GLASILO ZA SALEZIJANSKO DRUŽINO DVOMESECNIK LETNIK 74 ŠTEV. 4 (512) Salezijanski »t...... r Mf jmK SmSBmm^ 24 Zgodovina Cerkve in tudi salezijanske družbe na Slovenskem ima kaj povedati o slovenskih misijonarjih. Na straneh Salezijanskega vestnika o salezijanskem misijonarju Alojzu Zveru še nismo veliko pisali, zato smo prav veseli njegovega glasu, ki ga je sicer namenil sobratu Antonu Horvatu, župniku v Dokležovju. julij - avgust • 4*2001 SOBRATU V DOMOVINI Vaše pismo, pisano 26. decembra minulega stoletja, je bilo zame pravo novoletno darilo. Kot mi je bilo pravo božično darilo pismo, ki sem ga dobil ravno na božični večer od svojega starega prijatelja in sošolca Martina Maroše iz Verže-ja. Skupaj sva študirala in se vadila za misijone v Foglizzo (Italija) od 1925 do 1930. Potem pa sva šla v misijone. On je šel mi-sijonarit v Čile, od koder ga je po precej letih izgnal Pinochet, mene pa so turinski predstojniki poslali v Brazilijo, ker mi beograjska vlada ni dala potnega lista za Japonsko. V Braziliji sem že sedemdeset let, ker me do sedaj še niso imeli za nevarnega ali škodljivega, da bi zaslužil Maroševo odlikovanje. Prav prisrčno se vam zahvalim za pismo in za božične podobice. Saj vi, ki ste tudi precej let misijonarili po južnem Balkanu, dobro razumete, kako je toplo pri srcu človeku, ki se »potepa« po svetu, četudi za Božje kraljestvo, če mu golobček prinese pismo iz domačega kraja, ki mu pove, da se ga tam še nekdo spominja ... MISIJONAR V VELEMESTU Moj prvotni cilj je bilo pristno misijonarjenje med pleme- ni Bororos ali Chavantes v Mato Grosso (tam deluje slovenski salezijanec Ernest Sak-sida, ki je v mestu Corumba ustanovil don Boskovo mesto), ali pa med Indijanci v Amazo-niji (tam delujeta sestri HMP Marjeta Ščančar in Agata Kociper). Predstojniki pa včasih mislijo drugače kot mi »pod-ložniki«. Po končanih študijah in mašniškem posvečenju (1941) so me poslali misijona-rit v velemesta, za profesorja v naših zavodih, za kateheta, nadzornika in še posebej za ravnatelja v razne oratorije. Tisoč in tisoč paglavcem sem oznanjal evangelij z matematiko, zgodovino, latinščino in tudi s katekizmom ... Leta 1 955 pa so me postavili za univerzitetnega profesorja in skozi sedemnajst let sem bil ravnatelj salezijanske modroslov-ne fakultete Don Bosco v Sao Joao del.Rei. Tukaj pa je moje misijonarjenje postalo čisto drugačno. Namesto da bi oznanjal Resnico, smo iskali resnico ... Je res, da je sv. Tomaž Akvinski pokristjanil Aristotela? Je res, da so Descartes, Kant, Marx in Weber novi nosilci resnice, ki bo končno rešila človeštvo? ... Pa sem se naučil, da misijonar ne sme samo oznanjati evangelij tistim, ki še niso kristjani, ampak tudi tistim, ki niso več kristjani. ZA NAJBOLJ UBOGE Pa hvala Bogu, ravno v tem intelektualnem okolju sem preko pedagoških in antropoloških ved prišel do spoznanja čisto nasprotnega problema. Spoznal sem prizadetega otroka, ki mu Francozi pravijo »handicappe« in Španci »subnormales«. Tukaj v Braziliji pa so označeni kot »deficientes« ali pa »excepcionais«, kar pomeni, da njim nekaj manjka ali pa da so »izjema« med drugimi otroki. Takih otrok je v Sloveniji in sploh v Evropi odstotek ali dva, v latinskoameriš-kih deželah, v Afriki in Aziji pa jih je do 1 5 odstotkov. Študiral sem zadevo, postal skoraj strokovnjak in se z dušo in telesom vrgel v delo. Ustanovil sem posebno društvo APAE (Associacao dos Pais e Amigos dos Excepcionais). Takih društev je v Braziliji skoraj dva tisoč, po celi ogromni deželi. Povezane so v veliko zvezo ali federacijo. Jaz sem član vrhovnega sveta v federaciji. Tukaj v Sao Joao del-Rei vsako leto skrbimo za 250 ali 300 otrok, fantkov in punčk. Vsi so revni in mnogi niti staršev nimajo. Oskrba je kolikor mogo- če popolna: skrb za zdravje, pouk, prehrano, vožnjo, dostikrat tudi obleko ipd. V ustanovi dela skoraj sto uslužbencev in strokovnjakov. Stroški mesečno znašajo od 30.000 do 40.000 ameriških dolarjev. Od škofije smo pred leti dobili veliko zemljišče in po malem dozidali skoraj en ducat poslopij, med drugimi tudi precej veliko cerkev, ki je ob nedeljah župnijska podružnica za ljudi iz okolice. Bog prav vidno pomaga, da nikdar ne manjka, kar potrebujemo, in navadno ne poznamo dolgov. Že petintrideset let misijonarim med ubogimi, revnimi prizadetimi otroki. To delo imam za pristno misijonsko delo po don Boskovem zgledu, ki si je vedno najbolj prizadeval za »ubogo in zapuščeno mladino«. Hvaležen vam bom, če mi boste še pisali. In molite zame, ker se mi že bliža konec misi-jonarjenja. Vaš vdani Alojz Zver Alojz ZVER APAE, Caixa Postal 59 36301-180 Sao Joao del-Rei BRASIL - MG ŽELITE PODPRETI SALEZIJANSK0 POSLANSTVO IN USTANOVE? Nekateri nas v svoji velikodušnosti in skrbi vprašujete, kako bi mogli podpreti Don Boskovo poslanstvo in njegove ustanove danes pri nas Hvaležno vas obveščamo o nekate rih možnih oblikah: • nakažete denarna sredstva na naš žiro račun: 51800-620-336 05 1200119-15059 o nakazilu in namenu nas obvestite na naslov: Salezijanski inšpektorat Rakovniška 6, p.p. 2404 1001 Ljubljana • odstopite svoj certifikat ali delnice • zapustite s pravnoveljavno oporoko svoje nepremičnine in premičnine (oporoka - napisana lastnoročno ali overjena pri notarju) Svoje darove lahko namenite: • za pomoč dijakom na naših šolah • za novince in bogoslovce • za misijone (Kerečev sklad) • za maše (navadne in gregorijanske) • za Salezijanski vestnik • za izvedbe posameznih projektov • za vzdrževanje salezijanskih ustanov • in za novogradnje 0 vsem se lahko dogovorite z Blažem Cudermanom, inšpektorialnim ekonomom, tel. 01/427.41.50. Hvaležni smo vam za vsak dar, vsak dan molimo za dobrotnike in vsaj enkrat mesečno obhajamo evharistično daritev po namenih dobrotnikov. Don Boskovi salezijanci julij - avgust • 4*2001 2c) Svojo zamisel je predstavil slikarju Tomažu Lorenzoneju. Marija naj bi bila predstavljena kot vzeta v nebesa in kronana kot kraljica. Okrog naj bi bili angeli, v velikih krogih in skupinah pomembne osebnosti in dogodki iz življenja Cerkve: apostoli, mučena, preroki, device, spoznaval-ci. Na sliki naj bi bili upodobljeni tudi dogodki v zgodovini Cerkve, kjer je bila Marijina pomoč očitna... in polem še ljudstva, ki Marijo posebej častijo. Slikar je na to zamisel Janeza Boska odgovoril nekako takole: »Da bi naredil nekaj takega, bi potreboval prostor, ki je velik kot Piazza Castello« (eden izmed največjih trgov v tedanjem Turinu). julij - avgust • 4»2001 veti Janez Bosko v gradil novo cerkev, ki naj bi bila posvečena Mariji Pomočnici kristjanov, si je zamislil v/ glavnem oltarju Marijino podobo, ki naj bi predstavljala njegovo misel o Cerkvi in o Mariji kot Materi Cerkve ter o salezijanski družbi, ki je v službi Cerkve. PODOBA Končno je slikar zaželeno podobo naslikal na platno, ki je merilo sedem metrov v višino in štiri metre v širino. Tu je skušal upodobiti bistvene elemente don Boskove ideje. Ko je končal z delom, je pokleknil in se razjokal, ker je to, kar je naredil -tako je sam izjavil - preseglo njegove sposobnosti (MB 7, 4). TRI RAVNI ENE PODOBE Velika podoba ima tri ravni. V zgornji polovici podobe je v sredini Marija z Jezusom v naročju. Predstavljena je kot Jezusova Mati in kot Mati Cerkve. Žezlo in krona ne predstavljata toliko moči, ampak sta predvsem simbola njene priprošnje pri Bogu in učinkovite zmage nad zlom, najprej v sebi in nato v zgodovini človeštva. Cisto zgoraj je v podobi očesa simbolično prikazan Bog Oče in v podobi goloba Sveti Duh. Od Očeta se preko Duha razliva na Marijo velik pramen svetlobe, kar predstavlja, da je bila od Boga izbrana in da je po delovanju Svetega Duha postala Kristusova Mati in Mati Cerkve. Zbor angelov spominja na nebesa: vnebovzetje, njena velika noč in začetek poslanstva kot Pomočnica. Vsa upodobitev pa obenem kaže tudi na začetek Cerkve in na njeno povezanost s troedinim Bogom: od Očeta, po Sinu, ki se je učlovečil, v Svetem Duhu. Srednji del podobe kaže na Cerkev v njeni zgodovini: dvanajst apostolov in dva evangelista, ki nista apostola, ter sveti Pavel. Tu je nekako predstavljen temelj Cerkve (apostoli), njen dina- mizem v evangelizaciji (sv. Pavel) in vodstvo Cerkve (sv. Peter s ključi) ter Marijina materinska vloga. Vsi nosijo simbol svojega mučeništva, znamenje popolnega darovanja. In tu je humus, iz katerega vzklije salezijanska ka-rizma: Cerkev, apostolsko poslanstvo, duhovna gorečnost. Spodnji del podobe ima še ozadje, ki govori o današnjem času, o baziliki in o tem, kar se je okrog nje dogajalo. Tu je nastalo središče novega gibanja v službi Cerkve, gibanja, ki se navdihuje ob Marijinem materinstvu in se izroča njeni mogočni priprošnji. Od tod se začenja širiti Marijina slava; preko don Boskovih sa-lezijancev, hčera Marije Pomočnice in salezijanski h sotrudnikov. ŠIRITE MARIJINO SLAVO ... VIDELI BOSTE, KAJ SO ČUDEŽI Med gradnjo tega mogočnega Marijinega svetišča je začela rasti in se širiti don Boskova slava. Ljudje so ga imeli za svetnika, za tistega, ki zna delati čudeže. Postal je znan preko meja svoje domovine ... On pa se v svoji skromnosti ni čutil odgovornega za tolikšno slavo in se je zato posvetoval s teologom Bertagno, ali naj nadaljuje deliti blagoslov Marije Pomočnice. Dobil je pritrdilen odgovor. Svojim duhovnikom, fantom, komurkoli je pogosto ponavljal: "Širite pobožnost do Marije Pomočnice in boste videli, kaj so čudeži!" Na vseh področjih: ekonomskem, socialnem, pastoralnem, vzgojnem ... Don Juan E. Vecchi: v Mana Ausi Matrice 5/2001 Prevedla in priredila s. Marija Zibert Ijanskih bogoslovcev mag. Primož Krečič, s petjem pa bogatili bežigrajski fantje, potem pa smo s prižganimi svečkami po-romali v cerkev in tam nadaljevali s celonočnim bedenjem. Osrednje romarsko slavje v nedeljo je vodi! ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. Med prepevanjem lavretanskih litanij smo ponesli kip Marije Pomočnice iz cerkve v lurško kapelo, tam obhajali sv. mašo, potem pa se med prepevanjem Marijinih pesmi vrnili v cerkev in prejeli ev-haristični blagoslov. Bogu in Mariji hvala za vse. Peter Š. in /