399
Misli o starobilnosti Ilircov.
O starobilnosti Ilircov se nahajajo različne mnenja; vendar večji del zgodovinarjev pravi, da je neki vojvoda Ilir njim ime dal. Dvomljivo je le njegovo pokolenje, ker se ne ve za pravo: ali je bil .Tapetov sin ali njegov unuk? Starodaven pisatelj *) omeni v svoji knjigi, da je Ilir sin bil Istra, in Aventin nam dopoveduje, da je Ister sin bil Ebra, namreč: Tuisko je poslal Istra, Ebrovega sina z naselniki v deželo, ktera se je po njem imenovala Istrija, prebivavci pa Istrijani. 2j
Pa kdo je Ebrov oče bil, se ne more do dobrega dognati.
Dozdeva se nam, da je Javanov pokolenik, ki je bil Japetov sin. Japet je pa bil osnovavec Jon cev na primorji male Azije in drugih Gerkov, kakor sv. Jeronim, Eusebi in Flavi 3) pišejo. Še dandanašnji imeuujejo zidovi (Judje) gerško deželo „Jovan".
Pred ko Ilirovo pokolenje razvijemo, poglejmo se v Mozesove knjige, v kterih nam on sledeče priobčuje: ^Jovan je imel štiri sinove: Elisa, Tharsis, Četnim in Dodanim^.4)
Pri naši preiskavi bomo samo o Cethimu in Dodali i m u obsirniše govorili in sicer najprej o Cethimu. Ta je bil tretji Javanovih sinov in praotec Gerkov, kteri so se po njem Cecii ali Cicii (Citii) imenovali. Pa tudi otok Ciper se imenuje pri Epiphanio „Citiumtt z vnemi otoci v joniskem in jadranskem morji, kakor Flavi piše.5) Mesto „Cethis" se najde v Cilicii6), reka „Ciihiustf pri Troji. 7) llavno tako omenja Strabon in Plini otok v egcjskem morji. s) Tudi v Kalii nahajamo po Dionizu Halik. mesto ^Cecia" (Cetia)  in reko  „Cetus" blizo Kume.
Da so takošne imena v naših krajih hribi in mesta imeli, bomo s sledečim dokazom razsvitili:
Ze Rimcom je bilo dobro znano pogorje ^Cetius", ktero se razprostira od Donave skoz Avstrijansko in Štirsko do Emone. Ptolomaj imenuje prebivavce spodnje Avstrije na ogerski meji ,,'Cvthos" in po njih otok „insula Cithorum" (Schiitt). 9j Nekdanjšno mesto ,?Cetio Xorici" (Ztiselmauer) je utegnilo od „mons Cetius" svoje ime dobiti, ker zgodovinarji in zernljopisatelji srednjega veka imajo ??Cetius murus".
Vi Berosus Chaldaeus. 2) Aventini annal. lib. 2. 3) Eusebii Ohron. sacr. tab. 1., Josephi Flavii antiquit. Jud. lib. 1. cap. II. 4) Genesis cap. 10. s) Flav. Jos. Antiq. Jud. lib. 1. cap. II. *) Ptolom. lib. 5. cap. \ III. 7) Plinius lib. 5. cap 30. *) Strabo lib. 10. et Plinius lib.  4. cap. 12.    9) Ptolom. geogr. lib. 2 eap. 15.
v
400
Havno tako govorijo starejši pisatelji: Peutinger Tab. geogr., Cluver od mesta wCetiuma na bregu Donave ležečega. *) Schonleben in Laci pravita, da je Cetim tudi v Italijo in primorje prišel,   ktero   so tisti čas   za Karniolo   imeli.2}
Toliko o Cetimu. Sedaj pa še nekaj o Dodanimu po besedah Orteli-a, ki pravi: „V Ilirii pri reki Naro je mesto Doda imenovano". a) In kar nas po tem bliže k našemu cilju in koncu pelja, so besede P. Fuhrman-a, ki pravi: rGomer, Javan, Japetovi sinovi in njih nasledniki so se pervi naselili na bregih Donave44. 4)
Dodanimov potomec je nam pa iz Kornelija a Lapide znan Sellus ali Molossus. kterega zarodci so Eber, Ister, Ilir in Aktej itd. 5)
Da si lože zapametimo gor omenjene temeljitelje različnih   narodov,   ki   so   Japetovi   potomci,    pridenem   tukaj
njihov rodopis:
Noe
Japhet
Javan
Cethim, Dodanim
Sellus ali Molossus
Ebrus
Ister
lltjrus, Actaeus.
Ilir je imel 6 sinov in 3 hčere, kakor Orteli piše 6) Da sta Pannon in Skordisk (^Pannonius et Scordiscus) tudi Ilirca bila, je obče znano, pa le njunega rodopisa ni moč zaslediti. Skordisk si je naj poprej „Heberu (sedaj Marica) prisvojil. Od ondot pregnan si pridobi deželo med Savo, Dravo in Muro, kakor pravi Brietus, Bonfinius, Schonleben in tudi Plini. 7) Ilircom so se kmali pridružili Kolhi, pa-phlagonski Heneti in Celto-Galci. 8) Kako nek bi bilo mogoče dokazati, k a daj so se Slovani med Uirce zmešali?
Ilirci, o kterih sem zgorej govoril, niso bili Slovani, ki so se po Prokopiju še le za časa cesarja Justina k Belizarjovemu kardelu pridružili. 9)
V Ptolomejevem zemljopisu in pri drugih pisateljih se nahajajo imena mest, rek in ljudstev, kakor, na priliko, mesta: Segesta, Delminium, Pronona, Terponum, Metulium, Skordona, Jadera itd., reka Naro in ljudstva: Skordisci, Tribulli, Liburni in Dardani, ktere se ne dajo po etimologii slovanskemu jeziku prištevati in so zelo različne od sedanjih, namreč: Jaice, Zagreb, Beligrad, tfovigrad, Kremen Otok, Jablanec. Gurka, Lipa, Reka in Dobra itd.
Prokop in Blond nam tudi čas povesta, kadaj so Slovani Ilirijo pridobili. Prokop piše: „Magnae NUPER Sla-vinorum hominum manus Istrum lluvium trajicientes & ejus regionis loca depopulati. — Per id tempus Slavinorum exer-citus — lllyrios omnes usque ad Epidamnum aiffecere malis injrentibus — — — in servitutem abigendo; 10) Blondus pa: „Eam gentem, quam ultra Danubium sedeš habere di-ximus tunc primum oram Adrialici sinus dextri litoris occu-passe et ita habitationem in ea continuisse, ut quidquid prius Istiia et Dalmatia dieebatur, ad tempora upque nostra di-catur Slavonia44. ir)                                      Henrik Rešek.
') Peuting. tab. geogr., Cluveri Vindel. et Noric. pag. 20. 2) Schonleben annal. Carniol. cap. 6. §. 1. Lazius de Migr. Gent. lib. 2. 3J Ortelius geogr. tab 112. 4J P. Fuhrmann vet. et. nov. Au^tr. Pars 4. lib. 1. cap. 1. 5) Cornelius a Lapide in Gen. cap. 10. 6) Ortelius geogr. tab. 112. 7} Bonfinius Dec. 1. lib. 1., Schonleben Apparat. Carn. cap. 5 §. 7. etc., Plinius lib. 3. cap. 25. s) Plinius lib. 3. cap. 2!, 9) Procopius de beli. Goth. lib. 1. ,0) Procopius de beli. Goth. lib. 5.     UJ Blondus inclin. Imp. lib. 8.