Sklepi in stališča problemske konference SZDL o preobrazbi kmetijstva in preskrbe
Javna razprava, ki smo jo v občini vodiii od ietošnjego tebruar-jo do problemske konterence SZDL o preobrazbi kmetijstva in preskrbe, pomeni nadaijevanje uresmčevanja sprejetih skte-pov in stoMč druge seje konferfcfice ZKS o preosnovf kmefij-stva In podeželja li leta 197O. Na fej osnovl je bilo izdetano gradivo repubtt&ke komerence SZDL, ki je služifo 2a vodenje nekajmesečne javne razprave v krajevnih skupncstlh ir* v or-ganizacijaft združenega dela s področja agfoživifstva. Socta-listično 2ve2a je s probtemsko konteranco o preobrozbi kmefi}-stva m preskrbe jovno razpravo sktentfa 23. maja 1977.
Javna razprava, ki smo jo v občini vodUi od letošnjega fe-bruarja do problemske konfe-rence SZDL o preobrazbi kme-tijstva ui preskrbe, pomeni nadaljevaaje uresničevanja spre-jetih sklepov in stališč druge seje konference ZKS o preosnovi kmetijstva in podeželja iz leta 1970. Na tej osnovi je bilo izde-lano gradivo republiške konfe-rence SZDL, Iti je služilo za vodenje nekapnesečne javne razprave v krajevnih skupnostih in v organizadjah združenega dela s področja agroživilstva. Sodalistična zveza Je s problem-sko konferenco o preobrazbi kmetijstva in preskrbe javno razpravo skknila 23. maja 1977.
Razprava je dala ogromen prispevek k samoupravni in družbenopoliticni organizirano-sti kmetijstva ter hkrati opozorila na številna odprta vprašanja, ki jih bo treba v bodoče na tem področju aačrtno reševati.
Stališča in sklcpi, ki jih je spre-jela problemska konferenca, so po vsebini in namenu napotilo za nadaijnjo preobrazbo kmetij-stva, gozdarstva in preskrbe.
V obdobju javne razprave smo ugotoviK precejšnje potenrialne razvojne nožaosti lako pri za-sebnih kmetijskih proizvajalcih kot pri orgaaizarijah združenega dela s področ|a živUstva in bla-govnega prometa. Hkrati smo ugotovili tudi vetike možnosti tako glcdc zearipč kot finančnih sredstev, privarčevanih od kmelov, §redstev samoupravnih skupnosti s področja kmetijstva, delovnih ofguizarij in bančnih sredstev. Ugotovljene so bile tudi ¦azkoriBČcue proizvodne možnosti n nteresi kmetov in debvccv od predelave do pre-skrbe. Razpnva je pokazala, da bfižopfc področij kmetijstva ne izkoriKaaM dobro, še posebno ne glede aa ¦mžnosti, ki ph imamo.
Da bi odpnviK ugotovljene sbbosti, da bi kmetje lahko ra-rionabKje organizirali svojo proizvodajo in na ta način po-stopno ter boljše združevali svoje
delo, sredstva in zemljo, bo treba opraviti naslednje:
1.  Temeljna zadružna organi-zadja       Dobrunje-Ljubljanske mlekame — se mora čimprej samoupravno in politično konsti-tuirati ter predložiti v razpravo razvojni   program   in   politiko usmeritve. Tako se mora kadrov-sko  in  strokovno  učinkoviteje izpopolniti. Imeti mora dobro organizirano pospeševalno služ-bo,   povezano   z    regionalnim kmetijskim zavodom v Ljubljani.
2.  Temeljna zadružna organi-zacija Dobrunje mora pritego-vati k sodelovanju vse kmete, ki so pomembni za tržno proizvod-njo (pretežno mešanih kmetij je v občini okoli 1.000). Ljubljanske
mlekame in kooperacijski obrat proizvodnje Emone ter Gozdno gospodarstvo Ljubljana morajo v svoj samoupravni in politični mehanizem vključiti kmete.
3. — MIZ Emona Zalog in Gruda morata pripraviti svoj program z usmeritvijo dejavnosti na območju občine v organizi-rano rejo živine za predelavo;
—  Perutnina    Zalog    mora izdelati   predlog   kooperacijske reje piščancev na območju obči-ne;
—  organizadje     združenega dela HP KoUnska, Sadje-zele-njava, Klinični center in Emona TV   naj  predložijo  svoje  pro-gramske potrebe po organizira-nem pridelovanju zelenjave in povrtnine iz našega območja;
—  živiLski     trgi      Ljubljana morajo predložiti program grad-nje tržnega in skladiščnega pro-stora v občini;
—  izvršni     svet     skupščine občine mora v dogovoni s trgtf-vinskimi  delovnimi  organizaci-jami zagotavljati gradnjo novih samopostrežnih  trgovin in  di-skontne prodaje. Hkrati se mora dogovoriti z gostinskimi delov-nimi organizarijami za zadostne zmogijivosti in kvalitetne gostin-ske storitve ter preučiti možnosti odpiranja     obratov    družbene prehrane;
—  podpiramo      proizvodnjo pripravljene hrane na industrij-
ski način po konceptu HP, kate-rega le-ta načrtuje. Ta koncept dopolnjuje celovitost preskrbe v Ljubljani.
4.   Gozdno   gospodarstvo   in Rast Ljubljana morata predložiti programe proizvodnega sodelo-vanja  s  kmeti  in  izkoriščanja družbenih površin na območju občine.
5.   Kmetijsko-zemljiška skup-nost  mora izdelati  poročilo o stanju in problematiki kmetijskih zemljišč, o nadaljnji usmeritvi in programu  izkoriščanja  zbranih finančnih sredstev.
Vsa družbena zemljišča, s katerimi je doslej upravljal zem-Ijiški sklad, naj se takoj prenesejo na kmetijsko zemljiško skupnost.
6.   Del sredstev iz prispevka za mestno zemljišče naj se vrača kmetijstvu     za     usposabljanje drugih kmetijskih površin, na-prav za kmetijsko proizvodnjo ter površin za prodajo blaga.
7.   Del sredstev  razvojnogo-spodarske skupnosti, ki izvira iz minulih investidj v kmetijstvu in živilstvu (IOF, RIF), se mora vlagati nazaj za namene teh de-javnosti.
8.   Čimprej naj se konstituira kmetijska   pospeševalna   skup-nost,   ki   naj   predloži   delovni program.
9.   Za izvajanje nalog širšega pomena  glede zadostitev  vseh potreb pri preskrbi Ljubljane naj se ustanovi skupen samoupravni organ za razvoj kmetijstva, živil-ske industrije, blagovnega pro-meta in preskrbe.
10.  V občini naj se preusmeri dosedanji način pokrivanja izgub pri mleku in naj se v isti višini namenijo sredstva za  razvojne programe    organizirane    proi-zvodnje in predelave.
11.   Delovne organizadje, ki na območju KS Hrušica-Fužine, Zadobrova-Sneberje,    Besnica, Polje, Zalog, Lipogbv in Dolsko niso pravilno in dobro izkoriščale z arondadjo pridobljenega zem-Ijišča, morajo predložiti program ukrepov za sanadjo proizvodnje ali preusmeritve na arondiranih površinah.
12.   Podpiramo vse napore za izvedbo   predvidenih   in   novih agromelioracij, ureditev zemljišč in delovnih poti, kar vse se mora predvsem podrejati  ustanavlja-nju novih organiziranih skupno-sti za proizvodnjo in mehanizaci-jo.
Glede programsko dolgoroč-nejšega urejanja lunetij in proi-zvodnje v hribovitih predelih se načelno ne bomo samoupravno dogovarjali le a socialnih vidi-kov, ampak predvsem iz narav-nih regeneracijskih, obrambnih in proizvodno-ekonomskih ra-zlogov za dobro organizirano pridobivanje mesa, pridelovanje sadia in gojenja jagodičevja.
Ce to iz objektivnih razlogov v hribovitih ali ravninskih območ-jih na arondiranih površinah ni mogoče, v taka zemljišča dolgo-ročnejše sovlagamo z bivšim lastnikom — kooperantom, seveda če sprejema pogoje skup-nosti, ali pa z drugimi kmeti kooperanti vsaj za obdobje 5—10 let.
13.   Predlagamo   spremembo odloka   o   prispevku   za   spre-membo namembnosti kmetijskih zemljišč tako, da bi bili le-tega kmetje   pri   gradnji   kmetijskih objektov oproščeni.
Postopek za pridobitev loka-cije in gradbenega dovoljenja v ta
namen je pospešiti in poenosta-viti.
14.  Gozdna gospodarstva naj kmete,   ki    gradijo    kmetijske objekte, oprostijo plačila biolo-ške amorf izacije. Če to ni njihova pristojnosl,  naj skupščina SRS pripravi zadevno zakonsko dolo-čilo.
Gozdno gospodarstvo mora v nadalje zagotavljati sodelovanje in upravljanje gozdov s kmeti — gozdnimi posestniki. Nujno je spremeniti organiziranost goz-darstva tako, da se oblikuje na območju občine temeljna orga-nizadja kooperantov z organiza-djskimi enotami.
15.  Še nadalje bomo podpirali in slimulirali programe, premije, regrese   itd.   za   intenzifikadjo kmetijske proizvodnje v okviru strojnih in proizvodnih skupno-sti. Drugo regresno politiko na področju kmetijstva in predelave bomo spodbujali v sklopu celot-nih prizadevanj, tako da sredstva regresov, premij, fondov in raz-nih drugih stimuladj pripadajo tistim samoupravnim organom in organizadjam, ki jih tudi rabijo za naročeno proizvodnjo suro-vin.
Kompenzarije — nadomestila naj stvarno zagotavljajo proizva-jalcein reprodukdjo, ne pa izčr-pavanje, kakor so to bile neka-tere praktične posledice doslej.
16.   Z    izjemo   sodalnih    in
podobnih utemeljenih primerov je potrebno izvajati smotrno davčno politiko, ki bo stimula-tivno vplivala na organizirano proizvodnjo, upoštevala novo ugotovljeni katastrski dohodek in položajno rento kmelij. Razli-kovati je treba kmete, ki se vklju-čujejo v organizirane napore za kvalitetno boljšo proizvodnjo in za dohodkovno povezane kme-tije od tistih, ki se ne vključujejo v ta prizadevanja. Enako merilo v davčni politiki je treba upošte-vati tudi pri mešanih kmetijah.
17.   Konferenca ugotavlja, da je treba še nadalje partidpirali pri stroških  zdravstvenega za-varovanja kmetov v hribovitih predelih.  Zato  predlaga  spre-membo  pokojninskega  zakona tako, da bi se kirietom — članom bivših  kmetijskih  deiovnih  za-drog priznala delovna doba za čas dela in članstva v teh organi-zacijah.   Predlaga   tudi,   da   se pokojninski     zakon    spremeni tako, da kmetje, ki so zaradi urbanizacije    izgubili    zemljo, lahko kupijo leta za pokojninsko zavarovanje.
18.   Položaj kmečke žene in drugih članov družine se mora družbeno in stvarno vrednotiti po njihovem aktivnem vključe-vanju v proizvodnjo — še zlasti tistih, ki so dejanski nosilci proi-
zvodnje, ne pa formalni nosilri lastništva. Zato je treba pri obli-kovanju in dopolnjevanju zako-nodaje upoštevati tudi proi-zvodno in dohodkovno povezo-vanje kmetov s samoupravniini skupnostmi.
19.   V skladu z določili zakona o združenem  delu  je treba v delovnih organizadjah hitreje in celoviteje   uvajati   dohodkovne odnose — od organizirane koo-perarijske   in   družbene   proi-zvodnje do vključno blagovnega prometa. Postopno, vendar hi-treje  je   treba   odpravljati   vse neradonalne faze proizvodnje in prometa   ler   podvojene   proi-zvodne zmogljivosti in jih speda-lizirati.  Proizvodnjo in  prede-lavo do njene finaiizadje je treba opraviti   kar   najekonomičneje.
20.   Organizadje  zdmženega dela s področja kmetijstva, goz-darstva in preskrbe morajo obli-kovati razvojne službe, manjše pa svoje razvojne time, ki bodo na teh področjih opravljali razi-skovalne in programske usmeri-tve. Razmisliti bi bilo treba, v kakšni meri naj se te službe stro-kovno povezujejo z ingenirin-gom Emone, kmetijskim zavo-dom in inštitutom ter z gospodar-sko zbornico. Obstaja predlog, da se v Sloveniji oblikuje in pod-piše ustrezen samoupravni spo-razum, v katerem bo opredeljena vloga     pospeševaJne     službe.
Odločilno vlogo pri povezovanju in znanstvenem sodelovanju ter usposabljanju kadrov pa morata imeti biotehnična fakulteta in kmetijski inštitut Slovenije.
Problemska           konferenca
SZDL zadolžuje vse zasebne proizvajalce, organizadje zdru-ženega dela dmžbene proizvod-nje, samoupravne skupnosti in družbenopolitične organizarije ter skupnosti, da se pri realizadji gornjih sklepov in staGšč v ceioti angažirajo.
Na podlagi sprejetih sklepov in stališč bo občinska konferenca SZDL v jesenskem obdobju začela z drugo fazo razprav, ki naj bi jo zaključila skupščina občine in njen izvršni s>et s spre-jetjem ustreznih dokumentov in programske politike na področju kmetijstva, gozdarstva in preskr-be.
Predsednik OK SZDL VLADO CRNE