 — j- 7	—	/	d	«V	•
velikega sadnega vrta, stare hise, hleva in vrta po zelo nizki ceni. Vpraša se pri Jožefu Cimperšek, trgovec v Sevnici ob Savi.
še malo rabljena, se proda. Vpraša se pri Franc-u Šmid, cementna tov. v Zidanemmostu.
Spretni
lesni strugarji
nadalje več strokovnih delavcev za upognjeno pohištvo, bru-sarjev, krvačev, apreturistov in mizarjev se sprejmejo v trajno delo v tovarni upognjenega pohištva
REMEC-CO. na DUPLICI pri KAMNIKU.
Zglasijo naj se le najboljše moči z dobrimi spričevali, treznega in zanesljivega značaja.
Na državnem veleposestva Belje v Baranji je prostih več
služb, in sicer mesta
nadkravarjev(Obersciiweizer) kravarjev, volarjev, kovačev
in sploh poljedeljski!! delavcev.
Te službe so stalne in dobijo nameščenci poleg primerne denarne plače še prosto stanovanje kakor tudi znatne dodatke v hrani itd.
Stalnost službe je zajamčena po pragmatiki, ki velja za
vse stalno nastavljene.
Direkcija se bo ozirala samo na res sposobne in pridne delavce.
Prijave je treba nasloviti na Glavno Direkcijo Državnog Dobra „Belje“, Lak, Baranja.
Spreten in popolnoma samostojen
ključavničarski mojster
se išče za večje končava carsko podjetic.
Samci imajo predpravico vsled pomanjkanja stanovanj. Naslov pove uprava „Naprej-a“.
KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO - LJUBLJANA.
Poštni prodal št. 13. — Poštni ček. rač. št 10.532. — Telefon inter. št. 178. — Brzojavni naslov ,Kodes Ljubljana^
TTT3 A TVT1I ATT	sprejema	hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge
HKAmhlNI	do dne dviga po 41Ž2 °tc» večje vloge proti polletni od-
povedi po 5°{o. Hranilne vloge sprejema osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa
Dodružnice: 6 v Ljubljani, dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Koroška Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kranjska Gora, Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Po.jcane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Gustanj, Prevalje, Lese, Mežica, Orna I., Crna II.
Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes
   f&ad 3 miline kron.	.	—
Pristopnina K 10'—.	Čkm društva postane lahko vsak!	Delež	Iv	200.
Pristopati se zamore v vseh gori imenovanih podružnicah.