št. 35 (1222)	Leto	XXIV
NOVO MESTO, četrtek, 30. avgusta 1973
DBH
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
BREŽICE - Danes se bo sestala komisija za ustanavljanje TOZD pri občinski konferenci ZK Brežice. Razpravljala bo o uresničevanju ustavnih dopolnil in o pripravah na referendum pri trgovskima podjetjema Krka in Ljudska potrošnja.
SEVNICA - Včeraj je obiskal sevniško občino Franc Šetinc, sekretar sekretariata CK ZKS. Obiskal je obrat krmeljske Metalne in se pogovarjal z občinskim političnim vodstvoih.
TREBNJE - Jutri bo v počastitev občinskega praznika medobčinsko tekmovanje kegljavk. Ob praznovanju bo še več drugih športnih prireditev.
BREŽICE — V torek je bil tehnični prevzem novega otroškega vrtcav-ki bo te dni sprejel v varstvo predšolske otroke.
METLIKA: Jutri, 31. avgusta popoldne, se bo zadnjič pred septembrsko proslavo sestd pri-pravtiždni odbor $ pr^stavnikj družbenopolitičnih organizacij. Hočejo, da bi vse delovalo brezhibno.
$
Osrednja prireditev letošnjega občinskega praznika bo v nedeljo v Velikem Gabru, kjer bodo odprli
novo šolo in asfaltirano cesto
4. septembra bodo občani trebanjske občine slavili svoj občinski praznik. Slavijo ga v spomin na ustanovitev Gubčeve brigade, ki je začela svojo zmagoslavno pot pred 31 leti na ^Trebelnem. Osrednja prireditev letošnjega praznovanja bo v nedeljo, 2. septembra, v Velikem Gabru, kjer bodo ob tej
priložnosti odprii novo šolo in asfaltirano cesto.
Trebanjska občina je sicer uvrščena med manj razvite v Sloveniji in zato uživa pomoč širše družbene skupnosti, ven-'dar jije to saiho Y spodbudo pri naporih delovnih ljudi, občanov in kolektivov, da bi čimprej presegli okvire nerazvitosti. O
tem, kako se občina kolektivi in vsi občani prizadevajo za dosego večje gospodarske os-
nove in napredka, preberite v posebni prilogj današnje številke.
Prihodnje leto še pivo?
Odprli so letošnji vinski sejem v Ljubljani
Ves kolektiv, od direktorja do zadnjega delavca, je pred dnevi dobil enako plačilo; 870 din - To je eden nujnih ukrepov za rešitev
v 800-članskem kolektivu čmomeljskega Belta, ki je zabredel v izgubo in sprva ni kazal zaradi tega resne prizadetosti, se je marsikaj obrnilo. Velike kadrovske spremembe na ključnih delavnih mestih so v k(4ektivu toplo pozdravili, delavci so jih zahtevali že prej. Prav tako zaradi dobre obveščenosti in delovanja družbenopolitičnih organizacij ni bilo nobenih nevšečnosti, ko so delili kuverte z julijskim s^užkom. Kakšno je trenutno vzdu^e v kolektivu, so povedali:
24. avgusta so v ‘Ljubljani odprli 19. mednarodni sejem vina, sadnih sokov in žganih pijač. Otvoritve so se udeležUi tudi podpredsednik zvezne skupščine dr. Matjan Brecelj, podpredsednik IS Slovenije Rudi Čačinovič, predsednik gospodarskega zbora republiške skupščine Tone Bole, predsednik skupščine mesta Ljubljane Sergej Vošnjak in mnogi drugi predstavniki in gostje iz domovine in tujine.
DANICA MITROVSKI, tajnica direktorja; „V Beltu sem že celih 18 let in sem s kolektivom preživela težke in tudi dobre čase. Žaradi izplačila minimalnih osebnih dohodkov po mojem ni bilo razbuijenja
samo zato, ker smo zd^ vsi enako prizadeti, od najbolj do najmanj odgovornega. Ta ukrep je bil nujen, če se hočemo rešiti izgub, čeprav vsakega izmed nas pošteno useka. Potroeii bomo. ker nam ni vseeno.
^ malo in vrata šol po vsej Sloveniji se bodo odprla, da sprejmejo ^Hanja željno mladino. Vendar sama želja po znanju ni dovolj, šolar ^irebuje sto eno stvar za pouk. Večino teh’si te dneve lahko kupi Mr pod arkadami Mladinske knjige in se tako izogne gneči v proda-<9lni. (Foto: S. Mikulan)
kaj bo z Beltom. Ker ima skoro vsak izm^ nas več posojil, smo prosili podjetja in banko,- naj ne zahtevajo obrokov, dokler bomo imeU minimalne zaslužke."
JANKO GLADEK, obratovodja mehaničnega obrata:	„Minimalni
osebni dohodki so posledica neopravljenih planskih n^og, hkrati pa dobra šola za v bodoče. Večina delavcev v našem obratu je ta ukrep sprejela z razumevanjem. Ce bi tako resrio zgrabili bika za roge že prej, zd^ ne bi bili v taki kaši. Ker je veliko delavcev tudi kmetov, zdaj zaradi nizkih osebnih dohodkov ne bodo življenjsko ogroženi. Delavcem, ki imajo družine in žive samo od zaslužka in jih ukrep o minimalnem zaslužku spravlja v socialno Ogroženost, bo pomagal sindikat. Na srečo takih primerov ni veliko.“
IVAN HRIBLJAN, poslovodja montaže in izdelave gradbenih strojev: „Hudo mi je, ker so zdaj najboljši delavci prizadeti. Udarec bi bil veliko milejši, če bi že prej postopoma nižali zaslužek, tako pa moramo ves grenki zalogaj pojesti naenkrat. Drugega izhoda kot minimalne pl^ če tudi jaz ne vidim. Menim, da je naš bodoči uspeh odvisen predvsem od livarne. Če bodo tam zgrabili, kot pričakujemo, in zmanjšali izmeček, bomo gotovo splavali na suho. Kot slišim, je po zadnjili ukrepih že mani izdelkov z napako."
SUKFAN PULJAK, delavec v orodjarni in sekretar občinskega aktiva proizvajalcev: „Do tega je moralo priti. Menije ostalo ta mesec 220 din na Člana družine, in res ne vem, kako bom pričakal novo plačo. Vseeno pa sem prepričan, da je taka pot potrebna. Le zakaj niso vprašali delavcev za mnenje tudi prej, ko je bilo dovolj denaija in so ga delili. Mi delavci smo že pred dvema mesecema predlagali, naj bi imeli SOodstotne zaslužke in vsi enake plače, dokler je podjetje v krizi. ,,Višjim“ to ni ugajalo. Zakaj ni nihče tako jasno in glasno opozoril kolektiva takrat, koje bilo samo milijon izgube. Zakaj so čakali, da je rjrimanjkljaj narasel? Zdaj z vsemi močmi rešujemo potapljajočo se barko. S hudimi napori in žrtvami jo bomo zvlekli na suho.“
RIA BACI R
TUDI DOLENJCI
Med znanirhi proizvajalci iz vsega sveta razstavljajo tudi domači proizvajalci s širš^a področja Dolenjske in Bele krajine: tovarna Dana z Mirne, Agrokombinat iz Krškega, in Presad iz Gabrovke. Med razstavljenimi vzorci tovarne Fructal iz Ajdovščine sta tudi slivovka in sadjevec iz pleterske kartuzije. Kmetijska zadruga Hmeljnik iz Novega mesta, ki sicer tudi vsako leto sodeluje na ljubljanskem vinskem sejmu, letos ne razstavlja, ker je bil lanskoletni pridelek dab.
Kaže, da bo prihodnji 20. sejem že „vinogradni^i-vinski sejem“, s čemer bo sejmu dan večji vzgojno-prosvetni pomen. Verjetno bo prodrl tudi predlog, po katerem bodo že prihodnje leto poleg vina, sadnih sokov in žganih alkoholnih pijač prvič ocenjevali tudi pivo.
Za vzorce vin je bilo letos podeljenih 7 nazivov ,,Sampion“, ki jih dobijo najboljša vina (5 tujim vzorcem in Agrarii Koper ter Slovenija vino-obrat Ormož), za vzorce žganih pijač so bili podeljeni štirje „Šampi-oni“ (3 podjetju TALIŠ Maribor in podjetju Župski mlin iz Kruševca), sadni sokovi pa so dobili S najvi^fli ocen „Grand rrix“.
NOV VRTEC V NOVEM MESTU
V ponedeljek, 3. septembra, bodo na Ljubljanski cesti odprli nov otroški vrtec, ki bo omilil težaven položaj otroScega varstva v Novem mestu. Novi vrtec ima 27 oddelkov in bo sprejel pod streho 116 otrok. Vzgojnovarstvena ustanova pa ima že v samem začetku težave s pomanjkanjem kvalificiranih strokovnih kadrov, ker jih zaradi neurejenega stanovanjskega vprašanja ne more dobiti potrebno število.
Stare skrbi
Še nekaj dni in šolska vrata se bodo odprla. Večina otrok se tega veseli, na učitelje pa se zgrinjajo nove skrbi. Kaj jim bo prineslo novo šolsko leto? Položaj na Dolenjskem je vse prej kot rožnat. Se celo v mestu ponekod manjka učiteljev. Na podeželskih šolah, zlasti na podružnicah, pa manjkajo celo učitelji za razredni pouk. Nekaj šol je ostalo brez učiteljev in rešujejo položaj tovariši iz sosednjih ^l. V višjih razredih na oddaljenih šolah ni strokovnih moči in tudi to breme je padlo na rame razrednih učiteljev, ki poučujejo tudi na predmetni stopnji, kakor pač vjedo in znajo. Tako je bilo lani in tudi letos ne bo drugače. Nekaterim so bila ta bremena pretežka, zato so odšli drugam.
Zdaj so podpisanr sporazumi, ki zagotavljajo prosvetnim delavcem upanje, da bo njihovo delo končno bolje ovrednoteno. Podpis je žal prepozen! Šole na podeželju so še brez učiteljev in prazno je upanje, da jih bodo do začetka leta dobile. In kje je zdaj uresničenje gesla, da imajo vsi otroci enake pravice -torej pravico do enako kakovostne izobrazbe? Še vedno so otroci oddaljenih šol na slabšem kot otroci iz Novega mesta in večjih krajev in še vedno je gimnazija, z izjemo pedagoške, v kateri so večinoma podeželski dijaki, privilegij mestnih otrok. Otroci s podeželja se vključujejo v poklicne šole ati pc^še v te ne.
Knjigarne so polne kupcev. Starši odhajajo iz njih polnih rok in praznih žepov. Tu ni razlike med podeželskimi in mest-. nimi starši; stroški za šolanje so za oboje enaki V^i otroci bodo imeli knjige, zvezke in vse, kar sodi zraven, in ob koncu leta bodo zvezki popisani, učenost iz knjig pa se bo preselila v otroške pavice. Razlika pa bo vendarle, a ne po krivdi otrok, in nad tem bi se morali zamisliti.
IVA KRŽE
Po deževnem vremenu, ki je bilo v začetku tedna, pričakujemo prehodno izboljšanje. Proti koncu tedna pa je možno ponovno poslabšanje vremena.
Med redkimi proizvajalci, ki so prejeli za vzorce vin najvišje priznanje ŠAMPION 1973, je bil tudi Avstrijec Johan Lang. „Ujeli“ smo ga, ko je pri avstrijskem paviljonu proslavljal visoko pmnanje v družbi generalnega avstrijskega konzula v Jugoslaviji dr. Heinricha Riesenfelda, njegove tajnice Use Sterrer in dr. VValteija VVeissamnna. Pokušali so „Šampiona 1973‘‘-traminca, letnik 1972. (Foto: J. Primc)
tedenski
mozaik
človek, o katerem smo v naši rubriki pisali razmeroma pogosto kot o šarmantni osebnosti ne samo diplomjtskih, marveč tudi mondenih krogov, dr. Hen-ry Kissinger, je zlezel za stopničko (če ne dve) višje. Iz osebnega svetovalca predsednika Nixona za nacionalno varnost se je prelevil po ukazu svojega šefa v ministra za zunanje zadeve. To se je zgodilo minuli teden, potem, ko je odstopil dosedanji ameriški sekretar za zunanje zadeve, kot se uradno glasi ta naslov, William Rogers. Ta bo poslej opmvljal pode odvetnika v neki znani new-yorŠki odvetniški pisarni. Rogers je bil zadnji član Nixono-vega kabineta, ki je še opravljal svojo dolžnost... za slehernega pride kdaj konec — toda za Kissingerja je ta (trenutno) še ' zelo daleč...
Medtem pa je London preživel teden strahu zaradi več kot dvajset bombnih napadov, za katere utemeljeno sumijo, da so jih povzročili pripadniki tajne prepovedane irske armade, IRA. Namen zadnje silovite „ofenzive'* sicer še ni čisto jasen, gotovo pa je, da jo je treba vzeti zelo resno. Britanska policija je za zdaj brez moči, boji se pa, da bodo pripadniki IRA šele pokazali svoje zobe, če bodo uresničili obljubo, da bodo namreč začeli napadati ne samo London, marveč kar vso Britanijo ... mestna gverila tudi v „civilizirani" Britaniji...
Tačas pa doživlja svojo dramo tudi švedska prestolnica, kjer so priča nenavadni situaciji: neki ropar se je zaprl v kletni trezor znane švedske banke - vendar pa skupaj s štirimi talcu Terja veliko odkupnino in prost izhod iz podopja. Policija za zdaj ni bila Voljna popustiti in tako mineva že šesti dan, odkar je ropar skupaj s talci (in nekim zapornikom, ki so ga izpustili in pripeljali k njemu na njegovo izrecno željo) zaprt v kleti banke. Policija je pred vrata postavila športni avto, s katerim naj bi ropar ušel, toda ta za zdaj noče iz banke... vroča drama sredi severne prestolnice ...
Več domačega kruha
Pridelovanje pšenice se seli na veliko posestvo -Zokoj ne pridelamo dovolj žit?
Zakaj v kmetijski državi ne moremo pridelati dovolj krušnih žit? To vprašanje se ponavlja že leta in leta. Gospodarstveniki načrtujejo, idico bi pridelali dovolj pšenice, da je ne bi bilo treba uvažati, a njihovi predlogi se ne uresničujejo. Kje so vzroki?
N^pogosteje dobimo odgovor, da je pšenica prepoceni. Kme^e je ne marajo sejati veliko, del pridelka pa še po-krmijo živini, če ^ sami ne porabijo za kruh. Ce bi bila le nekaj dra^a, ki je baje pridelali in prodali mlinskim pc^je^em toliko, daje ne bi bilo treba več uvažati.
Take odgovore pa je treba bolj pretehtati. Nekateri so se že lotili tega in ugotavljajo ali vsaj mengo, da le z višjo ceno ine bo moči zagotoviti dovolj krulnih žit. Menijo, da manjši kme^e ne bodo pridelovali pšenice za prodajo, četudi bi jim jo plačali po 1,60 ali 1,80 din za kilogram. Raje bodo pridelovali krmo za pitanje živine. Družbena posestva pa je na sedanjih zenUjiščih ne morgo pridelovati veliko več, ker mor^o gojiti tudi koruzo, sladkomo peso, sončnice in drugo, v Sloveniji pa predvsem krmne rastline.
Družbena posestva pridelajo več kot dve trećini vse odkup-Ijene pšenice v naši državi. Za mnoge je tudi sedanja odkupna cena dovolj spodbudna. Seveda bi jim prišel prav vsak dinar, ki bi ga dobili za pšenico več, zato se zavzemajo za višjo odkupno ceno. Za manjše kmete pa tudi 2 din za kg pšenice še ne bi bilo dovolj spodbudno. Ne zato, ker njihovo delo ne bi bilo dovolj plačano, če si pomagajo s stroji, ampak ker penica ne zahteva veliko dela. V primerjavi s pridelovalnimi stroški daje visok čisti dohodek, toda malo po hektarju. Ce kmet prideluje krmo in redi živino, je veliko bolj zaposlen, ustvari pa tudi veliko večji dohodek po hektarju svojega posestva. Le izračunate, koliko bi dobil kmet za pšenico, če bi jo pridelal na 3 ali 5 ha, in kdiko za živino, ki bi jo redil s krmo, pridelano na tistih zemljiščih!
Kme^e to že vedo, zato raje
m
Bogota — To je vse, kar je ostalo od kolumbgskega potniškega letala, ki je ^pq z 36 potniki in 5 člani posadke zaddo v hrib nedaleč od Bogote, prestolnice Kdumbije. Menijo, da je letelo prenizko in zaradi hude megle trčilo v ndci hrib komq pet minut po vzletu z letališča. Nesreče ni preživel niiče. Na sliki: reševalci zaman iščejo preživele med razbitinami letala. (Telefoto: UPI)
IZ ZADNJEGA PAVUHE
IVINŠKI SEJEM I
VHOP
IZHOP
— Air se ni ta arhitekt zmotil?
— Ne, ven grejo vsi po štirih!
redijo živino, kot prodajajo pšenico, če je pri hiši le dovolj delovnih rol£
Nekateri očitajo kmetom, da pšenico, ki je ne porabijo za icruh, raje pokrmijo živini, kot bi jo prodali. Gotovo je niso posejali za prodajo, ampak zaradi kolobarjenja. nas je namreč koruza navadno dražja kot pšenica, ker je ne pridelamo dovolj, dovoz iz odaljenih krajev, npr. Vojvodine, in marže posrednikov od tistega pridelovalca do našega živinorejca pa nanesejo veliko.
Kako potem pridelati toliko krušnih žit, da ne bi bilo treba uvažati pšenice? Pridelovala jih bodo lahko le družbena posestva na velikih poljih s stroji in taki kmetje, ki ne bodo utegnili na vsem posestvu pridelovati krmo za živino, oziroma morda živine sploh ne bodo redili. Taki pa bodo morali imeti še drugo zaposlitev, kajti samo z dohodki od pšenice bi slabo živeli, četudi bi imeli 10-hektarsko kmetgo. To se kaže tudi pri usmerjanju kmetij. Razdrobljeno kmetijstvo ne bo dajalo veliko krušnih žit Odkupna cena pšenice, ki bi ustrezna malim pridelovalcem, ne bi bila sprejemljiva za porabnike.
JOŽE PETEK
tedenski lunanjepolitični pregled
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Sredi rninulega tedna je sekretariat koordinacijske komisije republiške konference SZDL Slovenije za usmerjanje in spremljanje ustavne razprave ugodno ocenil dosedanji potek razprav, še posebej pa obsežne in dobro organizirane priprave na bližnjo javno razpravo v septembru.
V vseh občinah so že bfle uvodne razprave izhodiščih in pomembnih prvinah naših ustavnih določU, v mnogih občinah, mestnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela pa so imeli tudi širše ^ecializi-rane razprave. Ustanovljeni so bili občinski koordinacijski odbori in politični aktivi za razlago ustavnih dokumentov. Se posebej pomembno je to, da so skoraj v vseh obči-.nah že prejeli konkretne programe te politične akcije, s katerimi predvidevajo roke, nosilce in obseg razprav.
Predvidevajo, da bo v Sloveniji pri razlagi novih ustavnih rešitev sodelovdo približno
3.000 družbenopolitičnih delavcev in da bo samo septembra organiziranih več kot
10.000 razprav.
V dosedanjih razpravah so največ pozornosti posvečali delegatskemu sistemu, zlasti
grozdja za predelavo. Menijo, da bomo letos	Letošnja	letina jabolk je malce obilnejša
pridelali 120.000 do 130.000 vagonov	kakor lani.	Sadjarji	so se domenili,	da bo
grozdja.	odkupna cena za jabolka okoli 3 dinarje za
kilogram, kar je za 50 par več kot lani. Zato Prav takšne težave so s sončnicami. Letos	lahko pričakujemo	jabolka dražja	tudi v
pričakujemo v naši državi doslej največji	trgovinah,
pridelek sončnic in to kar 440.000 ton
sončničnega semena, kar je za 44 odstotkov	Kaže, da takšnih težav ne bo s pridelkom
več kot lani. Toda tako velik pridelek ima še sladkorne pese. Tovame sladkorja napovedu-drugo, temnejšo plat medalje.	jejo, da bodo letos proizvedle za 20 odstot-
kov več sladkorja kot lani. Prve količine tega živila iz letošnje proizvodnje bodo na trgu že v prvih dneh septembra.
Več sladkorja bo že zaradi tega, ker smo letos zasejali za 10 odstotkov več površin kot lani, poleg tega pa je zaradi ugodnega vremena pesa zelo dobra in vsebuje celo do 15 % več sladkorja kot običajno.
FINANČNE
SKRBI
DOBRE
LETINE
Dopusti V julijskih dneh so v mnogih industrijskih vejalv botrovali temu, da so v njih proizvedli manj, kot bi lahko sicer. Nekaj tovam v Sloveniji je minuli mesec delalo celo le petnajst dni.
Slovenski premogovniki trdijo, da so na-
..v. —________________ V	poslovnem združenju tovarn jedilnega kopali marij premoga, ker so imeli veliko
niecovemu'^izvajaniu% praksi, vlogi mestnih olja opozarjajo namreč na to, da bo takšen pomanjkanje delovne sile. Ker ni bilo dovolj skupnosti, komunalnemu sistemu in med- rekorden pridelek sončnic povzročU težave premoga, so terrnoelektrarne pokurile rudni-občinskemu sodelovanju, samoupravnim - od kod dobiti dovolj sredstev za odkup, kom tudi vse zaloge, da so lahko proizvedle interesnim skupnostim in skupščinskemu Za 440.000 ton sončnic je treba več kot nekaj več električne energije. Slabše pa so se sistemu	1230 milijonov dinarjev.	odrezale hidroelektrarne, ki so proizvedle
Od teh sredstev bi morale 87 odstotkov minuli mesec kar za 16 odstotkov manj Plenum skupine za grozdje in vino pri zagotoviti tovarne olja in poslovne banke, električrie energije kot mesec poprej, zvezni gospodarski zbornici je imel ob koncu tega pa po lastnem zagotovilu ne zmorejo. Zaradi tega smo morali uvesti redukcijo minulega tedna sejo v Ljubljani. Seje se je Zato predlagajo, naj bi povečali reeskontne električne energije, kar je najbolj prizadelo udeležilo tudi okoli sto predstavnikov proiz-kredite jugoslovanske narodne banke, na železarne in barvasto me^urgijo. Prav za-vajalnih in predelovalnih organizacij iz vse pomoč pa naj bi priskočile še republike, radi redukcije sta naredili manj na primer države. Sklenili so, daje treba najpozneje v poKrajini in zvezna direkcija za živilske železarna Jesenice in tovarna glinice in alu-dvajsetih dneh po pridelovalnih območjih zaloge,	minija „Boris Kidrič“.
doseči dogovore o letošnjih odkupnih cenah	Nekatere	tovarne so se začele pritoževati,
za grozdje.	V	družbenih sadovnjakih bodo letos da jim ostajajo zaloge, ako ima na primer
Tudi letos se pojavlja ista težava kot lani obrali okoli 11,000 vagonov jabolk kvalitetnih tovarna TAM iz Maribora na zalogi kar 751 — pro7die ie treba zacotoviti sredstva sort. Približno toliko naj bi jih obrali tudi tovornjakov. Tudi prodaja pohištva ni bila OdSpirbi mor^ okoKl^^	'	.	dobra in so v tej panogi piecejSnje naloge.
Danes se bo v alžir^i prestolnici začela prva faza Četrte konference neuvrščenih držav, ki predsta\ija uvod v srečanje na vrhu. To se bo začelo S. septembra, pred njim pa bo srečanje zunanjih ministrov neuvrščenih držav — začelo se bo 2. septembra.
V Alžiru je že vse pripravljeno za konferenco, prihajati so začeli tudi prvi udeleženci, med njimi je prvi dan vzbudil posebno pozornost kubanski zunanji minister. Prvi del jugodo-vanske ^pine je že odpotoval v Alžir, konec tedna se ji bo pridružil dmgi, ki ga bo vodil državni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minić, medtem ko bo uradna delegacija na čelu s predsednikom Titom dopotovala ^a v začetku septembra.
Pričujejo, da se bo konference uddežflo okrog 80 dele-gacq neuvrščenih dilav, med njimi okoli 65 do 70 držav — polnopravnih udeleženk. Prisotne bodo tudi delegacije nekaterih osvobodilnih gibanj afri-^ih narodov.
Priprave na konferenco so bile dolge in, kot je mogoče zaznati po izjavah udeležencev, tudi u^ešne. To sicer samo po sebi ne zagotavlja pop(4nega u^eha konference, daje pa ven-darie za to velike možnosti.
Tisto, kar nq bi bfla glavna značflnost letošnjega sestanka neuvrščenih na vrhu, je predvsem želja vseh, da bi le-ta ne izzvenel kot še ena izmed načd-nih in deklarativnih, marveč izrazito konkretno-praktičnih akcij.
Neuvrščeni poudarjajo, da so načdna stališča glede politike in dejavnosti kolikortolflco znana in da je treba sedaj storiti vse, kar je mogoče, da bi ta načela napoved otipljiveje in učinkoviteje zaživela tudi v praksi.
Menijo, da bodo na alžirskem sestanku razprav^ali predvsem o treh rečeh: političnem trenutku neuvrščenosti v pogojih zbližanja med velikimi silami, ekonomskih odnosih neuvrščeni z razvitim svetom in medsebojnim odnosom ter utrjevanju stikov med neuvrščenimi samimi.
K temu je mogoče dodati povsod prisotno in pri večini že ustaljeno mnenje, da se morajo neuvrščeni postaviti na „svoje noge“, da ne gnejo in ne morejo pričakovati vso pomoč samo od zunaj, da pa bodo terjali od razvitega sveta, naj prispeva svoj delež k temu.
l6ir zadeva politični trenutek neuvrščenosti v času, ko se veliki vneto pogovagajo in pribli-žujejo, ie mogoče reči, da je to tako dobro, kot utegne biti slabo in da morajo neuvrščeni temu nasproti postaviti sebe in svoje pozicije. Dobro je popuščanje napetosti na svetu (ko} posledica medsebojnega zbliževanja dveh taborov) zato, ker pač daje več možnosti, da bo svet ostal miren in brez vojne,
dabo pa utegne biti zato, ker bi. utegnili ceno za tak mir plačati drugi — tisti, ki jih pri dogovarjanju ni zraven.
Neuvrščeni ždijo v takem svetu prostor tudi zase in možnost, da povedo svoje, da sodelujejo v zbliževanju, ki oblikige nove odnose na svetu. Želijo, da bi bili sestavni dd novih, bodočih odnosov na svetu.,
Ravno tako pomemben ie tisti del alžirskih razgovorov. Ići bo obravnaval ekonomsko plat odnosov. Bogati so sedaj bogatejši, kot so bili kd^koli, revnejši pa imajo v primegavi z njimi vse manj — prepad med razvitimi in nerazvitimi se! širi.
SESTANEK NEUVRŠČENIH V ALŽIRU
Tudi v takem, ^ajno nezadovoljivem , stanju stvari vidijo neuvijeni svojo vlogo in 'Alžir nq bi predvsem poiskal konkretne (ali kar se da konkretne) odgovore na vprašanja, kako to spremeniti, izboljšati v korist manj razvitih.
Ne^omo je namreč, da si neuvrščeni, ki predstavljajo v veliki večini primerov tudi dežele v razvoju, preprosto ne morejo več privoščiti zaost^a-nja brez usodnih in morebiti nepopravljivih poledic.
In če naposled na kratko ^kiramo še tre^i ^let Vprašanj, o katerih bc^o govorili v Alžiru, namreč tista, ki zadevajo medsebojno sodelovanje, je mogoče reči naslednje: neuvrščeni bodo podcusili še bolj strniti svoje vrste, poiskati načine in možnosti za tesr^ejše medsebojno sodelovanje in nastopanje „na^ven“ poysod tam, kjer to tekajo njihovi interes.
To so zgolj ^icirani okviri, v katerih bo tekla razprava v Alži-m. Znotraj njih bodo seveda “ razpravljali o celi vrsti konkret-' nOi akcij in pobud — od tega, ^ kako bolje pomagati osvobodi- ‘ nim gibanjem v njihovem boju zoper kolonializem, pa do iskanja rešitve še vedno aktualne bližnjevzhodne krize.
Svet neuvrščenih pričakuje; od Alžira predvsem akcndco i napotilo, konkretne pobude -koliko bodo neuvrščeni v tem uspeli, pa je (^isno predvsem od njihove^ isltfenega sodelovanja in pripravljenosti, da naj-1 dejo skupno stališče tudi tam.l kjer ga sedaj morebiti ni.
TELEGRAMI
rUKlO - Potnike, ki so se v ponedeljek dopoldne vkrcali na letalo, namenjeno v Frankfurt, so najnatančneje pregledali, ker je obstajala možnost, da bo kdo poskušal letalo ugrabiti. Pri pregledu je sodelovalo nad 50 policistov. Za previdnostne ukrepe so se odločili zaradi k‘^a, ker se bo v Bangkoku vkrcalo l ^ l/raelcev.
v metli&em Kometu, kjer so ženske v večini, so zanje delovne možnosti dokaj dobre: imajo sanitarne prostore s tuši, bolniško sobo in jedilnico. Po napornem delu ob tekočem traku (na sliki) se žene in dekleta rade poslužujejo teh ugodnosti. (Foto: R. Bačer)
V	petek je preko 70 bodočih vajencev s starši obiskalo tovarno IMV v Novem mestu. Po ogeldu tovarne so podpisali učne pogodbe. Tovarna IMV si tako pravočasno zagota^ja dovolj delovnih moči, ki jih bo pri svojem hitrem razvoju potrebovala. (Foto: S. Mikulan)
Zadnja deia za ureditev nove šole v Dolenjskih Toplicah gredo h koncu. Pioniijevim delavcem je uspelo pravočasno zgraditi stavbo in tako se b(^o otroci iz Topliške doline že prve dneve septembra preselili iz stare, dotrajane šole v moderno novo poslopje. (Foto: S. M&ulan)
Na Mimi potdcajo številna komunahia dela: regulacija Mirne in pritokov, gradnja kanalizacije in čistilne naprave ter mo^mizacija krajevnih poti in cest.
(Foto: M. Vesel)
SPET MODNE REVIJE
Tovarna BETI se bo na letošnjem Zagrebškem velesejmu predstavila z nekaj novostmi iz proizvodnje, medtem ko bodo novo kolekcijo izdelkov za pomlad in poletje 1974 pokazali kupcem na domačih modnih revijah. Vsak dan do konca septembra bodo imeli v metliški tovarni modno revijo, manekenke pa so izbrali kar med svojimi delavkami. S takim načinom prodaje so poizkusili lani, izkazalo pa se je, da je učinek mnogo boljši. Kupci se veliko laže odločajo za izdelke, če jih vidijo na telesu.
Veliko turistov, v blagajnah suša
Sejmišča
NOVO MESTO - Od zadnjega sejma se cene na novomeškem sejmišču niso bistveno spremenile. Pripeljali so 284 prašičev, prodali pa so jih 208. Cene so se gibale za prtiče, stare nad 6 mesecev, med 350 in 420 din, za prašiče pod 6 meseci starosti pa med 430 in 650 din.
BREZICE — Na tedenski sdem so rejci pripeljali 349 prašičev. Pro-
dali so 296 živali. Cene so bile: za prašiče do 3 mesece stare do 25 din, nad 3 mesece pa 18 din za 1 kilogram žive teže.
Republiški podsekretar v sekretariatu za gospodarstvo Rado Lipičar meni, da letošnji naval tujih turistov ne bo kronan z lepim izkupičkom. Gostinske in turistične organizacije pripisujejo krivdo zamrznjenim cenam in storitvam, ne gre pa zanemaijati povečanja dajatev, ki bremenijo gostinske in turistične organizacije.
Prenočitev je do konca julija za 8 odst. več kot v enakem lanskem obdobju, samo prenočitev tujih turistov pa je celo za četrtino več. Vendar pa teh razmerij ne gre precenjevati, saj je bila lanska sezona od aprila do junija zelo slaba.
Ob navalu turistov so prišli še bolj do izraza stari problemi: pomanjkanje kadrov ter majhni osebni dohodki, ki so večji samo še od dohodkov v kmetijstvu. Nekvalificiranih delavcev, ki jim pripada 1.200 din mesečnega osebnega dohodka, skoraj ni mogoče najti, saj imajo v tujini trikrat večje dohodke.
V	Sloveniji z izjemo enega primera v Portorožu nismo zasledili pojavov, da bi hoteli isto posteljo prodajali večkrat. 2^to pa je več težav zaradi slabe založenosti, zlasti z mesom.
Kmetijski nasveti
Pripravljeni na setev?
Vredno se je zamisliti! V minulem štiriletnem obdobju, ko se je cena pšenice na svetovnem trgu skorajda podvojila, se je v Slovenci zmanjšal obseg poljedelske proizvodnje. Statistiki so izračunali, da natanko za 0,9 odstotka. V naši republiki sejemo ozimno žito na približno 80.000 ha, povprečni pridelki pa znašlo pri pšenici 24,6 stotov na hektar, pri ječmenu pa 18,8 stotov. Neskromno, da bi bili zadovoljni.
Naraščajoče potrebe in slabo izkoriščene možnosti nas silijo, ^ k{y ukrenemo. Zdq, ko se polete preveša v jesen, v čas setve, je še mogoče spodbuditi in usmeriti pridelovanje žita. Pospeševalna služba je, kot nam sporočajo „Obvestila** 2!adružne zveze, pravočasno pripravila vsestranska navodfla m normative. Zadružni pospeševalci jih že imqo v rokah.
Različnih umetnih gncnil je na voljo dovolj — sporočajo tovarne IN A Kutina, Zorka Sabac in Tovarna dušičnih gnojil Ruše — pod pogojem, da so pravočasno naročena. Enako je s pripravki za varstvo rastlin, za katere proizvajalci zdq, ko sojih lahko podražili, zagotavljajo, da jih bo v prihodnji sezoni dovolj. Poljedelci lahko pravočasno n^upgo potrebne količine semena priporočenih sort pšenice, kot so kavkaz, sava, dubrava, avrora, leonardo, zlata dolina, Ubelula in še nekatere. To jamčijo se-menarska podjela: Semenarna Ljubljana, Agrocoop Novi Sad in Agrariacoop Zagreb.
Po vseh teh napovedih lanko rečemo, da so priprave za letošnjo setev resne. Zdaj pa še nekaj praktičnih kratkih napotil za samo setev!
Seme razkužimo s pripravki radosanom, zorosanom, abavitom (200 gramov na sto kilogramov semena). Potrebno količino semena ugotovimo na osnovi kalivosti, na kvadratni meter posejemo od 400 do 550 kalivih zm. Poznejše sorte pšenice sejemo bolj zgodaj, običajno je ob koncu septembra že primemo. Pred setvijo gnojimo predvsem s fosfomimi in kalijevimi gnojili, spomladi pa dognojujemo z dušičnimi (do 250 kg nitromonkala na hektar), ob kolenčenju pa dodamo še dmgo količino dušičnega gnojila.
Inž.M.LEGAN
sadjem in zelenjavo. V prvem polletju je devizni dohodek dosegel 72 milijonov dolaijev, k čemur je najbolj pripomogel odkup deviz. K^pak je le manjši del tega denaija ostal v Sloveniji. Kakšen bo končni rezultat, za zdaj, ko sezona še ni končana, kljub rekordnemu obisku in neznosni gneči na cestah ni mogoče povedati.
R. KOMUENOVIC
Malo je pravega namiznega sadja
Odkup
!
■
Te dni je metliška kmetijska zadruga v vseh poslovalnicah začela odkupovati jabolka. Letos plačajo za kUogram 70 par, odbgejo pa 2 odstotka od izkupička za 100 kg sadja za prevozni unesek. Sadje bo letos v celoti odkupila tovarna Bel-sad v sosednji črnomaljski občini.
Lani sadno drevje ni obrodilo, zato tudi odkupa sadja ni bilo, pred dvema letoma pa so kmetovalcem plačevali za kilogram odkupljenih jabolk 30 par. Letošnja cena je torej več kot še enkrat večja od predlanske, še vedno pa se kmetovalcem zdi malo. Spet nekateri igavljajo, da bodo jabolka raje pustUi zgniti na drevju. Res je draga delovna sila, kadar je treba pobirati sadje ih ga nalagati na vozove, drago je tudi vzd Sevanje živine, ki mora sadje pripeljati do odkupne postaje.
Po drugi strani pa tovarna, v kateri so zaposleni včasih isti ljudje, ki sadje prodsgajo, ne more uspevati, če bi plačevala več. Pri vsem tem je v ozadju le eno: v Beli krajini imajo pretežno industrijsko sadje, to pa ima povsod nizko ceno. Ker sadnega drevja navadno ne škropijo, ne cepi-
jo in ne vzdržujejo kot pravi sadjarji, zraste, kar zraste.
Da bi belokranjski kmet namesto 70 par dobil za kilogram jabolk 1.50 din ali pa tudi več, bi moral pridelo-/ati jabolka, ki niso le debela, lepo rdeča ter brez vsakovrstnih pik, ampak tudi znanih sort. Trg za namizno sadje je vsako leto bolj zahteven, ker je izbire dovolj.
Malo več zaslužka se obeta pri prodaji sliv, katerih odkup se bo začel konec avgusta. Za kilogram sliv bo zadruga plačevda 1,10 din. Povsem drugačen položaj pa im^o vinogradniki. Ker je veliko zasebnih vinogradov že obnovljenih in zasejanih z žlahtno trto, je odkupna cena grozdja vsako leto dokaj ugodna. Kakšna bo letos, bo določeno konec septembra.
R. B.
ta!) m ob nedeljah je samo sadje in zelenjavo!
M. J.
Zaprto?
v januarju letos je trgovsko podjele DOLENJKA obvestilo cenjene potrošnike v Novem mestu, da so od
1.	februarja dalje ob nedeljah z^rte vse prodajalne in da bodo 1. m^a, ko bo začel veljati letni obratovsdni čas, potrošnike obvestili o prodajalnah, ki bodo ob nedeljah dežurne. Zakaj je DOLENJKA ukinila nedeljsko dežurstvo, ni znano, ugibamo pa lahko, da jim najbrž ni bilo všeč, ker se MERCATOR očitno v takšno dežurstvo ni maral vključiti. Obvestilo: „V nedeljo vse trgovine zaprte!^* pa je v veljavi še danes.
Občinska skupščina Novo mesto je na seji 16. junga letos sprejela odlok o obratovalnem času v t^o-vini, gostinstvu in obrti in v njem odredila, da se morajo trgovci do konec julija sporazumeti o nedeljskem dežurstvu živilskih prodajaln. Žalostno je, da mora to odrejati oblastni organ, namesto da bi to sprevideli trgovci sami!
Konec avgusta pa so še vedno vse trgovine z živili ob nedeljah zi^rte. Kiy naj rečemo k temu potrošniki? Naj omenimo kruh, ki ga vedno zmanjkuje, naj začnemo vprašanje preskrbe z gorilnim plinom, naj izračunamo, koliko kupne moči se nam odteka drugam? Preskrba prebivalcev je pomembna in odgovorna naloga, trgovina pa razen tega zbira pretežni del prometnega davka, ki je važen vir dohodka v proračunih. Palica preskrbe ima očitno dva konca! Imamo odlok, ki ni upoštevan. Potrošniku pa preostane samo dvoje: da organizira demonstracije ali pa da se ob nedeljah zateče na novo-meSco tržnico ( ki je na srečo odpr-
Jdko St(MS, predsednik 10 TIS Sevnica; Žakzg se je tako mudilo ukinjati srednje šole za učitelje?
Beg učiteljev
Pomanjkanju predmetnih učiteljev se je v sevniski občini sedaj pridružilo še pomanjkanje učiteljev za razredni pouk. Učiteljice za gospodinjstvo gredo raje za kuharice v tovam^e menze. Tudi sicer si rad marsikdo izza katedra raje izbere pot v gospodarstvo in večja središča. Lanskemu primanjkljaju učiteljev v sevniški občini se je to poletje pridružilo še 15 odpovedi! Z odprtimi rokami sprejmejo vsakega razrednega učitelja.
Kako pa je s štipendisti? „2a-lostno,“ pravijo pri temeljni izobraževalni skupnosti. Pridejo in se zahvalijo, čez nekaj dni pa pride nakaznica iz Ljubljane ali Maribora za povračilo štipendije! Denar in morala vežeta štipendista. Za prvo in drugo, kot kaže, ni ovir. V Sevnici štipendirajo 30 mladih. Vsako leto z bojaznijo čakajo, kdo vse bo snedel besedo. Ob tem se zastavlja vprašanje, k:y je s samoupravnim dogovorom o štipendiranju in kreditiranju, kater^a podpisnik so vse niyvišje ustanove v republikL od Gospod^-ske zbornice dalje. Če že mlade zavede dinar in najdejo besedo hvala za štipendijo le takrat, ko jo potrebujejo, in jo vržejo pred vrata, ko se iztol^o, mora biti nek^ narobe pri tistih, ki podpii^o tako prekupčevanje. Treba bi bilo le posedati štampUjke bančnih' nakaznic in ukrepati Zaenkrat so najzanesljivejša pot za kader preizkušeni ka^ iz šol, ki še nadalje študirajo.
A. 1.
M
Novi smerniki na naših cestah
(karikatura: Marjan Bregar)
snpisntn •••
Pred meseci smo secirali družinski proračun povprečne dolenjske 4-članske družine. Takrat smo zapisali, da je potrebna skorcq čarovnija, če se hoče družina ob današnjih cenah prebiti od prvega do prvega. Zavod SR Slovenije za statistiko je zdaj objavil anketo o družinskih proračunih delavskih družin v letu 1972. Štiričlanska družina je imela v povprečju na razpolago dobrih 3.349 dinarjev na mesec, ki jih je -kajpak govorimo o povprečjih - porabila takole: za hrano je dala nekaj več kot
1.000	dinarjev (največ za meso -316 din!), za pijače slabega stotaka, za tobdc 55 dinarjev, za obleko 312 dinarjev, za obutev 90, za stanovanje 147, za kurjavo in razsvetljavo 134, za stanovanjsko opremo 210, za higieno, kozmetiko in zdravstvo 121, za izobrazbo, razvedri-
lo	in oddih blizu 200, za prevozna sredstva in storitve 256 ter za druge izdatke, članarine, davek in darila 178 dinarjev.
Stroški
Izdatek za hrano je torej daleč največja postavka družinskega proračuna, kar je ugotovila tudi naša secirnica. Bode pa v oči, da velja hrana več kot 37 o^t. vsega denarja, ki je na voljo družini s 4 člani
Prava sreča je, da lahko govorimo o povprečjih in da družina ne more zapraviti več, kot ima. Isti vir namreč v julijskih podatkih o družbenem razvoju naše republike poroča, da so bili letos v aprilu osebni dohodki za 12,6 odst. večji od lanskega aprila in za 7,2 odstotka od lanskega letnega povprečja.
Hujše je, da ^ se tani v takem obdobju življenjski stroški povečali za 16,7 odstotka, letos pa za 20,2. Realna vrednost osebnih dohodkov je zato padla za 5,4 odstotka. To pa nesporno dokazuje, da je življenje iz dneva v dan dražje.
J. S.
Prihaja naivec Životin Nikolič
0
Pdetna pripeka zadnjih dveh tednov mojstra Božidaija Jakca ni zadržala doma: ustvarial je v okoiid Kostanjevice. Naslikal je deset izredno lepih podob dtdenjske pcdcr^ine, zvečine kostanjeviških motivov in dva kozolca iz Podgoija. Mojster Jakac je v tem času urezal v ploščo tudi novo podobo Novega mesta, v Kostanjevici na Krki pa je razen tega portretiral dr. Nika Seveija, dolgoletnega in zaslužnega predsednika Slovenskega doma v 2^agrebu. Na sliki: mojster Božidar Jakac te dni med ustvaijanjem ob Krki. (Foto: Marijan Pfeifer)
Razstava leta v Kostanjevici
Do 10. septembra bo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici odprta retrospektivna razstava akademika Franceta Miheliča
Razvesdjiv obisk retrospektivne razstave akademskega slikaija Franceta M^eliča v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki razblinja polovično resnico, po kateri poletni meseci kulturnim prireditvam in užitkom niso naklonjeni. Veljalo bo ono drugo, globlje spoznanje: da za resnično umetnost, izvirno ustvaijalnost in s tem za življenje samo ni ovir. Miheličeva razstava v Kostanjevici govori z močjo, ki ne potrebuje nobene reklame.
Pa vendar je treba prav zaradi potrdila ocena, da moramo Miheliča
fteti v sam vrh ustvarjalcev jugoslovanske umetnosti.
Nedvomno je Miheličeva razstava poveličala pomembnost umetniškega sporeda 18. Dolenjskega kul^r-nega festivala. O tem ne govori le od^čna udeležba predsUvi^ov javnega in umetniškega življenja na njeni otvoritvi. Potrjuje jo predv^m mojstrova človeška in umetniška osebnost sama, izražena s pretresljivo močno slUcarsko govorico, ki prevzema obiskovalca od občudovanja do poglobljenem razmišljanja'O današnjem in jutrišnjem groz^ivem svetu.
Po sedmih letih, ki so potekla od prvih pogovorov z avtorjem, je bilo Dolenjski Sele letos' omogočeno srečanje z MUieličevimi fantastični-
a pr
potreb in koristnosti, ki nam jih nalaga javno komuniciranje, povedati o sedanji „rautavi leta“ v Lamutovem kostanjeviškem salonu vsaj nekaj besedi. Predvsem zategadelj, da ljubitelji ne bi zamudili izjemne prfložnosti spoznati štirideset let umetniškega in človeškega življenja velikega ustvarjalca Franceta Miheliča, ,^onista naše resničnosti, časa in odprtih vprašanj človeštva,,. Mihelič prih^a med nas s sedanjo razstavo v Kostanjevci naravnost iz Beograda: bogata zbirka njegovih platen in listov sega predvsem v zadiha leta umetnikov^a snovarua; le mar\iši dei risb, grafik in slik je izbral iz svojih zgodr\jih obdobij. Razstava je osupila razv:yeno občinstvo v prestolnici države, kjer se je
mi suntx)li njegove široke palete. Razstava je zato predvsem dragoceno umetniško doživetje, ki ne pretrese človeka le zavoljo svoje izpovednosti, temveč predvsem zaradi izjemne umetniške moči. Srečanje z Miheličem, ki se po šolanju v Ribnici po več kot 50 letih vrača na Dolenjsko (mojster preživlja velik del svmega časa v Žihovem selu sredi nafe pokrjgine), ni le pogovor s kronistom, ki ga poznamo iz usodnih revolucijskih let; je vse kaj več, o čemer pojo tudi podobe „Noč na Gorjancih** in druge njegove nove stvaritve.
Organizatorji razstave so se tokrat zelo potrudili, s£y je razstava prirejena skoraj brez pripomb. Nanjo vabijo tudi okusni transparenti v Krškem (središču očine), v Novem mestu (središču Dolenjce) in v sami Kostanjevici. Na otvoritvi so Franceta Miheliča hkrati s slikaijem Borisom Kobetom odlikovali s častnim članstvom Dolenjskega kulturnega festivala. Zdi se, kot daje tudi s tem poknyina povabila umetnika medse za vedno.
TONE GOSNIK
Razstavo del mladega srbskega slikarja, ki se je vzpel kot meteor, bodo
v sredo odprli v Kočevju
v sredo, 5. septembra ob 19. uri, bodo v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo del naivnega slikarja iz Srbije Životina Nikoliča. Pokrovitelj razstave bo kočevsko podjele TRIKON.
Životin Nikolič se bo tokrat drugič predstavil kočevski publiki. Prvič se je lani hkrati s skupino slikarjev in kiparjev .J^ikovne sekcije vojaškega kluba kasarne Mirka Bračiča iz Ribnice**, kjer je služil vojaški rok. Takrat je razstavljal le nekaj del, tokrat pa jih bo kar 35.
Prisluhnimo, kaj pravijo o slikarju Nikoliču dmgi:
Književnik in pesnik Mihajlo Knežević: „Nj^ove slike so polne življenja, poezije. Imajo svojo dušo, log&o i^vljenja in plemenito sporočilo ... Njegov svet je poln poezije in sončn^a žara, prežet z občutkom topline in neizmerne ljubezni, hkrati pa obeležen z neuničljivo ustvarjalnostjo mladih generacij.“
Novinar P. Djakovič, Beograd: ,,Nikolič je začel slikati leta 1968, ko mu je bilo 15 let. Kot eksploziven ustvarjalec neuničljive energije je kmalu postal znan ne samo v Pomoravju, Srbiji, Jugoslaviji, ampak tudi izven domovine. Letos (1973) je dosegel nenavaden rekord, s£y je hkrati sodeloval na razstavah v Beogradu, Slavonskem Brodu, Sla-voriski Požegi, Zagrebu, Svetozarevu
in Montrealu (Kanada). Kritiki govore o Nikoliču kot naivnem slika-rjui ki je osvojil simpatije likovne publike in kritike ter se je meteorsko povzpel.**
Sam ^ar Životin Nikolič, kije zaradi materialnih težav obiskoval samo osnovno šolo in v rodnem
Vranovcu (zdaj se imenuje na njegovo pobudo „Zlatni Djerdan**) vzorno kmetuje, v prostem času pa slika, pravi: ,jSem kmet, vendar je slikanje sestavni del mojega življenja. Dokler slikam, živim in vsaka ustvarjena slika je moj otrok.**
J. PRIMC
Spomin na komandanta živi
Belokranjski borci odkrili spomenik blizu prvega groba Franca Rozmana-Staneta
„v neposredni bližini je bil
9.	novembra 1944 pokopan padli komandant dovenske NOV, narodni heroj Franc Rozman — Stane. Spomin nanj bo med nami vedno živ. Občin-^ odbor ZZB NOV Črnomelj
—	26. avgusta 1973.“
Te besede so vklesane v spominskem kamnu, ki so ga postavili in minulo nedeljo odkrili belokranjski torci na ok^uku ceste pod Sredgo-ro, v temačnem bukovem gozdu na zahodnfli pobočjih Mirne gore. Le
slabih deset minut od spominskega obelei^a je v temačni pobeli še videti s kamni obloženo jamo, kateri-so ležali posmrtni ostanki davnega partizanskega komandanta do prekopa in položitve v skupno grobnico narodnih herojev v Ljubljani
Osebne spomine na Franca Rozmana — Staneta je na spominski slavnosti obudil belokranjski rojak Radko Polič. Slavnega komandanta je prizakal kot človeka izrednih vrlin in ^osobnosti, ki je za vsako
?resenečer\je pripravil protipresene-enje. V kulturnem ^redu sta sodelovala ženski pevski zbor iz Črnomlja in metliška pihalna godba.
Kdo bo še pomagal spomeniku?
Za dokončno ureditev veličastnega spomenika NOB na Cviblju nad Žužemberkom bodo denar zbirati s prispevki - Zbrali 214.000 din
Žužemberk s svojo okolico je bil v pretekli vojni prizorišče skoraj vsakodnevnih spopadov. Tod čez je bil prehod v partizanski Rog in dalje v Belo krajino, kjer je bil sedež partizanskih centralnih ustanov. Tu so enote NOV in POJ s svojo požrtvovalnostjo in revolucionarno zavestjo večkrat pognale strah v kosti okupatoijem in dokončno premagale slovensko reakcijo, ki se je bila zbrala v vojaških formacijah slovenskega domobranstva. Davek za tako pomembno zmago so na tleh strateško privlačne Suhe krajine plačali junaki in junakinje iz širše in o^e domovine ter iz zamejstva. Cenijo, da je ta davek teijal okoU 1400 plemenitih življenj borcev NOV in POJ ter 2FT. Leta 1961 je bil v spomin nanje postavljen na dominantni točld na Cviblju nad Žužemberkom veličasten in razsežen pomnik, ki ima v stene obeUska vklesanih sedaj že nad 12(X) imen, le-te pa še dopolnjujejo z novimi, brž ko dobqo dodatne podatke.
Pomnik je bil odkrit v počastitev 20-letnice vst^ sloven-
skega naroda — 22. julija 1961. Zgradili so ga z veliko naglico, gradnja pa, žal, ni bila izvršena dovolj dobro, pa tudi zaščita pred atmosferskimi vplivi ni bila izvedena. Zaradi pomanjkljive izvedbe strehe nad obeliskom je atmosferska voda zamakala jedro obeliska in kvarno vplivala na napisne plošče. Stiki plošč na grobnici in ploščadi niso bili izvedeni, kot je treba, zato so se plošče kmalu razmajale. Jedro okvira grobnice je zamakalo, v grobnici, ki ni imela urejenega izpusta, se je nabirala voda, tako da so bile krste celo v vodi. Črke vklesanih imen na obelisku so že po nekaj letih zbledele, da je bilo že 'težko prečitati imena padlih.
Tako kritično stanje sporiie^ nika je bilo že nekaj let predmet razprave v kraju in v Zvezi združenja borcev občine Novo mesto. V letošnjem maju so vendar pričeli pomnik urejevati. Do dneva borca so obno>^ vse črke, uredili streho nad obeliskom, zvrtali odvodne sonde v grobnici, preložili {došče na grobnici in [doSčadi, ppjačili jedro grobnice. PloSče so spojili
s fugami, uredili so drenažo okoli celotnega objekta, prenovili razsvetljavo obeliska, očisti-
li	vse plošče in opravili še druga dela. Cen za opra^djena dela naročniki še niso potrdili. Vrednost del bo ocenjena komisijsko.
Za vsa ta dela so do sedaj zbrali okoli 214.000 din. Od tega so prispevali: Republiška kdtuma skupnost RS Slovenije
73.000	din, Občinska kulturna skupnost Novo mesto 73.(X)0, Kr^evna skupnost Žužemberk 52.000, SGP „Pionir“ Novo mesto 10,000, Gozdno gospodarstvo Novo mesto 3.000, NOVOLES-Straža 3.000. Dose-danji računi, ko še ni všteta oprema za zimsko zaščito, ki jo bo treba nabaviti, pa znašlo kar okoli 300.000 din. Pravijo, da dodatnih sredstev od kulturnih skupnosti in krajevne skupnosti ni več pričakovati. Zato nameravajo organizirati posebno akcijo. Upajo, da jim bo uspela in da bodo le uresničili plemenito zamisel za dostojno ureditev tega pomembnega pomnika naše narodnoosvobodilne borbe in ljudske rev(du* cije.	M.	S.
Prof. Veljko Troha
Spet se začenja pouk
V zadnjem času je bilo na podro-^u šolanja otrok veliko storjenega. Vrasle so nove šole, otroškovarstve-ne ustanove, nekaj posebnih šol, znotraj Sol se je prav tako marsikaj spremenilo. Vse to omogoča, da se na^i otroci pripravljajo na življenje v
firecej boljših razmerah, kot je bilo o prej. S tem je bila izplačana izredna družbena skrb za to področje našega življenja.
Seveda pa je potrebno napraviti še marsikaj, da bi otroci dosegali še bopše uspehe. K temu „marsikaj** sodi tudi vprašanje, kaj in kako lahko prispeva k boljšim uspehom tesneje sc^elovanje med starši in šolo. Delo staršev, vzgojiteljev in učiteljev je po svoji naravi takšno, da zahteva zelo tesno sodelovanje. Vzgojno de-
lo	postavlja navadno pred otroke vedno nove zahteve, ki jih nekateri r^i izpolnijp, drugi ner^i, tretji pa jih sploh ne izpolnijo. Težave v zvezi stem sodijo v okvir sodelovanja med Solo in domom. To sodelovanje motijo včasih nekateri predsodki, ki kalijo iskrenost med učitelji in starši. Menim, da včasih nastajajo ti-predsodki zaradi pomanjkljivega poznavai^ja nekaterih vzgojnih vprašanj, včasih pa zaradi nerazumevanja kot posicdica različnih gledanj in ukoreninjenih navad. StroKovno razglabljanje o teh vprašanjih seveda sodi med strokovna društva, ker pa nekatere stvari živo zadevajo odnose med šolo in domom, je prav, da o njih spregovorimo tudi v našem tako razširjenem tedniku. V svojem pri-
spevku se bomo dotaknili le nekaj vprašanj, katerih razčiščevanje naj pripomore k boljšim odnosom med Solo in družino zato, da bi naši otroci dosegali boljše uspehe, kot so jih doslej.
OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA
Pričenja se novo šolsko leto. Z njim prihajajo nove skrbi, pričakovanja, bojazni in ambicije. Staršev, otrok in učiteljev. Uspeh, ki bo znan ob koncu šolskega leta, nam bo pokazal, do kolike mere so bile naše skrbi upravičene in koliko so bile naše ambicije izpolnjene. Tedaj bomo iskali vzroke, ziOcaj je tak uspeh, ii) iskali krivice za neuspeh. Navaj^i bomo, da tiči krivda za neuspeh v slabih socialnih in materialnih razmerah družin in šol, v prenatrpanih učnih načrtih, v slabih učiteljih in v otrocih, ki se ne marajo učiti. Izgovarjanje na slabe razmere, na nepravičnost učiteljev in njihovo neprimerno usposobljenost je le delno upravičeno. Prinašii pa nevarnost, da se s tem sprijaznimo in nič ne storimo, da bi jih odpravili. Res, mnogo stvari je, ki zunaj otroka vplivajo na njegovo uspeh. Zelo res pa je tudi, da živi mnogo otrok v enakih ali podobnih razmerah, hodi v iste šole, k istim učiteljem, pa je njihov uspeh različen. Prav zato je primerno vprašanje, kaj
lahko sami storimo, da bi bil uspeh našega otroka boljši, ne da bi čakali, da bodo predvsem drugi poskrbeli za njegov uspeh.
Kljub temu da je učenje polno najrazličnejših obveznosti, ki otroka bremenijo, vsebuje tudi marsikaj, zaradi česar gredo otroci v glavnem radi v šolo. Posebno ob začetku šolskega leta je opaziti pozitiven zagon. Otroci v Žoli radi poslušajo, se radi učyo, domače naloge izdelujejo veliko bolje in natančnejše kot na koncu šolskega leta. Naloge so navadno lično in skrbno izdelane. Njihova pripravljenost na šolo je veliko boljša kot pozneje. Tudi otroci, ki so imeli popravne izpite, stopajo v novo šolsko leto z večjim veseljem, dobro se zavedajoč neprijetnih posledic manj prizjJdevnega dela v preteklem šolskem letu.
Ta začetni elan bi bilo dobro vzdržati. Vsi otroci ga ne bodo zmogli. Potrebna jim je pomoč odraslih. Tu pa se začno nekatere težave, ki so precej nepotrebne. Starši se navadno znajdejo pred naslednjimi vprašanji: Kako naj otroku pomagam, če pa sam snovi, ki bi sc je moral naučiti, iic znam? Kaj naj mu dam, da sc bo bolje učil? Kako naj otroku pomagava, če sva oba zaposlena? Saj je otrok ves čas pri knjigah, pa vendar dobiva negativne ocene! Kje je krivda?
Povedati moramo, da obiskuje naše šolo tudi veliko odličnjakov.
katerih starSi niso mogli s svojim znanjem prispevati k takemu uspehu svojih otrok, prav tako niso mogli otrokom d^ati dragih nagrad, da bi se boye učili. Ne za to, da bi morali starši poznati snov, ki se je otrok uči, tudi ne za to, da bi mor^ otrok dobivati za delo, ki ga je dolžan opraviti, drage napade, temveč je potrebno doma ustvariti določen red, režim, razporediti delo in zahteve, naloge in odgovornosti To pa lahko stori vsaka družina. Znano je, da kjer vlada v družinah delovni ritem življenja, kjer opravi vsak član družine svoje delo, je tudi uspeh otroka v šoli boljši Ta red zahteva najprej dosledno upoštevat\je ča.sa in prostora za učenje, določen čas za pisanje domačih nalog, čas za učno pripravo na šolo, čas za razvedrilo in čas za pomoč v gospodinjstvu. Posebno zadnje kaj radi zanemarjamo, češ da je otrok že tako preobremenjen s šolskim delom.
Cas, kije potreben za pripravo tia šolo, je seveda različno dolg, kar je odvisno predvsem od otrokovih zmožnosti za učenje. Vendar ne gre za večjo ali manjšo porabo časa za učenje, temveč za to, da se začenja otrok vedno in stalno ob istem času učiti. Z vstrajnim prizadevanjem bomo v otroku vzbudili zavest in navado, da je čas, ki smo mu ga odmerili, le čas, ki ga lahko izrabi za pripravo na šolo in nič drugega. Ce te navade otroku ne izoblikujemo, če si čas za pripravo na šolo poljubno izbira, tedaj moramo računati s tem, da bo vedno našteval obilico izgovorov in želja z namenom, da bi odložil pripravo na učenje. S tem izgubijo mnogo za učenje potrebne moči in časa on, pa tudi starši, ki kolebajo med- izpolnitvijo otrokovili želja in nicd zavestjo, da jih bo otrok „okrog prinesel**. Vse to pa pov-
zroči, da časa za pripravo na šok> zmanjka. Ker se to večkrat dogiga, je nujno, da otrcA v Soli ne uspe, čeprav „se lahko uči**, kot večkrat poudarjamo.
Kd:y se je n^primemeje učiti? IzkuSr^e kažejo, da otrok (pa tudi odrasli) porab n^jms^ časa, če se uči oziroma ponavUa učno snov kmalu po tem, ko jo je v šoli poslušal. Tedaj namreč otrok še rMume tisto, kar so v Soli obravnavali, snov je še sveža, vendar pa snovi Se ne zna. Potrebno jo je le nek^krat ponoviti. Velikokrat pa otroci ne delajo tako. Sami izjavljajo, da se učijo vedno tisto snov, ki je naslednji dan na urniku. Ker pa so nekateri predmeti le dvakrat ali celo samo enkrat na umiku, otroci snov pozabijo, saj včasih mine več dni od ted^, ko so v šoli snov obravnavali Posledica takega učet\ja ni samo ta, da otroci porabijo zary več časa, temveč se morajo večkrat učiti na pamet, ker mnogokrat snovi več ne razumejo. Ker se na tak način učijo dalj časa, navadno v šoh, ko dobijo kljub temu ne^tivno oceno, izjavyajo: „Kako je to mogoče, saj sem se vendar u^iil toliko časa!? ** Odtod pa do sumničenja v učiteljevo pravičnost ni daleč.
Potrebno je torej poskrbeti, da .se bodo otroci vsak dan najprej učili snov, ki so jo tisti dan obravnavali v šoli. Izkušnje tudi kažejo, da si otrok neko snov zapomni za dalj časa, če se uči, preden gre spat, zjutraj pa snov še enkrat ponovi Na pozabljanje namreč v mnogi men vpliva tudi to, kar počenjamo v času, ko se ne učimo (tega pa je veliko podnevi), medtem ko spanje ne povzroča pozabljanja v taki men, kot se nam navadno zdi. Jutranje učenje je uspešno le, če ponavljamo listo, kar smo se zvečer učili
Zaradi pametne odmere časa za učenje je torg treba, da starši od otrok zahtevj^o umik in dosledno vztr^j^o, n^ sc otrok uči tiste predmete, ki si bili tisti dan na umiku, in n:y se ne zanaiajo na otrokove izia-ve, da „niso danes nič vzeli naprg**.
Precej pomemben je za u^Sno učer^e tudi prostor, ki ga otrok uporablja. Seveda je prav, daje prostor lepo ur^en, čist, higieničen, svetal. V njem nij otrok nima, v^ ne na mizi in neposrednern oko^u, drugih stvari kot tistih, ki jih potrebuje pri učenju. Razne slike, izrezane iz časopisov, zabavne knjige, revije, stripi preusmerjao otrokovo pozornost od učenja. Predvsem pa je pomembno to, da se otrok (ali odrasli) vedno uči na istem mestu Omogočimo mu, da bo prostor za učenje zar\j vedno rezervuran. To je potrebno zaradi podobnega razloga,
kot smo ga že prej navedli, namreč, da otrok ne izgublja časa s prilagajanjem na vedno nov prostor. Tudi ob tem kaj rad nj<jde izgovore, ki nas prepričajo, da se trenutru> res ne more učiti.
Seveda je za vzpostavitev takšnega reda potrebno od staršev veliko vztrajnega dela, doslednosti, nepopustljivosti. Prej bomo tak red uved-
li,	če bomo skupaj z otrokom določili primeren prostor in čas. Pri tem pa moramo predvideti tudi primeren čas za otrokovo zabavo, lo je čas, ki bo resnično otrokov, ki ga bo resnično preživel z velikim zadovoljstvom. Znano je, da pomanjkanje prostega časa v otroštvu povzroči, da postane otrokovo obnašanje surovo in napadalno.
(nadaljevanje prihodnjič)
POZIV
K SODELOVANJU V SAMOUPRAVNI INTERESNI SKUPNOSTI ZA ŽELEZNIŠKI PROMET
Izhajajoč iz določil 6. točke XXI. dopolnila k zvezni ustavi oziroma 6. točke XXVII. dopolnila k ustavi SR Slovenije, da lahko delovni ljudje ustanavljajo samoupravne interesne skupnostf za zadovoljevanje določenih skupnih potreb in za ur^ničevanje svojih interesov, so delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela Železniškega gospodarstva Ljubljana v okviru sprejemanja samoupravnih sporazumov o izvedbi ustavnih dopolnil v železniškem gospodarstvu dne 10. julija 1973 sprejeli
pobudo
USTANOVITEV SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA ŽELEZNIŠKI PROMET
1.	Ustanovi se samoupravna interesna skupnost za železniški promet kot samoupravni mehanizem za povezovanje in usklajevanje splošnih družbenih interesov, posebnih interesov posameznih gospodarskih območij in področij, zlasti različnih panog prometa, interesov uporabnikov železniških prevozov 1n lastnih interesov železniških organizacij.
Tako usklajevanje interesov naj bi vodilo predvsem do oblikovanja dolgoročne prometne politike, ki bi postala izvor in kriterij za ukrepe (tekoče gospodarske operative) sprotnega gospodarjenja tako železniških organizacij kot udeležencev te samoupravne skupnosti, kolikor zadevajo železniški promet, njegov ekonomski položaj in kvaliteto.
2.	Delavci organizacij, vključenih v Železniško gospodarstvo Ljubljana, se vnaprej enostransko obvezujejo.
da bodo obravnavali vsa stališča in priporočila interesne skupnosti, ki zadevajo železniško gospodarstvo, in da bodo še posebno pozornost posvečali vprašanjem povezovanja železniškega gospodarstva s celotno prometno politiko, politiko (prevoznih) cen, investicij in skupnih poslovnih akcij. O svojih stališčih in sprejetih ukrepih bodo poročali interesni skupnosti.
3.	V interesno skupnost železniškega prometa se načeloma lahko vključijo vse skupnosti in organizacije, ki imajo kakršenkoli legitimen, posreden ali neposreden interes za razvoj in delovanje prometa, zlasti železniškega.
Pavice in obveznosti članov v samoupravni interesni skupnosti, pravice do članstva ter notranja organizacija interesne skupnosti se določijo z akti, ki jih ta skupnost sprejme samostojno.
Izvršujoč to pobudo svojih delovnih skupnosti. Železniško gospodarstvo Ljubljana
vabi
skupnosti in organizacije, ki imajo interes za razvoj in delovanje železniškega gospodarstva, da do 10. oktobra 1973 sporoče ŽG Ljubljana
—■ svoje stališče do ustanovitve samoupravne interesne skupnosti za železniški promet in svojega članstva v njej,
- svoje (morebitne) predloge za organizacijo, pristojnosti in način delovanja te skupnosti.
Poslovni odbor za odločanje o uporabi sredstev za modernizacijo železniških prog v Sloveniji, ustanovljen na podlagi zakona o spremembah zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1971—1976 in žakona o spremembah in do|Mlnitvah zakona o povračilu dela obresti za investicijske kredite zamodernizacijo železniških prog v SR Sloveniji (Ur. list SRS 8/73), je na svoji Z seji dne 3.7.1973 obrav-
naval gornjo pobudo železničarjev Slovenije in Istre in jo v celoti podprl tudi kot obliko za razširitev svojeg delovnega področja.
Delavski svet Železniškega gospodarstva Ljubljana bo sklical ustanovno skupščino samoupravne interesne skupnosti predvidoma v drugi polovici oktobra 1973.
Delavski svet Železniškega gospodarstva Ljubljana
OSNOVNA SOLA SMARJETA
razpisuje delovno mesto
RAZREDNEGA UČITELJA (4. razred)
Pogoj: PU ali U
Razpis velja do zasedbe
delovnega mesta.
TURISTIČNO DRUŠTVO
KRŠKO
PRIREDI V OKVIRU PROSLAVE 400-LETNICE HRVAŠ KO-S LOV E NSKE G A PUNTA
v nedeljo, 9. 9. 1973, ob 14.30 NA STADIONU MATIJE GUBCA POD POKROVITELJSTVOM SOP KRŠKO - spwia-lizirano podjetje za industrijsko opremo
veliko
tradicionalno
tombolo
GLAVNI DOBITKI:
1. Avto ŠKODA 100 L
2. Motokultivator AGRI A tip 4111 s prikolico
3.Motorna žaga MC CULLOCH
4. Motorna škropilnica JOLLY
5.Pralni stroj GORENJE
6.P0NV - EXPRES Rog
7.Zmrzovalna skrinja GORENJE 2201
8. Televizor RIZ
9. Hladilnik GORENJE 1351
10.	Ročna vrtna kosilnica
in še 300 manjših dobitkov:
20 petork (činkvinov), 40 četvork (kvatem), 80 trojk (tern) in 160 dvojk (amb)
Tablice bodo v predprodaji v kioskih in trafikah ter na dan tombole pri kolporterjih
PRIDITE V KRŠKO-SREČA VAS ČAKA!
PROSTO DELOVNO MESTO!
Komunalni zavod za socialno zavarovanje Novo mesto
razpisuje prosto delovno mesto
UPRAVNIKA PODRUŽNICE V ČRNOMUU
Poleg splošnih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: !
— da im/ajo dokončano pravno ali ekonomsko fakulteto in 3 leta prakse ali dokončano višjo upravno šolo ali višjo ekonomsko-komercialno šolo ali njim sorodno šolo in 6 let prakse
~ da imajo organizacijske sposobnosti,
— da se družbeno-politično udejstvujejo.
Prijavo z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in z navedbo dosedanjih zaposlitev morajo kandidati poslati v 15 dneh po dnevu objave na naslov:
Komunalni zavod za socialno zavarovanje. Novo mesto, Kidričev trg št. 3.
DR-IAVNO PRVENSTVO
V MOTOKROSU ZA JUNIORJE
V 2LEBU PRI ČRNOMLJU
V NEDELJO, 2. SEPTEMBRA OB 14. URI
BALETNA VZGOJA
ZAVOD ZA KULTURNO DEJAVNOST NOVO MESTO, Prešernov trg 5 telefon: 21*210
SPREJEMA PRIJAVE ZA BALETNO VZGOJO predšolskih in šolskih otrok za šolsko leto 1973/1974. Prijave sprejemamo od 1. 9.1973 dalje.
Razpored prijavljenih bo 12. 9.1973. ob 15. uri.
„No, kakšna je? “
Zavod za kulturno dejavnost Novo mesto, Prešernov trg 5
RAZPISUJE LICITACIJO
za prodajo osnovnega sredstva
AVTOMOBILA KOMBI-TURIST IMV 1600, letnik 1968
dne 3. septembra 1973 ob 9. url. Avtomobil je v voznem stanju.
stanovaojski sklad
z namenom, da bi pospešili gradnjo najemnih stanovanj in zagotovili reševanje stanovanjskih vprašanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in starih ljudi, sodeluje
SOLIDARNOSTNI STANOVANJSKI SKLAD OBČINE NOVO MESTO
(v nadaljnjem besedilu: sklad) z denarnimi sredstvi pri gradnji najemnih stanovanj pod naslednjimi POGOJI,
ki omogočajo pridobitev in odplačilo posojila za gradnjo najemnih stanovanj.
I.
Posojilo iz sredstev sklada lahko pridobi po določilih 9. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 12/72):
a) organizacija za gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini,
b) občina.
II.
Posojilojemalec lahko pridobi posojilo:
a) da bo gradil stanovanje le za tiste kategorije občanov in pod tistimi pogoji, ki jih določa zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu;
b) gradbeni kompleks, kjer se vlagajo sredstva sklada, mora obsegati v Novem mestu najmanj 200 stanovanjskih enot, v drugih krajih pa morajo biti vse enote locirane na istem kompleksu; .	'
c) da cena 1 m2 koristne stanovanjske površine ob graditvi z vsemi stroški ne bo presegala 4.000 din;
d) da bo k vlogi za pridobitev posojila predložil skladu načrt porabe in vračanja sredstev, ki mora upoštevati, da je odplačilni rok lahko največ 50 let z 20-odst obrestmi ob polletnih anuitetah;
e) da predloži tako strukturo stanovanj, pri kateri bodo prevladovala eno in dvosobna stanovanja;
f) da bodo stanovanja dograjena najkasneje do 30.11.1974.
III.
Prednost pri pridobitvi posojila bodo imeli prosilci, ki bodo gradili:
a) na gradbenih kompleksih, ki zagotavljajo najugodnejše ekonomske učinke, in
b) ki bodo gradili hitreje in ceneje.
IV.
Odplačilo posojila prične teči 1.12. 1974.
Sklad bo v prvi tranši razdelil za najemno gradnjo 12 milijonov dinarjev posojil.
Upravičenci do posojila lahko predložijo svoje prošnje do vključno 15. septembra 1973 do 10. ure na naslov:
SOLIDARNOSTNI STANOVANJSKI SKLAD OBČINE NOVO MESTO
PROSTO DELOVNO MESTO!
DOL^JKA,
trgovsko podjetje na debelo in drobno Novo mesto
doleiijka
objavlja prosto delovno mesto
INTERNEGA KONTROLORJA
Pogoji: visokokvalificiran trgovski delavec z 10-letno ustre-. zno prakso ali kvalificiran trgovski delavec s 15-letno ustrezno prakso.
Rok za prijave je 8 dni po objavi.
1
Puntarjevi Krpani
EDVIN PUNTAR, Rakek: ,^vič mi je prišlo na misel, da bi začel kipariti, ko sem se učil za mizaija. Vse, kar sem moral delati, me ni zadovoljilo. Poskusil sem rezljati. Šlo je, a ne najbolje. Prvi reliefi so bili dokaj nebogljeni. Če vztrajam, bo morda šlo, sem si mislil in trmasto nadaljeval. Začel sem delati
Martina Krpana. Dolenjci imajo Krjavlja, desetega brata. Notranje! Krpana. Ljudski junaki so me že od malega vznemirjali. Sicer pa imam rad kmečke motive. Tudi na taboru. Iger sem prvič, sem zastavil nekaj takega. Precej potujem. Ustavim se za toliko časa,Ma kaj povsem doživim, nato tisto oblikujem v plastiki. Nemiren sem, a pravijo, da je to dobro za razvoj.“
Veseli in žalostni
JOSIP PINTARIČ, Nova Gradiška: „Življenje me je že kot otroka odplavilo iz rodnih Brežic. Morda je bil to razlog, da sem vzel svinčnik in papir ter poskusil narisati domači kraj in ljudi po spominu. Spo-
mmjam se svoje prve slike: roparica napada kokoš na dvorišču, pa privrši gospodinja z vilami. Domači motivi so v vseh mojih delih. Narava, vas, ljudje, veseli in žalostni, 'običaji. V Trebnjem mi je všeč orgamzaci-ja. Tabor je praznik za ustvarjalca. Sam sem prišel sem zato, da bi kaj novega videl in doživel. Človek se mora vse življenje učiti.“
Dva Jana iz Kovačiče
JANO SOKOL; „V Trebnjem sem prvič. Težko je iti v
korak z mladimi, zato tu ne slikam, ampak sem eno delo prinesel s seboj. Najraje imam ljud-
ske običaje. Slikam že od leta 1937. Do takrat nas je bilo v vasi pet ali šest, ki smo delali reprodukcije. Pa je za nas slišal profesor likovnih umetnosti iz Pančeva, prišel v Kovačico in nam svetoval, naj raje slikamo
—	to, kar sami doživljamo in čutimo.“
JANO VENJARSKI: „Včasih so po naših poljih in cestah hodile vprege, dandanes vidiš le še traktorje in limuzine. Poglejte, nihče več ne seje z roko. Staro je šlo_rakom žvižgat. In to me vznemirja. Kakšne svatbe smo imeli, pa jih ni več! ,Jano, napni platno, premešaj barve in slikaj, slikaj, česar ni več!‘ Tako sem si rekel. Zdaj delam že več kot dvajset let. Seveda kadar so polja pospravljena in je za to več časa. Sem pač kmet.
Začetek nikakor ni bil lahak. Domači so rekli, da se mi meša, žena me je najedala, češ da bogu čas kradem. Zato sem se nekoč umaknil v hlev, da bi naslikal krave. Še ne posušeno sliko sem postavil na okno in
odšel po kmečkem opravilu. Ko sem mislil, da bo slika že suha, sem se na hlevskih vratih zgrozil: sliko sem našel v kravjem gobcu. Zdaj pa imaš, ko si me nagnala sem!‘ sem na pol v šali, na pol zares zbodel ženo.“
Vse je mozaik
GRETA PEČNIK, Piran: „Nadaljujem s simboliko. Vsaka stvar ima rojstvo. Vse se mora roditi, vse je srce. Srce kot začetek rojstva. Ljudje nenehno hrepenijo, da bi se jim hotenja uresničila. Hočejo k srcu, ki nosi to njihovo hrepenenje.
Polna sem zamisli. Zdaj zaključujem čustveni cikel. A že vem, da bo iz tega spet samo mozaik. Nisem zadovoljna. Nikoli me nobena stvar ne zadovolji. Vse je nedokončano, v drobcih. Koliko bi še imela povedati! A moram naprej, s tem spoznanjem in nezadovoljstvom. Slikar ne sme biti zado-voljen.“
O Taboru mnogo ve
ČEDOMIR SPASIČ, Beograd:	„Vse	sem	prebral o
taboru in galeriji v Trebnjem. Odlična zamisel. Delaš in se spoznaš z ustvarjalci od drugod, iz drugih republik. Ali ni tudi
r
s kan
Anujka Maren: ohraniti vse, kar je romunsko
Trebnje, avgusta 1973.
Na VI. taboru slovenskih likovnih samorastnikov.
V slikar^o-kiparski koloniji, ki je spet združila za deset dni ustvarjalce iz Slovenije in dmgih republik.
V koloniji, ki že dolgo ni samo ozko slovenska.
Kjer ustvarjanje ni edini smoter...
, J>la kmetih se težko kam odtrgamo, zato sem bil povabila za v Trebnje še posebno vesel. Prvič, ker je tabor priložnost, da vidiš, kaj drugi ddajo, da se z njimi spoznaš in se komu zaupaš. Drugič: ne vem, če bi kdaj videl Slovenijo, da me niso poklicali sem,** pravi Jano Venjarski.
Anton Plemelj, udeleženec vseh dosedanjih taborov, razmišlja: „Zdi se mi, daje tu poseben način življenja in dela. Človek se tega ne nave-
liča. Prepričan sem, da bi vabilo sprejel tudi za vse naslednje kolonije, ki bodo v Trebnjem. Prav je, da prihajajo na tabor novi ljudje. Vesel sem srečanja z vsemi, ki so tu že ustvarjali. Tako lahko bogatim osebne stike,
izkušnje **
Tu^ letos so prišli na tabor ljudje, ki jim risahje, slikanje in kiparjenje pomeni več kot mašilo v prostem času. Nekoč 'so začutili, neki notranji pasjih je vznemiril in jim šepnil, da morajo vzeti čopič ali dleto in slikati in kipariti. In .tako so pri mno^ roke, vajene trdega dela in žuljev, začele slediti podobi, ki sojo zajedali nekje v sebi.
*	„Brez tega, se pravi brez slikanja, bi bilo moje življenje pusto, prazno, ničevno. S slikanjem pojem,“ se označi Anujka Maran.
to mala kovnica bratstva in enotnosti? Slikam več, odkar sem upokojen. Slikam rad, sicer ne bi nikoli poskusil in tudi v Trebnje me ne bi bilo. Najraje imam motive iz svojega rojstnega kraja. To je pusta reka v okolici Leskovca. Cesto se vračam tja, da si naberem snovi, spodbud in — miru. Ko nekaj doživim, sem ves prevzet, vendar tistega na papir ne spravim prej, dokler se popolnoma ne umirim. Tudi ta del Slovenije me pomhja.“
V	oblakih je žito
ANUJKA MARAN, Uzdin: „Kar je, naglo odhaja. Konje so zamenjali traktorji, ljudje se na poroko ne vozijo več v romunskih nošah. Moderni čas, kot mu pravijo, je vse odpihnil. Le red-kokatera mlada si še nadene pisano krilo. A kako bomo ostale Romunke, če tega ne bo več!
Stari ljudje so rekli, da v mavrici zagledaš žito. To njihovo izročilo slikam. Slikam tudi vse, s čimer je obdan romunski dom. Le časa ni veliko. To dobro vem, saj sem v vasi prva začela slikati. Čas si moramo ulcra-sti. Med malico na polju se ženske zberemo in slikamo. Kadar slikam, se mi zdi, da pojem. Pojem, to je pravilno rečeno.“
Zgledi vlečejo
MILAN GENERALIČ, Hle-bine: „Vsi v mojem rodu slikajo in nemara je to vplivalo name, da sem začel tudi jaz. Dvanajst let bo tega. Kot deček sem gledal pri delu strica in naskrivaj še sam poskusil. Hlebinska šola je name vplivala. Zato v glavnem slikam to, kar je že znano: delo na polju, vasi, krajine v vseh letnih časih. Delam na sleklo, ker se tako najlažje izrazim. Zdaj samo slikani in slikam. Čutim,
da se ne bom izčrpal. Vsak trenutek odkrijem kaj novega. Ne dolgočasim se, kot včasih slišim tožiti, druge. Zame je slikanje izhodišče vsega zadovolj-stva.“
Domačije brez ograj
FRANJO MRAZ, Beograd: „Obhodil sem vasi v okolici Trebnjega in se navdušen vrnil s polno skicirko. Žene za plugom so zame nekaj novega. I^ečka arhitektura je lepo ohranjena: hiše, krite s slamo, zidane s kamenjem. Domačije niso ograjene kot v Srbiji. Veliko sem videl, naredil mnogo risb s tu-
šem. Tokrat se bom v trebanjski galeriji predstavil samo s sldca-mi oziroma risbami.“
Dobrodušnost Krjavlja
RUDI STOPAR, Sevnica: „Iz pločevine delam Krjavlja. Posebneža, ki je sam po sebi revež, ki pa vse obme na dobro in v smeh. Dobre volje nam v tej naglici, v stiski sedanjega časa, manjka. Krjavelj naj jo s svojo značilno dolenjsko šegavostjo vrne. Ni pomembno, Icakšen je človek na zunaj, ampak znotraj,
v	srcu, v duši. Sam Krjavelj, kot ga poznamo iz Jurčiča, je v duši
klubuk in čevlje na hrbtu. Samo obraz ne bo dolenjski. Razmišljal sem, koga bi vzel za model. Najbolje bo, če bo imel deseti brat obraz in izraz poljanskega kmeta. Navidezno veselega, ki se mu za očmi skriva žalost. Vdanega v usodo in hkrati pričakujočega, da se mu bo uresničilo hrepenenje da bo konec desetničarske poti, ki jo je pred mnogimi leti začel hoditi zaradi nesmiselne tradicije.
O taboru ne bi mogel reči kaj posebnega novega. Vključil sem se že takoj prvi dan. Vesel sem novih obrazov in mislim, daje prav, da se tabor pomlajuje. Morda bi bilo dobro, ko bi v prihodnje povabili še kakšnega kiparja. Vsaj jaz bi si to želel — koga, ki dela v lesu. Videl bi.
neprekosljivo bogat. Ničesar nima izgubiti, in vendar je srečen. Moj Krjavelj naj bi ljudi spomnil na to.“
Deseti brat — »poljanski kmet«
FRANC TAVČAR, Poljanska doHna: „Stopar se je odločil za Krjavlja, jaz za desetega brata. Vem, da motiv ni nov, saj ga rad obdeluje Jovanovič, ki je tudi iz naših krajev. Idejo sem dobil tu; ko sem prišel sem, še nisem vedel, kaj bom delal. Moj junak bo samo navzven podoben Jurčičevemu. Torej bo imel
vi	v Zlataru. Veliko znancev s prejšnjih taborov sem srečal -osebno ali prek slik. V Trebnjem sem šestič,‘mislim, da edini, ki sem bil vsako leto tu. Zmeraj je zanimivo. Vesel sem vsakega novega poznanstva. Novi ljudje, nova unena bogatijo tabor.“
Besedilo in slike: IVAN ZORAN
kako se drugi lotevajo in naučil bi se, česar še ne vem. Na tabor bom še rad prišel, če me bodo povabili/*
Še bi prišel
STJEPAN IVANEC, Kladar: „Slikam tri leta, a najraje krajino, kot jo doma vidim in doživljam. V vseh mojih delih je nekaj domišljije, saj si želim, da svet ne bi bU tak, kot je. Poskušam ga spremirijati. Steklo je material zame. ko sem poskusil, mi je šlo jn ostal sem pri tem. Učim se pri hlebinski šoli.
V	koloniji pa do zdaj še nisem
bil. Mislim, da je za slikarsko rast celo potrebno tako skupinsko delo. V Trebnje bi še pri-šel.“
Zmeraj zanimivo
ANTON PLEMEU, Ljubljana: „Lets sem sodeloval že na Naivi 73 v Zagrebu in na razsta-
Vlomilci-»gentlemani« in gospodje
V enem kovčku vlomilsko orodje, z drugim, praznim za plen, sta lepo obl®’ čena in uglajena vlomilca hodila na potovanja tja od Zagreba do Kraljevi-ce, Metlike, Kranja in Radenc - Kazni so izrečene
Ivanu Veg^u 14 let strogega zapora, Milanu Sevenšku 12 let strogega zapora in Andreju Gorenjaku leto in pol strogega zapora je prisodilo novome&o okrožno sodišče za vrsto Hornov, v katerih je bilo odprtili 6 železnih blagE^. Zmanjkalo je nad 8.500 nemških mark, okrog 20 starih milijonov>din in še nekig druge tuje valute ter precej bhga.
košarka
■
Ivan Ve^l, 314etni delavec brez zaposlitve iz Brežic, je svetlolas, urejen, v temni lila obleki in beli srajci stal pred sodniki. Bil je redkih bese-jCo gaje predsednflc senata Janez
POTA
L\
Dežurni
poročajo
IZGINIL PRED METROPOLOM
- Božu Skupku iz Suhadola je 20. avgusta nekdo izpr^ kavarne Metropol odpeljal moped, vreden 4.000 din.
TAT SE JE ODPELJAL - V Sentlovrencu je izpred gostilne Kazina 21. avgusta izginil moped Antonu Janežiču s Primskovega.
TAT V OMARICO - V noči na 22. avgust je nekdo ukradel iz garderobne omarice v Novoteksu 1.630 dinaijev. Denar je bil last Jožeta Šmajdka z Vrha pri Ljubnem, ki je delal v nočni izmeni.
IZ AVTA JE ZMANJKALO -Janezu Cimskemu ! iz Cimika pri Brežicah je nekdo v noči na 22. avgust iz osebnega avtomobila, parkiranega v Šmarjeških Toplicah, ukradel več predmetov: tranzistor, razdelilno kapo, brisalca, orodje in nahrbtnik.
KJE SO KURE? Ani Ostanek iz Zagorice so neznanci v noči na 25. avgust vlomili v kokošnjak in ukradli 14 kur.
.'^ PRI BELEM DNEVU - Mirku Brezarju iz Lokev pri Črnomlju so nepridipravi ukradU kolo s pomožnim motoijem 19. avgusta popoldne.
RAZGRAJAČI NA HLADNEM
- 26. avgusta zjutraj so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Adema Kajtezoviča, Dr^a Grila iz Tržiča in Vinka Zupančiča iz Mačkovca. Sprli in stepli so se v bifeju na Otočcu. Med prepirom je Kajte-zović celo potegnil nož in z njim grozil.
RAZGRAJAL V ZDRAVILiSCU
- Miličniki so v Dol. Toplicah pridržali Draga Strojina iz Prečne, Icer je razgrajal v restavraciji zdravilišča.
KDO JE V COLNU? Marija Daj-čman iz Novega mesta je prijavila, da so ji 25. avgusta neznanci odpeljali čoln, ki je bil privezan pri pralnici peska.
PRIDR2AN - Novomeški miličniki So 27. avgusta zvečer pridržali do iztreznitve Novomeščana Jožefa Primca, ker se je v hotelu Kandija nedostojno obnašal.
Kramarič po vsakem predočenem kaznhrem dejanju vprašal: „Ali priznate? “, je za hrbtoifl sklenil roke, krivenčil prste, potem pa po tihem dejal: „Vse priznam. Delila sva na poL“ SpodobOT in miren, kakršen se je kazal na sodišču, je bil povsem drugačna osebnost kot Vegel ponoči, ki je nasilno s spretno izbranim vlomilskim orodjem vdiral v trgovine, pošte, lokale in bi se ga n^brž ustrašil še tako korajžen moški.
Milan Sevenšek je precej podoben Alainu Delonu. V čev^ih z debelimi podplati, sivem, karirastem-suknjiču in temnA hlačsJi, skoro črnih las, ki si jih je tu in tam odrival s čela, je veliko govoril. ,J)ejanja sicer v celoti priznavam, zdi se mi pa malo veliko ukraden^ denaija, kolikor mi očitate,** je rekel. Fant pa je ljubil dobro in lahkotno življenje. Kot kvalificiran natakar, ki je zadnja leta živel v Kopru, se je z Veglom seznanil med prest^anjem kazni na Dobu. Tu sta kovala načrte o tihotapljenju mamil, lotila pa sta se vlomov, predvsem blagjgn.
Prepotovala sta Belijo, Anglijo, Nemilo, Sevenšek Francijo, Vegel pa Dansko. Zaradi simia ^doma v eno tamkajšnjih bank je za njim izdana mednarodna tiralica. Zapravljala sta na veliko, in kot je izjavil Sevenšek na razpravi, denaija nista cenila. ,^tari milijon zapraviti v dveh dneh res ni nič težkega .. .**
Andreja Gorenjaka sta spoznala slučajno in ga pritegnila le kot pomagača pri dveh vlomih v Ptuju. Značilno za vse tri pa je: neurejena mladost.
Vegel je imel očima, ki ga je pogosto pretepal z opasačem. Komaj 17 let star je z rudarskega dela v Trbovljah pobegnil v Avstrijo, od tam v Avstralijo, kjer je začel kvar-tatL Koje denaija zmanjkalo, je kradel. Že tam je bil zaprt, leta 1968 pa so ga brez denarja vrnili v Jugoslavijo. Zaposlitve ni dobil, domači so ga pedali po strani, stepel se je in bil zaprt. Tako gaje usoda pripeljala v Dob Sevenšku naproti.
Sevenšek izhaja iz družine z dokaj dobrimi gmotnimi razmerami, le sl^ ge med starši ni bilo. P^č je pobegnil z doma zaradi slabe ocene v an^eščini, od 16. leta da^je pa se je sam preživljal. Službe je cesto menjal, bil zaposlen celo pri filmu in v operi. Naučil se je obnašati kot „gentleman**.
Gorenjaka je mati kot nezakonskega otroka še majhnega dala v rejo. Živel je večinoma v Zagrebu pri ljudeh, kjer ni bil deležen dobre vzgoje. Neubogljiv in predrzen je bil in že od rane mladosti vzgojno problematičen. Ko ga je mati Yzeia k sebi, je bil že fant. Bilo je prepozno ...
Splet teh dogodkov je fantom vzel poštenost. Tako pravijo sami. 1’ckrat so b^ sojeni, Vegel in Sevenšek skupaj za naslednja kazniva dejanja:
9. 9. 1971 - Bregana: vlom v zaklenjeno restavracijo vojne pošte, kjer sta dobila plen: denar in razne pijače.
23. 9. 1971 - Samobor: vlom v zaklenjeno pisarno bencinske postaje. Denaija ni bilo, pač pa pištola.
24. 9. 1971 - Z^eb: vlom v trgovino, kjer sta nasilno odprla železno blagajno.
SREBRNICE: ZA HIP ZADREMAL - Venceslav Mervar iz Hrušev-ca je 22. avgusta zjutr{y vozil osebni avto iz Novega mesta proti Straži. Pri Srebrničah ga je spanec zmagal in je za trenutek zadremal, pri tem pa je avto zdrknil s ceste in trčil v smreko. Gmotne škode je za 3.000 dinaijev.
GRM: VRGLO GA JE S CESTE - Franc T^nei- iz Črnomlja je 22. avgusta popoldne z avtom vozil proti Metliki. Pri Grmu je njegov avto nenadoma zaneslo s ceste na iyivo, kjer se je prevrnil. Voznik si je v nesreči zlomil roko. Gmotne škode ie za S.000 din.
KARTELJEVO:	NI	UPOŠTE-
VAL OPOZORILA - 23. avgusta zjutr{y je bilo na cesti pri Kartelje--> vem razlito olje. Delavci milice so opozarjali voznike na nevarnost, vendar pa Libanonec Naser Hadi AU, ki je pripeljal z ljubljanske smeri, tega ni upoštev^: zavrl je na mastnem delu ceste, zato je avto zaneslo s cestišča v gozd. Večkrat se je prekucnil, končno pa obstal na kolesih. Poškodovanega voznika in sopotnici so odpeljali v novomeško bolnišnico, na avtomobilu pa je za 8.000 din škode.
VINJA VAS: PO TRKU V BOLNIŠNICO -	24.	avgusta
popoldne je Anton Bahor iz Drago-va^e vasi vozil avto iz Novega mesta proti Metliki. Pri Vinji vasi je opazil.
da'mu nq)roti iz ovinka drsi po boku osebni avtomobil. Bahor je ustavil, kljub temu pa je avto trčil vanj. V njem so bili voznik Stanislav
24. 7. 1972 - Kranj: vlom v po-slopje Potrošniškega centra. Dobila sta gotovino in blago.
25. 7. 1972 - Kraljevica: \dom v Market. Našla sta drobiž in razno blago.
29. 7. 1972 - Metlika: vlom v samopostrežbo. Odnesla sta veliko dena^a in vž^alnik.
12. 8. 1972 - Radenci: vlom v samopostrežbo. Tu so za Veglom ost^ prstni odtisi.
7. 9. 1972 - Brežice: vlom v poštno poslopje. Plen je bil bogat.
10. 9. 1972 - Brežice: skušala vlomiti v trgovino „Železnina**, a sta bila prepodena.
11. 9. 1972 - Krško: vlomila sta v trgovino, kjer sta raze/i denaija vzela še pištolo, naboje ift 3 lovske puške.
Vsi trije skupog so nastopili v Ptu-jiij .Sftvenjžek je sam z neznanim pomagačem vlomil še v Marib^, Vegel pa s pomočjo mladoletnika zanešil vlom v litijsko pošto.
Žalosten in dolg spisek, o katerem bodo lahko leta premišljali. Do pravnomočnosti sodbe ostanejo obtoženci v priporu.
R. BACER
Hostnik iz Roj in s(^otnika Alojz Kotar iz Hrušice ter Peter Žužim^ s Tanče gore. Vsi trije so se poškodovali, prav takd Bahor, in vse so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za 13.000 din.
KRONOVO:	NESRECA	PRI
PREHITEVANJU - 25. avgusta zjutraj je Nedeljko Tadič iz Gor. Ljubljanice vozil tovon\jak proti Zagrebu, pri Kronovem pa je prehiteval drug tovornjak, ki je stal ob cesti. Prav tedaj je naproti pripeljal z osebnim avtom Branko Turk iz Brusnic. Ta je trčil v prikolico, se pri tem laže poškodov^, na vozilih pa je za
10.000 din škode.
DRAMA: PREHITRO V OVINEK - Maijan Mlakar iz Žadovinka je 25. av^sta zvečer vozil avto od Šentjerneja proti Dobravi. Pri Drami je priletel v oster ovinek, zaneslo ga je s ceste in se je prekumil na bok. Voznik in sopotnica Tatjana Bec sta bila laže rar\jena, škode pa je za
9.000 din.
KANIŽARICA:	OBSTAL	NA
STREHI - 26. avgusta zvečer je Anton Snid iz Blatnika pri Črnomlju vozil avto proti Kanižarici pa ga je v ovinku zaneslo s ceste. Prevrnil se je na streho, končno pa obstal na kolesih. Škode je za 7.000 din.
Deček, star približno pet let, je pograbil ob cesti kamen in ga zabrisal v avto. Na srečo ni bilo škode, Navflianec je zatem zbežal, nato pa se avtomobilu ^t približal z družbico, v kateri je bila tudi njegova mati. Očitno je poba spoznd, da je n^ravil ne-kjg, kar ni dovoljeno. Zenski, ki se je predstavila za mater tega
Nevzgojno
otroka, smo povedali, kaj se je zgodilo. Namesto da bi opozorilo dobronamerno sprejela in izkoristila priložnost za pouk sina o vedenju na cesti, pa je z vzvišenim nasmehom zapisk^a v odgovor:
,J^o, gospodje, jaz nimam avtomobila, da bi vam lahko dala drugega. Tudi če bi bilo k^ škode. Pa srečno pot, gospodje ..
Zakaj si je privoščila tako zmeijanje, ne vem. Slišala je lahko pripombo, da s takim odnosom škoduje le svojemu otroku. Veijetno si je potem ženska v svoji družbici zadovoljna mela roke in zmagoslavno zatijevala: „Tako se opravi.**
Ker dogodivščina ni izmišljotina, naj povem še kraj in čas: Žužemberk, 20. avgusta 1973, še ob belem dnevu, blizu šole.
Na videz nepomemben dogodek pa vendarle opozaija, da bo treba s šolami za starše pohiteti. Pa ne samo za roditelje, ki imajo otroke že v šolskih klopeh. Tudi od pravilne predšolske družinske vzgoje so odvisni uspehi na poti skozi šolska leta. Oblikovanje otrokove osebnosti ni lahko, pa tudi tako težko ne, da mu zavzeta skimna prizadevanja ne bi bila kos. Toda le .če to želimo in hočemo. Vsi, ne samo šola. Učitelji ne morejo vedno zapolniti vrzeli, ki jih povzroča zgrešeno zastavljena vzgoja zunaj šole.
J. Škufca
ČEZ GORJANCE NE MOREŠ
Od 27. avgusta do 14. septembra je za ves promet zaprta cesta od Jugoija do Suhoija, in sicer vsak dan razen sobote in nedelje od 6. do 18. ure. Obvoz je čez Jugoije in Strekljevec, Stransko vas in Gradac. Cesta je zaprta zaradi večjih popravil.
»Beti« dokončno ušla
f,:^ra3
HlUl
V prvem delu košarkarskega nadaljevanja Novo-
teksov poraz v I. A in zmaga Beti v I. B ligi
v prvem kolu jesenskega nadaljevanja v slovenskih košaikarddh ligah so Novoteksovi košarkarji izgubili v Ajdovščini s Fructalom in se tako bržkone podovili od borbe za prvo mesto. Novoteks je sicer' letos dokazal v neposrednih tekmah z najboljšimi, da jim je pop<d-noma enakovreden, vendar mu primanjkuje rutine, da bi brez težav premagal slabše nasprotnike. Poraz z Ajdovci je namreč že tre^i spodrsljaj Novomeščanov z ekipami iz spodnjega dela lestvice! Košaikagi Beti so sedem kol pred koncem tako rekoč že prvi, saj im^o šest točk naskoka in si do konca lahko privoščijo še tri poraze! Vsdcakor bo prihodnje leto slovenska liga izredno zanimiva, saj bosta kar dve dolenjski ekipi jurišali na vrh razpredelnice ...
Ljubljančanom veliko žog celo pod njihovim košem.
Beti: Kosovac 1, Dautovič 26, Lalić 12, Jankovič 4, Rožič 22, Medek 8, Arbutina 19, Popovič 9, Vergot 12.
M. P.
FRUCTAL - NOVOTEKS 80: 75
Za Novomeščane je bilo odločilno, da sta imela S. Kovačevič in Ivančič do desete minute že po štiri osebne napake. V nadaljevanju so domačini to izkoristili, vendar je Novoteks tri minute pred koncem spet imel možnosti za zmago. Sodnik Kolendo je takrat Novomešča-nom dosodil dve tehnični n^aki, za kateri je delegat v protokol zapisal, da sta bili neupravičeno dosojeni. Domačini so položaj izkoristili in si zagotovili zmago, Novoteks pa si je poraza gotovo v precejšnji meri sam kriv:	Novomeščani so premdo
metali na koš od daleč, pa tudi v obrambi so igrah premehko,
Novoteks: Splichal 15,Seničar6, Papič 4, Ž. Kovačevič 13, Kopač 6, S, Kovačevič 5, Ivančič 12, Šepetave 5, Piletič 5, Počrvina 4.
BETI--SAVSKO NASELJE 113: 37
Z rekordno zmago nad slabimi Ljubljančani so metliški košadcaiji za uvod v jesenski del navdušili gledalce na Pungartu. Beti je odlično pripra^jena, saj je že v začetku ušla za 20 košev, v nadaljevanju pa so domačini neprestano večali razliko. MetUčani so pokazali doslej najboljšo igro na prvenstvu in so pobrali
LA SKL
1. Vrhnika 13 11
2. Maribor 13 11
3. Trielav 13 10
4. Novoteks 13 9
5.Tmnvo 14 8
6. Radenska 14 7
7. Branik 13 6
8. Fructal 13 5
9. Marles 13 5
10, Lesonit 13
11, Litija 13
12, Jesenice 13
3 10 O 13
1090: 892 22 1071: 916 22 1060: 913 20 1109:975 18 1018:1057 16 1107:1144 14 959: 992 12 976:1000 10 977:1013 10 923:1061 8 977:1099 6 877:1082 O
LB SKL
1.Beti	11 10	1 1083:764	20
2.Prule	11	7	4	801:686	14
3. Ježica	11	7	4	845:818	14
4. Ljubljana 11	7	4	787:765	14
5.Elektra	11	7	4	821:821	14
6. Postojna	11	6	5	846:886	12
7. Kroj	11	4	7	826:871	8
8. Zaija	11	3	8	846:884	6
9. Sav. našel, 11 3 8 706:896 6 10, Kras	11	1	10	776:946	2
rokomet
Za začetek - potop!
Poraz Ribnice v uvodni tekmi novega prvenstva z Rudarjem — in celo na domačem igrišču
STRELJAL NA CIGANA
.Ko so 25, avgusta zvečer na Muhabeiju Cigani razgrtali in delali nered, se je vnel prepir z vaščani. Domačin Peter Bučar je tedaj razja-ijeh s pištolo streljal na Roma E&a Brajdiča in ga laže poškodoval. Krogla ga je na srečo le oplazila. Bučar tudi nima dovoljenja za nošenje orožja, za kar bo moral še posebej odgovaijati.
FRANCOZ UMRL PRI KARTELJEVEM
21, avgusta zvečer se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri se je smrtno ponesrečil 32-letni Francoz Jean Laclau, Trčil je v tovornjak, ki ga je iz nasprotne smeri vozil Svetko Matikan z Dol. Vakufa in je zapeljal na levo stran. Tovornjak je po nesreči zdrsnil s ceste in obstal na njivi. Nesreča je poleg tega povzročila še 50,000 din škode.
Ribniška baika je za uvod potonila v domačem pristanišču pred 400 gjiedalci. Domači rokometaši so v prvem kolu novega prvenstva v slovenski rokometni ligi izgubili s trboveljskim Rudaijem. Že na začetu se tako potijujejo napovedi, da Ribničani, edini dolenjski predstavniki v tej ligi, ne bodo igrali take vloge kot lani. Radičev odhod bo nedvomno pustil precej posledic, čeprav je
Kozole in Črnomelj
Najboljši slovenski ri-< bič je Podergajs
v organizaciji črnomaljskih ribiških delavcev je bilo v nedeljo v Butoraju ob Lahinji tradicionalno ribiško tekmovanje za „Pokal Bele kraine**, na katerem je nastopilo 110 tekmovalcev. V ekipni konkurenci so bili že tre^ič najboljši črnomaljski ribiči, med posamezniki pa je zasluženo osvojil pokal Ivan Kozole, član ribiške ekipe iz Kostanjevice.
Razglasitev rezultatov je bila v Semiču, kjer so ob tej priložn^ti še razvili prj^or ribiške družine Črnomelj, podelili številna republiška ribiška odličja najbolj prizadevnim ribi^im delavcem ter razglasili leto-^jega republiškega prvaka. Naslov ni^boljšega slovenskega športnega ribiča je osvojil mladi Novomeščan Iztok Podergajs, kar je precejšnje presenečenje.
Rezultati - posamezno moški: (102 tekmovalca) 1. Kozole (Kost.) 4.005 točk, 2. Butala (Cm. I.) 3.705, 3, Molk (Cm. IH.) 3.320, 4, Zobarič (Brež.) 2.155, 5, Podergajs ml. (N.m.I.) 2090 itd.
Ekipno: 1, RD Cmomelj I, (Butala, Kvas, Vidovič) 6.525 točk, 2, RD' Cmomelj III. (Molk, Sneler, Cop) 4.752, 3. RD Kostanjevica 1. (Kozole, Vodopivec, Mesesnel) 4.275 točk itd.
Ženske - posamezno (8 tejpio-valk) 1, Cvijat, 2, Kvas (obe Cmomelj), 3, Vodopivec (Kostanjevica), 4, Suhy (N, mesto) itd.
Organizacija tekmovanja je bUa odlična, manjkalo ni niti n^rad, saj so bili nagrajeni s praktičnimi darili vsi najbolje uvrščeni.
S, D,
tudi res, da Ribnica že po tradiciji slabše začne in uspešneje nadaljuje prvenstvo ...
RIBNICA - RUDAR 12: 17
Ob polčasu je bilo še upanje, da bodo domači rokometaši iztržili obe točki, a je domača obramba v nadaljevanju žal vse bolj popuščala. Igra ni bila posebno lepa, saj je bilo na obeh straneh veliko nap^. Najboljši na igrišču je bil gostujoči vratar Tržan, pri domačih pa se je izkazal Mikulin, kije dosegel polovico golov za ribni^o ekipo.
Ribnica: Lovšin, Abram, Žuk, Pucelj, S. Kersnič 3, Matelič, Mikulin 6, Andoljšek 1, Ambrožič, Ponikvar 1, J. Kersnič 1,1. Kersnič.
F. L,
BREŽICE - V prvem kolu b^anske conske lige v rokometu so Brežičani doma izgubili z Mokrem 16:17, Pri pomlj^enih domačinih so bili n^gboljši Zore, Božič in Cerjak. Domačini bi zasluMi točko, premalo pa so izkoriščali krilne napadalce. (V. P.)	-
BREŽICE - V pripravah na novo sezono so nogometaši Brežic doma premagali Brkano 2:0 z Mirkčevi-ma goloma, v Brdovcu na Hrvaškem pa so zmagali z domačo ekipo 7:6. Gole so dali: L^uh 3, Mirkac 2 ter Kandić in Dikič po 1. V nedeljo bodo v prvem kolu prvenstva imeli Brežičani doma v gosteh Bakovce. (V. P.)
Črnomelj - Na društvenih tekmah v motokrosu - tekme so velj^e kot izbime za nastop na nedeljskem tekmovanju -Je nast(^ pilo 14 članov AMD Cmomelj. Zmagal je J. Weiss, slede Pezdirc, Plevnik, Car in Pašič. Teh pet bo dirkalo tudi v nedeljo, (T, L.)
LESKOVEC - Pomlajena domača ekipa je prem^ala Brestanico 39:18 v prijateljski tekmi pred začetkom nove sezone. Leskovec: Plut, Hruševar, H, Mlakar 11, Kovač 7, R. Pirc 4, Janc 5, M. Mlakar 3, Sribar 3, Radi 5, Starc 1,1. Pirc. (L. S.)
LESKOVEC - Domača rokometna ekipa ima precej težav. Nekateri starejši ig^ci so nehali igrati, pred začetkom sezone iščejo nov^a tre-neija, razen tega pa so začeli vaditi zelo pozno, ker so bili nekateri poškodovani, drugi pa so igrah nogomet. Razen tega snubijo Krčani mlade leskovške igralce, ker jim maiflka mladincev. Zaradi tega so v Le^ovcu ogorčeni in pričakujejo, da bo Partizanovo vodstvo protestiralo pri odgovornih v Krškem. (L.
5.)
BREŽICE - Občinska Zveza rezervnih vojaških starešin Brežice skrbi za usposabljanje svojih članov. Septembra bo pripravila občinsko te^ovanje, ki bo obsegalo orientacijski pohod, reševanje taktičnih niog in streljanje (M. Z.)
KRSKO - V prvenstveni rokometni tekmi conske lige so domačini premagali kranjsko Savo 26:10. Kovačič je dal sedem golov, Iskra pa
6. Gostje se niso mogli upirati razigranim domačinom. (S. I.)
ZAGREB V KRŠKEM
Danes ob 19. uri bodo na rokometnem igrišču v Krškem gostovali rokometaši prvoligaša Zagreba. Prvič bo zasvetila luč na domačem igrišču, zato pričakujejo organizatoiji precejšen obisk, (S, I.)
OSEM JI H TEKMUJE
23. avgusta, se je v metliški občini začelo tekmovanje v nogometu v okviru delavskih športnih iger, kijih organizira sindikat. Tekmuje kar osem nogometnih moštev, ki se bodo pomerila vsako z vsakim.
ŠPORTNI KOMENTAR
Za viteštvo v športu
Začela so se ligaška tekmovanja — Pričakujemo športno obnašanje gledalcev in igralcev
Ni naključje, da podelijo vsako leto tudi posebno nagrado športnDcu, ki ga izberejo med milijoni športnOcov-iz vsega sveta: nagrado podeUjo za viteštvo v ^ortnem obnašanju. Tako nagrado je pred leti dobil tudi naš rokoborec Horvat.
Zak^ tak uvod? Začele so se tekme jesenskega dela v najrazličnejših ligah - od podzveznih do prvoligaških. Na igriščih so košarkaiji in nogometaši, rokometaši in atleti, odbojkaiji in še mnogi drugi.
Vse ekipe ne morejo biti najboljše, zmaga lahko samo eden. Sport mora postati pomemben dejavnik pri vzgoji mladega rodu. Zato lahko od sodnikov in treneijev zahtevamo poštenost, športno obnašanje, skratka: viteštvo, Čestitke boljšim bi morale postati samoumevna dejanja, od gledalcev moramo zahtevati športno navijanje in pozdrav ter nagrado boljšim, čeprav to niso vedno domačini, Le tako se bo šport dvignil nad okvire gladia-
torstva, v kar so ga zadnja leta v lovu za senzacgami in dobički mnogi pahnili.
Tudi dolenjske ekroe nastopajo v različnih koi^urencah, od druge zvezne lige do podzvez, V svojih nastopih bodo zm^o-vale in izgubljale. Ploskajmo jim, kadar bodo zmagale, ne obsojajmo jih, kadar bodo izgubile. Tudi od boljših se najdejo še boljši, po zmagah izgubljamo, po porazih zmagujemo. Tako je življenje in športne tekme so njegov sestavni del.
Prav zaradi tega smemo upravičeno pričakovati, da bodo gledalci, sodniki in treneiji delali športno, pomiijujoče. Potem lahko tudi od igralcev, ki so najbolj prizadeti, pričakujemo feortnih, plemenitih dejanj, S^rt gojimo pravzaprav zato, da nas plemeniti.
Brez navijaških strasti bodo tudi tekme lepše in užitki gledalcev ter nastopajočih večji.,.
J, SPLICHAL
DOLENJSKI LIST
... m kje so ribe?
BREZ BESED
DolenlsM Usi
pred 20 let!
Prašiči v Suhi krajini
KO ZORI krompir in ko dobiva koruza stroke, se po suho-kranjskih poljih po^jo tolpe divjih prašičev. Vsa Suha krajina je noč in dan na nogah in brani njive. Ognji in razbijanje po starih kosah in loncih, to so glavni obrambni ukrepi suhokranjskega kmeta. Prebivalci ogroženih vasi so videli že krdela do 40 prašičev, ki so postali že tako predrzni, da se niti ljudi več ne boje. Kamor se taka prašičja čreda zapodi, uniči v nekaj urah celo njivo. Kmetje se sprašujejo, kje so lovske družine, da bi v luninih nočeh uničevale to nadlogo Suhe krajine. Nikakor ne gre, da bi se lovske družine sešle na enem samem ogroženem podro-i^u, obložene s polnimi nahrbtniki, in zadovoljno čepele na „štantih“ in prebirale dobrote. Stara Plahtečka je dejala: „Naj jagri pridejo s flintami v vsako suhokranjsko vas, pa bomo ^up-no gotovo kakšnega upihnili,“ Za dolenjske lovce naj prašičja zalega v Suhi krajini pomeni prijetno vabilo, ki jim bo prineslo koristi, a prebivalstvo jim bo hvaležno.
LETOŠNJI PRIDELEK žitaric je zelo slab; izgleda, da bomo v bodoče morali poseči po poljskem semenu, če bomo hoteli imeti boljšo žetev. Star slovens^ pregovor pravi, da je po toči prepozno zvoniti. Zadruga je uvidela nevarnost za krompirjeve nasade, ki jih napada plesen. Kmetje bi morali škropiti krOm-pirišča, toda niso jih. Zdaj tarnajo, da imajo zelo slab krompir.
TEKSTIL SE BO POCENIL za 10 do 15 odstotkov. Odbor za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta je znižal stopnjo akumulacije zaradi povečanja proizvodnje in izkoriščanja zmogljivosti tekstilne industrije v letošnjem gospodarskem letu. Znižanje cen tekstilnega blaga je pomemben napredek, saj večino tekstilnih surovin uvažamo, v plačilni bilanci pa imamo velike težave.
Dolenjski list 28. avgusta 1953
r
Zgodilo seje.V.
Crna vojska - odkar so Američani odpravili obvezno vojsko, se prijavljajo kot prostovoljci zvečine črnci. Zadnji mesec, se je odstotek črncev dvignil že na 35, hkrati pa je bilo prijavljencev za 18 odstotkov manj, kot jih potrebujejo. In še en podatek: 31 odstotkov vseh rekrutov je podpovprečno bistrih. Bodo imeli vsaj izgovor za neumnosti, ki jih US Army počne po svetu ...	'
VZDRŽLJIVOST - KameU Goldi d^ejo znanstveniki samo po 50 litrov vode na dan. Ta teri^ija traja že šest mesecev, čeprav lahko sicer kamela spije v petih minutah 190 litrov vode! Kljub taki vodni dieti in čeprav je kamele shujšala za 200 kg, se pravi za trej^ino, je še vedno v izvrstni fizični kondiciji. Naj poskusijo še na ljudeh!
HUDA MORA — D^hne Axton, stevardesa, ki je preživela nesrečo angleškega letala v Švici, kjer se je ubilo 108 potnikov, ne bo več letala. Po vsakem poletu jo je namreč bolj strah, razen tega pa jo tlači tudi mora. 19-letno dekle se je pač preveč naužilo strahu. Dovolj mladci, da bo lahko spremenila poklic... TATICA - 154etna princesa, hči arabskega šejka in naftnega milijonarja, je sredi Londona v trgovini ukrala bluzo, migico in pižamo. Ko so jo spustili - sklicevala se je na diplomatsko imimiteto - je igavila, da ima milijone in da ji ni treba krasti po trgovinah. Prepovedani sadovi so pač najslajši!
BREZ ZDRAVIL! - Prof. Lenz z muenchenskega inštituta za genetiko je ugotovil, da je kritično obdobje človeškega embria med 35. in 50. dnem po spočetju. V tem času lahko povzroče motnje v razvoju celo zdravila, ki jih je mogoče kupiti v lekarnah brez recepta. Bodoče mamice, pazite ...
OTOK - 10.000 šolskih otrok je dalo pobudo, da so blizu bretonske obale Francozi uredili otok, namenjen pingvinom. Razen bobrov so namreč to najbolj ogrožene živali v Franciji. Podaljšano živyenje!
NENAVADNI SAMOMORILEC
—	V pristanišču v Honoluluju je policija našla mrtveca, ki je naredil samomor: okrog vratu je imel vrv, za obtežilnik pa je uporabil likalnik. Nič nenavadnega v množici samomorov, vendar pozor: samomorilec je nek^g pred zadnjim dejanjem praznoval svoj stoti rojstni dan. Naveličal se je življenja ...
PREVEC IN PREMALO - Otroci iz dežel v razvoju im^o premalo hrane, v razvitih deželah pa jo dajejo matere dojenčkom preveč. Tudi to je škodljivo, saj dobijo otroci preveč kalorij, med drugim tudi preveč kuhinjske soli, ki utegne povzročiti razvojne motnje v možganih. Ni dobro vsega pojesti!
OKROG SVETA - Pustolovska žilica je gnala Angleže v nenavadno ekspedicijo. Ce bodo dovoUli tudi So^^eti, bo 1. januarja odšla na pot odprava, ki namerava s konji priti okrog sveta. Moštvo bo v sedlih tri leta. Največji problem: kako podkovati konje tam, kjer ni kovačij, saj so podkve pretežke, da bi jih nosili s seboj. Včasih so potovali z baloni...
TAKSISTI - V Parizu primanjkuje 3.000 šoferjev taksijev. Zato so se na taksijih pojavili oglasi: „Voznik taksija - zak^ to ne bi bili vi? “ Množica prostih delovnih mest!
NE NA TLA! - V Madridu vsak dan objavljajo mestni zemljevid o onesnaženosti zraka v posameznih četrteh. Na nekaterih pločiiikih bi se ležeči potnik onesvestil v nekaj minutah. Madrid sodi med najbolj onesnažena evropska mesta. Tudi pri nas bi se ljudje onesveščali...
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Zlatega ne dobimo skoro nič
(Nov denar) dobivamo vedno bolj v roke, a zlatega ne dobimo skoro nič. Pravijo, da ga sploh ne bomo veliko dobili, ker je zlato vedno dražje, zlasti ker tudi Amerika vpeljuje zlato veljavo. Zmerom bolj se kaže, da b^o res le judje in dru^ bogatini imeli dobiček od nove veljave.
(Zadnjič smo poročali), da sose vršile v Bolgariji volitve v narodno sobranje brez vladnega vpliva. Vkljub temu je bilo izvoljenih 150 vladnih in le 9 upornih poslancev. To predobro kaže, da knez Ferdinand in prvi svetovalec njegov Stambolov trdno sedita na svojih sedežih. Odstavljeni metropolit Klemen, ki je vedno škilil v Rusijo, šel je v pregnanstvo; za slovo mu niti pes ni zalajal.
(V o 1 i t v e) na Francoskem so se končale za katoličane jako slabo. Kam pride še ljudstvo, ki
PREIZKUS
Dobri modrasi
Teden dni življenja v Gorskem Kotaru
voli svojeglavno očitne sleparje, k^oršen je Wilson?
(V St. Jerneju) bo 11. septembra velezanimiv dan. Dopoludne bo premovanje konj ter nakupovanje konj za c. in kr. vojno, popoludne bo pa peta dirka, za katero so letos izvanredno velika darila. Konjerejski odsek je zaradi ugodnosti občinstva preskrbel veliko in lepo tribino; vstopnina na tribino stoji 20 kr. za splošni prostor in 50 kr. za prostor, koder je presojevalna komisija.
(Huda v r o č i n a) je bila pretekli teden. V Kandiji je 21. avgusta neka romarica umrla za solnčarico, ko se je peš vračala domov.
(Radeški most) se bo vendar-le zvršil. Deželna vlada je že dovolila, da se sme narediti pri Radečah železen most čez Savo.
Iz Dolenjskih novic 15. avgusta 1893
Teden dni je šest IŠko^e-ločanov živdo le od tistega, kar jim da narava. Začeli so blizu Osilnice, potem pa so od^ v Gor^ Kotar. Po tednu dni so živi in zdravi (a z žulji na nogah) ter malce shujšani prišli nazaj, vendar so d(^az^, da človek lahko dolgo časa zdiži v naravi in se ‘hrani le s tistim, kar si vzame.
Kq so jedli? Prvega dne so mimogrede nalovili 15 modrasov, ki so si jih skuhali v juhi skupaj z gobami — zlasti jurčki, vršiči orehove praproti in so^o. Prav tako so ndcajkrat nabrali polže in jih skuhali. BiH so zastonj, v novome^ restavraciji M vodnjaku pa je vsak kos specialitete po ndc^ sto starih dina^v!
Šesterica potnikov iz gozdov v Gorskem Kotaru je uporabljala tudi recepte iz knjige ži^jenje v naravi in tako d(dcazovala njihovo praktično vrednost. Tako so sredi sončne jase temdjito očistili prostor 70 x 70 cm ter okiog njega skopali plitev jarek, ki je imd znotraj poševn^ zun£y pa navpične stene. Čez jarek so položili vejice, da je bil v senci, potem pa so razdrli mravljišče ter ga stresli na očiščeni prostor. Mravlje so vse bube spravile v jar^ ki je bil v senci; šesterica je tako dobila liter bub, ki so slastna in visoko kalorična hrana, nič slabša od ocvirkov. K^pak je treba bube primemo pripraviti, da so okusne.
In koliko so po prei^usu ljubeznive narave shujšah? Od 2,5 do 6 kilogramov. Vseh šest pa trdi: „Človek lahko zdrži tudi več ni^ cev, če se hrani le s tistim, kar ponuja narava! “
■v 1. ». ♦. t. 4.	»	9	<».10.«
Diagram počii^a: pod črto slabo, nad njo dobro
Utrujeni po dopustu?
Dve krizi, čeprav smo počivali - Dvakrat tri tedne dopusta?
čeprav vsi sveži in počrneli od sonca, se po povratku z dopusta nekateri počutijo strašno utrujeni in popolnoma izčrpani. Raziskave so pokazale, da sploh ni čudno, če človek, ki se je v treh ali štirih tednih počitka izvrstno okrepil, nenadoma pade v krizo. Ta kriza je pravzaprav dokaz da si je res opomogel.
Osrednjemu mehanizmu regulacije v človeškem telesu pomeni sprememba kraja, bivanja in podnebja popolnoma nove pogoje delovanja. Zato odgovori s krizo. Šele po 8 do 10 dneh se vegetativni živčni sistem in hormonalne žleze prilagode novemu položaju. Če se kdo po 10 dneh prilagoditve po povratku z dopusta še vedno počuti slabo, pomeni, da se ni zares odpočil. Grafikon počutja po letnem dopustu doseže minimum tretji dan, okrog osmega in okrog desetega dne, maksimum pa okrog 21. dne. Potem spet šest mesecev pada za začetno točko. Okrepitev organizma, dosežena na dopustu, traja torej okrog šest mesecev. Zato sta zapo^enemu človeku po mnenju znanstvenikov potrebna dva letna dopusta po tri tedne.
S pomočjo minikure doma lahko vsak vzdržuje krivuljo dobrega počupa tucfi po letnem dopustu in morda lahko celo prepreči njen ponovni padec na minimum. To lahko dosežemo v večini primerov z gibanjem in z nepremrzlo vodno prho. Vsako jutro se je treba skopati v hladni vodi, učinek te kopeli pa se poveča, če po njej počivamo v postelji 10 do 20 minut. Drugo „rudno“ hladne vode lahko zaposleni uporabijo okrog poldne tako, da drže roke po curkom iz pipe 10 do 20 sekund.
Ljubitelji živali
Prejšnjo nedeljo popoldne sem se spet ustavil v Mišjem dolu, kajti že od daleč sem zaslišal muziko. Zasrbdi so me podplati in noge so me same zanesle tja, kjer je bilo vse veselo.
Usedel sem se za mizo in naročil pijače, kot se ob takih prilil^h spodobi, in gledal plesalce. Tedaj pristopi k meni mož srednjih let z ženo in psičko pa vpraša: ,Je še kaj prostora? “
„Kajpak,** sem mu odvrnil.
„Joj, kam naj dam psičko? “ je v skrbeh mencal in po dolgem prigovarjanju sem ga prepričal, da jo je dal pod mizo, kjer ne bo nikomur v napotje. Točaj prinese naročeno pijačo, stopi k mizi in . joj! pohodil je psičko. Zacvilila je in v roki njenega gospodarja se je zabliskal nož.
„Oprostite, nisem pohodil nalašč. Saj veste, da ne morem Redati, kaj je pod mizo, " se je branil točaj.
Vendar mu to ni pomaga-
lo.	Gospodar je zamahnil, da porine nesrečniku nož v s^e in mu spusti dušo, ako jo ima. Brž zgrabim morilca za laket in mu s silo odvzamem nevarno orožje. Menite, da je bilo lahko? Branil se je kot zver, obraz mu je pozelenel in pene so mu prišle na usta. Ko smo ga malo pomirili, je nekaj mož in fantov odvleklo proč njega in psa, saj sta že preveč pokvarila veselo razpoloženje.
Ostala je le njegova žena. ki mi je potožila: „Hudo mi je, da je tak. Drugače je po srcu dober. Ker nimava otrok, se je zelo navezal na psičko. Vsak dan jo neguje kot dojenčka. Tudi spi z njo v postelji, jaz pa moram proč. Za deklo sem jima. “
Izpil sem pijačo in se po-slovU. Še dolgo mi je v glavi blodila misel: tudi jaz imam rad kobilico, vendar ako bi ji kdo po nesreči kaj storil, mu prav gotovo ne bi stregel po življenju,
MARTIN KRPAN
OBIČAJI:
Kako se rešim devištva
Primera iz Dahomeja in Bornea...
Drugi kraji, dru^ običaji. Včasih je bilo pri nas pravilo, da so neveste prihajale v zakon nedolžne. Danes bi take neveste skoraj lahko iskali z lučjo ob belem dnevu.
v zahodnoafriškem Dahome-ju pa je, na primer, devištvo popolnoma drugače obravnavano. Tam ga imajo za hudo nadlogo. Ko postanejo dekleta godna, se spravijo v čolne in na reki ponujajo svoje telo tujcem. Domačini namreč mislijo, da so kapljice deviške krvi hudo strupene. Za vsak primer pa dekleta spremljajo očetje, saj bi se lahko zgodilo, da bi se tujci veselili dlje, kot je potrebno za odpravo devištva ...
Na Borneu pa, vzemimo za primer, dekleta živgo do poroke sila živahno življenje. Razumljivo je, da je pri njih že stoletja v navadi moda „zgoraj brez“; taka je letos na mah osvojila tudi Parižanke in druga kopališča na francoski rivieri. V navadi pa je tudi, daje dekle na voljo vsakemu fantu, ki se dotakne njenih golih prsi. Še več: fantu grozi sj^ošen posmeh, če
h
Dahomejska lepotica
ne izpolni tistega, kar je z dotikom obetal. Prava sreča, da kaj takega ni v navadi tudi pri nais, v naših nabitih avtobusih, trolejbusih in tramvajih...
Saj pravimo:	dru^	kraji,
drugi običaji...
-
ikiv/esTiT«rrv..
J
t/. ouniacai je ljubi bog, naš 1 navzdol. Usta\il se je sredi ravni pol milijona let stal prijazen trgi kel je s peto praurbanist po ter mu je zdel, in je zabil kolček v z( zgodovinske besede: „Tu bo stala
Ozri se je možakar po strmeči nižjim, poslovnejšim ^asom: „Ča mo! Najprej bomo zgnili zame I
0HfehMn Vwehnje pvasnuje
4.	septembra pred 31 leti je bila na Trebelnem v občini Trebnje ustanovljena Gubčeva ^ brigada. Ta dan si je trebanjska občina izbrala za svoj občinski praznik ter tako simbolično pokazala, da hoče biti nadaljevalka revolucionranih idej, tradicije in zmag Gubčeve brigade na način, ki je danes primeren, obenem pa nadaljevati pot in razviti zasnove, ki jih je Gubčeva brigada z žrtvami prinesla vsem delovnim ljudem. Iz leta v leto tako dosega pomembne delovne zmage.
Trebanjska občina je sicer uvrščena med manj razvite v SR Sloveniji in kot taka uživa pomoč širše družbene skupnosti, vendar ji je vse to samo v večjo spodbudo pri naporih delovnih ljudi, občanov in kolektivov, da bi čimprej dosegli cilj, ki si ga je občina zadala. Njen cilj pa je: čimprej ustvariti tako gospodarsko osnovo, ki bo presegla dosedanji okvir nerazvitosti in ki bo pomenila ziVio-žnost lastne reproduktivne , sposobnosti. Korak za kora-kom, iz leta v leto je ta cilj vse bližji. Dokaz za to so uspehi delovnih občanov in kolektivov, ki so obenem tudi dokaz trdne volje, prizadevnosti, marljivosti in pripravljenosti za aktivno sodelovanje v izgradnji močnejše, vsestransko bogatejše svobodne družbe. Vse večji in pomembnejši doseženi uspehi dajejo občinskemu prazniku še svečanejše obeležje.
ZAPOSLENOST IN STANDARD RASTETA
' Pred sedmimi leti je bilo v občini več kot polovico (53,8 %) kmečkega prebivalstva. Leta 1971, ko je bil popis prebivalstva, se je ostotek zmanjšal že na 38 % in se še naprej enako hitro znižuje. Manjšanje števila kmečkega prebivalstva pa nima za posledico nezaposlenosti, saj se ta nadpovprečno hitro povečuje. V letu 1971 je zaposlenost na delovnih mestih v občini prvič presegla število dva tisoč in je znašala v povprečju 2078.
V	prvi polovici letošnjega leta pa je bilo zaposlenih že več kot poltretji tisoč delavcev. Kljub temu je še vedno precej obča-
nov (1500), ki se vozijo na delo iz občine.
Narodni dohodek, ki je znašal v letu 1967 v tekočih cenah še 3900 din, je lani dosegel že blizu 10.000 din. Prav v teh zadnjih letih dosega občina večje gospodarske uspehe, kar je nedvomno tudi ugodna posledica stimulacije, ki jo dajejo ukrepi za pospeševanje manj razvitih območij v SR Sloveniji. Visoka rast zaposlenosti (skoraj
10	%) in narodnega dohodka (preko 30 %) v zadnjih treh letih pomeni začetek pospešenega razvoja in zmanjševanje relativnih razlik v razvitosti občine. Občina pričakuje — in občani so trdno odločeni k temu po svojih močeh prispevati — pospešeno rast tudi v naslednjih letih. Vse rezerve niso še izkoriščene, ne v družbenem kakor tudi ne v zasebnem sektorju. Relativno hitrejše odpiranje novih delovnih mest zaposluje delovno silo, ki se sprošča v kmetijstvu, hkrati pa pospešuje uvajanje sodobnejše tehnologije in opreme v kmetijsko proizvodnjo. Tudi ta postaja, seveda na drugačnih osnovah, še pomembnejši faktor gospodarstva v občini kot doslej. Z razvojem kmetijstva raste standard velikega dela prebivalcev občine. Da so pri tem doseženi občutni premiki, dokazuje že nekaj podatkov o prodanih tržnih presežkih, ki iz leta v leto še naraščajo. V letu 1970 je bilo odkupljenih 1011 ton govedi in svinj, lani pa 1127 ton; krompirja je bilo leta 1970 odkupljenega 3778 ton, lani 5164 ton; odkup mleka se je v istem obdobju pK)večal od 921 tisoč na
2.800.000	litrov in bo letos presegel 3 milijone litrov. V razširjanju sodobnejše tehnologije pridelovanja in v širjenju znanja, v večji specializaciji in pravilnejši usmeritvi so osnovne možnosti za še občutnejše povečanje pridelkov.
TRDNEJŠE IN ŠIRŠE OSNOVE INDUSTRIJE
Družbena proizvodnja, zlasti industrijska, dobiva trdnejše in širše osnove, posebno še po letu 1970, ko so se začele večje rekonstrukcije in razširitve najpomembnejših nosilcev družbene
proizvodnje v občini, kot so npr. Trimo v Trebnjem, Dana na Mirni, Treles v Trebnjem itd. Programi teh organizacij združenega dela še niso v celoti realizirani, odpirajo pa nadaljnje možnosti celotnega gospodarstva v občini. Izredno pomembne so tudi vse novejše novozgrajene kapacitete. Na Mirni je bila odprta tovarna za predelavo krompirja, s katero je kmetijstvo dobilo stalnega in dovolj velikega odjemalca enega najpomembnejših tržnih presežkov. Nekateri programi, ki so bili lani ob tem času še idejni, zdaj že dobivajo konkretno obliko in vsebino. Tako posluje že od začetka leta obrat Rog za izdelavo konfekcije v Mokronogu. Začela se je tudi gradnja obrata Novoles v Trebnjem, ki bo izdeloval acryl plošče.
Vse možnosti pa z razvojem naštetih organizacij niso izčrpane. Prej ali slej bodo morali tudi drugi obrati, ki zdaj še nimajo ustreznih razvojnih programov, preiti k načrtnemu razvoju. Občina še išče nove možnosti za odpiranje novih obratov in za širitev sedanjih kapacitet. Za to ima dobre možnosti v naslednjih letih. Potrebno bo sicer še mnogo naporov in tudi odrekanj, saj zahteva realizacija zdaj zasnovanih razvojnih programov organizacij združenega dela več kot 150 milijonov vlaganj. V naslednjih letih bi bilo s tem zagotovljeno delo najmanj tisoč novim delavcem.
RAZVIJANJE DRUGIH DEJAVIŠlOST
Občina pa ne usmerja svoje skrbi samo v razvijanje obeh osnovnih dejavnosti — kmetijstva in industrije — ampak si prizadeva razviti še druge dejavnosti, posebno trgovino, obrt, komunalne dejavnosti itd. Posebno si prizadeva za izgraditev dobre prometne povezanosti znotraj občine, kakor tudi z drugimi območji. Prizadevanja so usmerjena tildi v zagotavljanje pogojev za hitrejšo urbanizacijo prebivalstva in za razvoj urbaniziranih naselij.
V	teh prizadevanjih sodelujejo vsi;A)bčani s svojim delom in prispevki, kot tudi kolektivi, vsi
•	skupaj organizirani v krajevnih
skupnostih. Prav v okvirih krajevnih skupnostih potekajo velike akcije za izgradnjo ali izboljšavo komunalnih objektov, pomembnih za družbeni in osebni standard prebivalstva. Krajevne skupnosti grade vodovode, napeljujejo elektriko in sodelujejo pri postavljanju novih transformatorskih postaj, urejajo pota in rešujejo druge podobne zadeve.
Že sedem let občani zbirajo krajevni samoprispevek za gradnjo in adaptacijo šol v občini, vendar to ne ovira krajevnih skupnosti, da ne bi poleg tega zbirali samoprispevkov še za svoje programe. V letošnjem letu bosta končani prenovitvi dveh šol, v teku pa so že priprave za podaljšanje samoprispevka na osnovi novega programa. Občani se zavedajo, da hitrejšega napredka in boljšega življenja ne zagotavlja samo pridnost, ampak tudi znanje.
z ZDRUŽENIMI MOČMI DO VEČJIH USPEHOV
Dosedanji uspehi niso bili doseženi zlahka. Občina se pri svojih prizadevanjih za pospešen razvoj srečuje z velikimi problemi materialne narave. Dokaj uspešno jih rešuje z že omenjenimi prispevki občanov in kolektivov. Tako zbrana sredstva združujejo s sredstvi republiških institucij.
Postopoma se povečujejo asfaltirane cestne površine, urejajo vodotoke z regulacijami, gradijo, preurejajo šole, vzgoj-novarstvene ustanove itd. S tem se ustvarjajo osnovni pogoji za hitrejši gospodarski napredek. Pripravljenost občanov in kolektivov, da za odpravljanje razlik v stopnji razvoja in za skupne potrebe prispevajo, kar največ morejo, ima še večji pomen ob upoštevanju potreb samih kolektivov za razvoj njihovih organizacij združenega dela.
V	zadnjih letih doseženi uspehi, združeni napori in marljivost občanov so zagotovilo, da bo občina Trebnje tudi v nadaljnjih letih segala po večjih delovnih dosežkih in da bodo prihodnji prazniki občine tisti mejniki, ob katerih se bodo občani s ponosom in zadovoljstvom ozrli na prehojeno pot.
i|
Veliki Gaber, kjer bo v nedeljo, 2. septembra, osrednja prireditev ob letošnjem praznovanju občinskega praznika občine Trebrije. Ob tej priložnosti bo otvoritev nove šole in modernizirane ceste. K praznovanju bodo prišli tudi bivši borci SNOUB Matije Gubca, ki so začeli svojo borbeno pot 4. septembra 1942 na Trebelnem. (Foto: M. Vesel)
Za letošnji občinski praznik prisrčno pozdravljamo vse prebivalce našega območja.
Hkati čestitamo kolektivom za dosežene uspehe in jim želimo še mnogo novih delovnih
zmag pri prizadevanju za lepši jutrišnji dan!
SKUPŠČINA OBČINE TREBNJE
Vodstva vseh družbenopolitičnih organizacij in društev v občini.
čestitkami za praznik se pridružujejo tudi kolektivi, ki so se predstavili v današnji prilogi ter kolektiv Dolenjskega lista!
Navada je že, da ob občinskem prazniku delamo obračun doseženih uspehov v gospodarskem in družbenem razvoju občine in da ugotavljamo in odkrivamo slabosti, ki so nas ovirale pri delu. Mislim, da je tak pregled razviden na teh straneh Dolenjskega lista in iz programa praznovanja, čeprav vsa dejavnost fcrajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev ne more biti dovolj konkretno prikazana, kakor tudi ne vsa dejavnost občinske skupščine na novih programih, ki so šele v fazi priprav za uresničitev.
Tudi letošnje leto je pomemben mejnik v razvoju naše občine. Smo namreč sredi akcij, v katerih moramo opraviti velike in pomembne naloge: realizirati ustavna dopolnila tako, da bomo dejansko zagotovili nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov v delovnih orga-nizacijaln ustvarjalno sodelovati v razpravi o zvezni in republiški ustavi; izvršiti moramo priprave in sprejeti občinski statut in srednjeročni program razvoja občine, dalje ustanoviti samoupravne interesne skupnosti na področju otroškega varstva, varstva narave in okolja.
telesne kulture, stanovanjskega gospodarstvi zemljiške skupnosti.
Pred nami je velika družbenopolitična akcija, v kateri bomo na referendumu izglasovali podaljšanje samoprispevka za šolstvo in za izgradnjo nekaterih komunalnih objektov ter tako ponovno dokazali, da smo vsestransko pripravljeni zagotoviti mlajšim pokolenjem normalne možnosti izobraževanja, brez katerih ni napredka niti osebnega zadovoljstva, ki nas preveva ob spoznanju, da mladi generaciji ustvarjamo možnosti za srečno mladost in za pridobitev ustrezne izobrazbe.
Trdno sem prepričan, da bomo tudi te naloge izpolni-
li	s sodelovanjem vseh delovnih ljudi in organizacij in tako pokazali, da se tudi mi v okviru trebanjske občine uspešno prizadevamo za vsestranski razvoj in utrditev položaja delovnega človeka. Tjo bo tudi dokaz, da naš samoupravni sistem omogoča razvijanje in utrjevanje pogojev, ki so potrebni za svobodno in ustvarjalno dejavnost delovnega človeka.
CIRIL PEVEC predsednik občinske skupščine Trebnje
Spomenik padlim borcem v Trebnjem. (Foto: M. Vesel)
DOLENJSKI LISI
Po priključitvi k IMV Novo mesto se }e Tovarna šivalnih strojev preimenovala v Tovarno gospodinjske opreme Mirna. Predmet poslovanja je razširila na gospodinjsko opremo (pralne stroje, počitniške kuhinjske garniture) in na izdelavo delov za avtomobilsko in prikoliško proizvodnjo. Hitra rast podjetja IMV kot celote je v skladu z razvojem zahtevala pripojitev manjših podjetij, ki so se postopoma vključevala v proizvodnjo. Tudi TGO Mirna je skladno s celotnim razvojem razvijala
svoje oddelke za proizvodni program matičnega podjetja in za lastno prodajno dejavnost.
V	času pripojitve so ustanovili več novih oddelkov: šivalnico, kjer izdelujejo tapetniško opremo za avtomobilske prevleke in zavese za prikolice; elek-tro oddelek, kjer izdelujejo elektroinstalacije za avtomobile ter vsa notranja svetila za prikolice, in oddelek za izdelavo plastičnih elementov za potrebe avtomobilske in prikoliške proizvodnje. V prejšnjih obratih, kovinskem in lesnem oddelku, teče še naprej osnovpa dejavnost tovarne — montaža in izdelava šivalnih strojev v sodelovanju s tovarno Singer in Veritas, poleg tega pa v teh
oddelkih izdelujejo nove proizvode (preme, mehanske dele, mize, vrata) za avtomobile in prikolice.
V	skladu s takim razvojem podjetja in z razširitvijo proizvodnje je TGO Mirna povečala število zaposlenih. Od 203 zaposlenih delavcev v letu 1969 je število naraslo na 310 v letošnjem letu. Tudi osebni dohodki so se dokaj hitro večali in so se v zadnjih treh letih povečali za dobro polovico. Vrednost prpizvodnje se ravno tako hitro povečuje, saj je članom tega delovnega kolektiva lansko leto uspelo ustvariti za 70 milijonov zunanje in notranje realizacije. Letošnji plan pa predvideva 100 milijonov dinarjev.
S programom formiranja TOZD je bila izdelana nova tehnološka delitev dela, ki bo omogočila proizvodno celovitost. V nadaljnjem razvojnem programu bo TGO Mirna zadržala osnovno dejavnost (šivalni stroji, gospodinjska oprema) in izdelavo notranje tehnične opreme za prikolice. V ta namen se bodo razširili formirani oddelki. Poudarek bo predvsem na izdelavi elektroinstalacij, tapetniških delov, elementov iz plastike, kovinske galanterije in lesnih elementov za avtomobilsko in prikoliško proizvodnjo. Programi so izdelani, investicijska oprema predvidena. Računajo, da se bo celotna proizvodnja povečala za 40 do 50 %.
Potrebovali bodo tudi več delovne moči. Za prebivalce Mirenske doline bo na voljo približno sto novih delovnih mest.
Skrb TGO Mirna pa ni omejena samo na proizvodnjo. Pre-' cejšen del sredstev je vloženih v stanovanjski sklad, iz katerega bodo prosilci dobili ustrezno pomoč za individualno stanovanjsko gradnjo. Tovarna ima urejeno družbeno prehrano. Modernizirali so kuhinjo, kjer se delavci hranijo za majhno odškodnino. Poleg tega podpira tovarna vse oblike rekreacije, sodeluje s krajevnimi skupnostmi, podeljuje štipendije in omogoča izučitev nekaterih poklicev.
Celotna dejavnost delovnega kolektiva TGO Mirna, ki mu je uspelo premostiti nekdanje težave, se tako povezuje s splošnimi težnjami in potrebami svojega kraja in je dejansko organizacija, v kateri prebivalci Mirenske doline lahko ustvarjajo pogoje za boljše življenje.
I.
-'1 -^ 5' .
Strojna obdelava delov za orodjarno v tovarni na Mirni. (Foto: M. Vesel)
Izdelava svetilk za prikolice v TGO Mirna. (Foto: M. Vesel)
KOLINSKA TOVARNA HRANIL UUBLJANA TOZD TOVARNA ZA PREDELAVO KROMPIRJA
MIRNA
NAJMLAJŠI KOLEKTIV V OBČINI
Sredi januarja preteklega leta se je po komaj sedemmesečni gradnji začela proizvodnja v tovarni za predelavo krompirja na Mirni. To je pomembna delovna zmaga investitorja KOLINSKE, tovarne hranil iz Ljubljane in vseh, ki so sodelovali pri gradnji in montaži. Hkrati je dobila Trebanjsko-Mirenska dolina pomemben predelovalni obrat, saj je to območje znano po pridelovanju krompirja in tržnih presežkih tega pridelka.
V prvi obratovalni sezoni je tovarna na Mirni odkupila in predelala 2600 ton krompirja. Lanska sezona pa je bila težka preizkušnja za delovni kolektiv nove tovarne in za pridelovalce krompirja. Ker je bilo pomanj-
kanje krompirja, je morala mirenska tovarna, da je lahko obratovala, kupovati in voziti krompir iz Vojvodine in južne Srbije.
Ker mora biti tovarna za normalno obratovanje preskrbljena s krompirjem z domačega območja, se je kol^tiv povezal s Kmetijsko zadrugo Trebnje in preko nje s pridelovalci krompirja v trebanjski občini. Sodelovanje je že letošnjo sezono rodilo uspeh, saj v občini močno pospešujejo pridelovanje krompirja. Tovarna pomaga pri organiziranju strojnih skupnosti za pridelovanje krompirja in drugih akcijah, ki jih vodi KZ Trebnje s pridelovalci krompirja. Letošnji pridelek krompirja že kaže, kako pomembno je tako
sodelovanje, saj ; bo tovarni zagotovljena večina potrebne surovine. Že v nekaj letih bo na ta način zagotovljenih tovarni ne samo 7000 ton krompirja, kolikor ga potrebuje sedaj, ampak 14.000 ton, saj nameravajo tovarno na Mirni razširiti in proizvodnjo podvojiti.
Poleg KNORR pireja, znanega in po vsej Evropi cenjenega izdelka, pa je letos začela tovarna na Mirni proizvajati še zdrobove kosmiče BEBI, priljubljeno jed za otroke in tudi za starejše ljudi.
80-članski kolektiv TOVARNE ZA PREDELAVO KROMPIRJA na Mirni čestita za občinski praznik občanom, še posebno pa kmetom-kooperan-tom ter potrošnikom svojih izdelkov.
Tovarna za predelavo krompirja na Mirni je še kako pon>embna za napredek kmetijstva v Trebanjsko—Mirenski dolini. (Foto: M. Vesel)
KOLEKTIV
h
::A	.
LJUBUANA TOZD TREBNJE
PROIZVAJALEC MOŠKIH OBLEK ČESTITA VSEM OBČANOM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM OBČINE TREBNJE ZA OBČINSKI PRAZNIK Z ŽELJO PO ČIM TESNEJŠEM SODELOVANJU IN ŠE VEČJEM NAPREDKU V PRIHODNJE!
1 * ' *
iinniniHnnini
.--t:
Pogled na proizvodne prostore konfekcije TIP—TOP v Trebnjem. (Foto: M. Vesel)
Pogled na proizvodne prostore tovarne rastlinskih specialitet DANA na Mirni. (Foto: M. Vesel)
TEMEUl DANE POSTAJAJO VSAKO LETO TRDNEJŠI
1
Občinski prazniki so tisti dnevi, ko ljudje v delovnih kolektivih ponnislijo na prehojeno pot, na težave in uspehe in se zazrejo v bližnjo prihodnost, ki bi jo radi spremenili v resničnost.
Tudi v kolektivu DANE na Mirni se te dni ozirajo na prehojeno pot in na pot, ki jo bodo še prehodili. 280-članski kolektiv z uspehom izpolnjuje letošnji plan proizvodnje in prodaje kakor vsa prejšnja leta. Letošnja
vrednost proizvodnje se želi čimbolj približati številki 100 milijonov dinarjev, ki jo s ponosom povedo, saj je dejstvo, da je ta številka trikrat večja, kot je bila pred tremi leti. Kolektiv bo letos odplačal zadnji večji obrok investicijskih kreditov za rekonstrukcijo podjetja, kar mu daje možnost, da na trdnejših temeljih vlaga nova sredstva v proizvodne naprave. Z novimi vlaganji bi radi dosegli dvoje:
1. čim večje izkoriščanje domačih najosnovnejših surovin za lastno proizvodnjo; tako bi zmanjšali odvisnost od tujih dobaviteljev ter te Izdelke ponudili jugoslovanskemu in tujemu tržišču;
2. povečati povezanost med tovarno in kmetijstvom dolenjskega območja, ker program nove proizvodnje predvideva uporabo različnih kmetijskih pridelkov, od jabolk, hrušk, jagodičevja do najrazličnejših zelišč, ki so sestavni del tistih proizvodov, ki jih sedaj drago plačujemo tujim dobaviteljem.
Kolektiv DANE povezuje svojo bodočnost z razvojem tovarne. Nikoli ni bilo negodovanj, čeprav so bili zaradi sora-_ zmerno velikih vlaganj v modernizacijo podjetja osebni dohodki dokaj majhni. Ker so vedno znali razumeti zahteve razvoja, se jim nekaj tega razumevanja in odpovedovanja že vrača: osebni dohodki so po več letjh dosegli slovensko povprečje. Se več pa delavcem DANE pomenijo neprimerno boljše delovne možnosti v novih prostorih, kjer so vedno bolj upravljalci avtomatskih strojev in naprav in vse manj delavci-težaki.
KOLEKTIV DANE ČESTITA PREBIVALCEM TREBANJSKE OBČINE ZA PRAZNIK IN ŽELI VESELO PRAZNOVANJE!
i
Kakovost izdelkov v Dani kontrolirajo v lastnem laboratoriju. (Foto: M. Vesel)
KMETIJSTVO PO POTI NAPREDKA
Z novim letom je začel v Mokronogu poslovati konfekcijski obrat podjetja ROG iz Novega mesta. Podjetje je za 5 let najelo prostore, jih preuredilo in opremilo. V šivalnici je dobilo zaposlitev 40 ljudi, sedaj pa je na priučevanju 10 novih delavk. Ker bodo s prvim septembrom uvedli dve izmeni, se bo število zaposlenih povečalo na 70 do 80 ljudi.
V Mokronogu izdelujejo spalne srajce in bluze. Število izdelkov se od začetka povečuje. V prvi polovici leta so izdelali blizu 40.000 spalnih srajc in bluz, sedaj pa naredijo na mesec že 10.000 izdelkov. Ko bo proizvodnja tekla v dveh izmenah.
bo mogoče narediti 20.000 izdelkov na mesec. Večino spalnih srajc podjetje izvozi, na domačem tržišču pa prodajajo največ v Beogradu.
Podjetje ROG ima v načrtu konfekcijsko dejavnost v Mokronogu še razširiti, V razvojnem programu je predvidena v letu 1975 gradnja novih proizvodnih prostorov. Število zaposlenih se bo lahko povečalo za 100 odstotkov. Sodoben konfekcijski obrat ne bo pridobitev le za Mokronog, ampak za vso Mirensko dolino. Znano je, da je v tem delu Dolenjske še vedno pereče vprašanje zaposlovanja ljudi in je odpiranje novih delovnih mest zelo pomembno
za prebivalstvo in napredek krajev.
Kolektiv „Roga" od vsega začetka tesno sodeluje s krajevnimi dejavniki. Podpisan je tudi že samoupravni dogovor s krajevno skupnostjo za sofinanciranje krajevnih potreb. Kolektiv je pomagal tudi pri gradnji vodovoda v Srednjem Lakencu, podpira in pomaga pa organizirati tudi razne akcije in prireditve v Mokronogu.
Čeprav je kolektiv še mlad, se vraščenost v kraj vidi na vseh področjih. Zasluga za to je v razumevanju in sodelovanju med vodstvoma podjetja in krajevne skupnosti Mokronog.
Čeprav se število kmečkega prebivalstva v trebanjski občini nenehno zmanjšuje, pa proizvodnja kmetijskih pridelkov ne nazaduje. Razlog za'to je specializirana proizvodnja mesa, mleka in krompirja. Na voljo je več družbenih sredstev za naložbe v zasebno kmetijstvo, hkrati pa je posvečeno kmetijstvu več fKJZornosti. Prav zato so se spremenili tudi pogoji kmetijske proizvodnje.
V občini Trebnje napreduje kmetijstvo s hitrejšimi koraki tudi zato, ker Kmetijska zadruga Trebnje resno pospešuje kmetijsko dejavnost. Neprestana skrb za izobraževanje kmetov že kaže velike.uspehe, saj je obiskovalo seminarje o pospe-
ševanju kmetijstva v trebanjski občini na stotine kmečkih gospodarjev. V bodoče nameravajo posvetiti več pozornosti tudi izobraževanju kmečke mladine in žena.
Pomembna je tudi akcija za organiziranje strojnih skupnosti, opremljanje kmetij z obdelovalnimi stroji ter preurejanje hlevov in gradnja novih gospodarskih poslopij. Vsa ta dela pa opravljajo na priporočila strokovnih in pospeševalnih služb v zadrugi in pod njihovim nadzorstvom.
Pomembno za napredek je tudi to, da kmetijski proizvajalci sami odločajo o svojem delu in delitvi dohodka v devetih zadružnih enotah.
Po srednjeročnem programu razvoja kmetijstva do leta 1975 bodo v trebanjski občini povečali proizvodnjo mleka na 4 milijone litrov, jedilnega krompirja na 9 milijonov kilogramov in govejega mesa na 1,300.000 kg. Prav tako pa predvidevajo povečanje ostalih dejavnosti.
Prav gotovo je, da bo kmetijstvo v trebanjski občini z moderno agrotehniko in strojno opremo še hitreje napredovalo. Seveda pa bo napredek vselej odvisen od izobraževanja kmetijskih proizvajalcev, dobrega gospodarjenja, spoštovanja kmetovih samoupravnih pravic ter nenehnega vlaganja v napredek kmetijskega gospodarstva.
1
^91
1
V Rogovem konfekcijskem obratu v Mokronogu delajo sedaj v dveh izmenah. Največ izdelkov izvozijo. (Foto: M. Vesel)
KONFEKCIJA IZ MOKRONOGA
Im
“ ..............
Vodja obrata za kooperacijo pri Kmetijski zadrugi Trebnje inž. Alojz Metelko v razgovoru s pridelovalci krompirja. Strojno obdelovanje krompirišč in upoštevanje agrotehničnih ukrepov je najpomembnejše za gospodarno pridelovanje k'"'mpirja. (Foto: wi Vesel)
TRIMO: DOPOLNJEN PROIZVODNI PROGRAM
r
ferimo
trebanjska
industrija
montažnih objektov trebnje
Trebanjska kovinska industrija TRIMO je znana po izdelavi montažnih hal iz lahkih konstrukcij po vsej Jugoslaviji. V številnih industrijskih in drugih objektih, ki so jih izdelali in postavili trebanjski kovinarji, teče delo in življenje.
Po nedavni pripojitvi IN KOTA se je kolektiv povečal za 117 ljudi, večji kolektiv pa bo zato ustvaril 13 milijonov več celotnega dohodka, kot je bilo predvideno.
Z integracijo dveh trebanjskih kovinskih industrij pa se je razširil proizvodni program. Montažne hale, ki jih izdelujejo za razne namene, opremljajo sedaj tudi z napravami, ki jih sami izdelujejo. To so predvsem odzračevalne naprave, odpraše-valne naprave, zračne transportne naprave, ogrevalne naprave in drugo.
Sicer pa obsega proizvodni program TRIMA poleg montaž-
nih hal iz lahkih konstrukcij še izdelovanje mostnih žerjavov in druge dvigalne opreme, odpra-ševalnih naprav za lesno, kovinsko in metalurško industrijo, mlinske in silosne opreme, transportnih verig in druge kovinske opreme. Znani izdelki iz Trebnjega so tudi kovinske cisterne za industrijo in individualno rabo ter razne kovinske konstrukcije po posebnih naročilih.
Ker naročil ne manjka, pričakujejo v TRIMU po razširitvi dejavnosti tudi večji poslovni uspeh.
Ker se kolektiv zaveda, da je nadaljnji napredek podjetja v integraciji, pripravljajo z neka-
terimi sorodnimi delovnimi organizacijami iz drugih krajev primerno obliko povezovanja in sodelovanja pri širitvi dejavnosti.
V	TRIMU pa so letos posvetili več skrbi tudi šolanju kadrov. Podelili so 23 štipendij za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah. Več kot prejšnja leta so namenil tudi za stanovanja in standard zaposlenih. Sedaj pripravljajo novo ocenitev delovnih mest, s katero bodo popravili osebne dohodke.
Kolektiv TRIMA čestita občanom in poslovnim sodelavcem za praznik trebanjske občine.
r,
Pogled v notranjost objekta, ki so ga izdelali in postavili trebanjski kovinarji.
Varjenje s posebno varilno napravo (Foto: M. Vesel)
MODERNIZACIJA OPEKARSKE PROIZVODNJE
GOi>
Gradbeno opekarsko podje tje z Mirne je poznano daleč naokoli, saj teče letos že 25. leto obstoja. Kolektiv se ukva-
rja s tremi dejavnostmi: opekar-stvom, gradbeništvom in razrezom lesa.
V	minulem letu so posvetili največ pozornosti modernizaciji opekarskega obrata. Kupili so novo proizvodno linijo, ki sedaj poizkusno obratuje, na njej pa izdelujejo opečne votlake. S to naložbo bo podjetje doseglo 50 odst večjo proizvodnjo opek, boljšo kvaliteto izdelkov, olajšano pa bo tudi delo zaposlenih. Za modernizacijo opekarne so porabili 1,2 milijona dinarjev.
S to investicijo pa ni konec modernizacije v opekarni. Predvsem bi radi dosegi to, da delo ne bo odvisno od vremena. Ker so bile sušilnk:e že sedaj ozko grlo, bodo naslednje investicije šle za zgraditev umetnih sušilnic. Tako se bodo izognili tudi. mrtvi sezoni, saj sedaj delo v zimskih mesecih zamre.
V	gradbeni dejavnosti bo kolektiv to leto nekoliko presegel predvideni plan. Ker letos v občini ni bilo primernih gradbenih del, so sprejeli nekaj večjih
del v oddaljenejših krajih. Pred kratkim so odprli novo gradbišče v Novem mestu, delajo pa tudi na Primorskem.
V	minulem letu so obnovili tudi poslopje in opremo žage v Mokronogu, kjer podjetje opravlja razrez lesa.
Obseg dela Gradbeno-opekar-skega podjetja z Mirne se nenehno povečuje in bo kolektiv prihodnje leto ustvaril že 10 milijonov celotnega dohodka. To pa je za majhen kolektiv že lepa številka.
GRADBENO OPEKARSKO PODJETJE
MIRNA
VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ČESTITAMO ZA PRAZNI K OBČINE!
Proizvodnja zidakov v obratu Gradbeno-opekarskega podjetja Mirna. (Foto: M. Vesel)
Transport svežih zidakov. (Foto: M. Vesel)
KO NI ELEKTRIKE
Ribničanje še dandanašnji marsikatero uganejo. Kako ne, ko pa so Ribničanje! Tako je bilo tudi z nekim honorarnim fj^okojencem v najboljših letih zadnjič, ko ni bilo elektrike. Opoldne je prišel domov, da bi skuhal kosilo (žena je bila še v službi), in ko je imel vse pripravljeno, je ugotovil, da ni elektrike. Potem je pripovedoval: „Vse sem lepo zaklenil in šel spat, na mizi pa sem pustil listek s priporočilom: ,Spanec l/e boljši kot žganec!' No, in ko je prišla žena domov in našla listek, sem se komaj zmazal, tako je bila besna!
Pa potem? Potem? Tudi ona je šla spat...
r
□ □
\				FOSFOR	FRANC. FILOZOF	IZBRANCI	FR. FILM. IGRALEC	SKALNA- TOST	EGON TOMC	MEHAN. UČENJE	POT NIHALA	LETOVIŠČE PRI OPATIJI	MONGOL. GLAVAR
													
				VRSTA ENERGIJE									
				DETERGEN					KRAJ PRI KAMNIKU				
				KORAlNi OTOK					LANTAN KRAJ PRI ZAGREBU			CESTA Z NASADI	DEKANOV URAD
				GORA N^ NOTRANJ.						JEZA SELEN			
Af^ERICIJ			AM.USI/m ZA PAZISK VESOLJA	INDIJANSMf PLEME	D L	KAVINNA- OOMESIEK	NASLUE				VENEZIA		
							RADIJ				MAOZRE- mxxm		
ZOLAJEV ROMAN					IZVOD						•		
VRSTA TKANINE	-				TVROlČ INO. R?5TL!NA					PEKA V BOSNI PIJAČA			
RISALNI PRIBOR							ZNAMKA NAŠIH HLAGILN.						
=							SIVŠA ŽENA PERZŠAHfi		-					
JOŽE CIUMA		*	HRV. PETROL				MENIČNI DOLŽNIK		-				
BILL BEHM:
DVOBOJ
Rimljani se predstavljajo
I
Na Beletovem vrtu v Novem mestu so arheologi odkrili iz prvega in drugega stoletja našega štetja
grobove
I
I
I
I
I
J02E SPUCHIL^
Edini, ki skuša skrbeti za zabavo Novomeščanov, je ansambel Memorija Pa še temu bi bolj ustrezal naslov Morija!
Arheolog Tone Knez kar naprej vrta luknje v zemljo, da bi prišel do nafte - pa vedno odkriva le stara pokopališča ...
Marjan Špilar je včasih govoril na kratko in daleč metal kopje, zdaj je ravno obratno: veliko govori pa - malo vrže!
r
ODKRIVANJE RIMSKIH GROBOV V NOVEM MESTU - Že vse polete je v teku načrtno artieolo^co raziskovanje rimskega grobišča na Beletovem vrtu v Novem mestu, ki ga vodi ariiedog Tone Knez iz Dolenjskega muzeja. Doslej je bilo odkritih že 80 grobov iz 1. in 2. stoletja n. št., ki kažejo zanimivo razmerje med domorodci in rimsko civilizacijo po prihodu Rimljanov v naše kraje. Najdbe iz grobov so bogate in zelo privlačne, kar dokazuje, da je bilo Novo mesto v rim^em času precej premožna in pomembna civilna naselbina. Z vedno novimi in dragocenimi arheološkimi najdbami postaja Novo mesto eno najbogatejših ariieolo-Sdh najdišč v Sloveniji. Izkopavanje, ki ga je finančno omogočilo podjele Dominvest, bo predvidoma trajalo še mesec dni. Na sliki: pogled na del odkritega rimskega grobišča. (Foto: S. Habič).
PRISTANEK V PRASKUPNOSTI
Rešitev prejšnje križanke:
I
I
r It'A
I
3lT I _ ; v* * ^ ’
i'
iM
—r- •
T
Paradižnik, po bregu ine, tam, kjer bo žez ič Košata Upa. Potol-renu. Dovolj trden se emljo. Nato je izrekel I Košata praprot!“
ih obrazih in dodal z as teče, kar začeli bo-hišo!“
Bog je pač najprej sebi brado ustvaril. Razumeli so božanstvo divjaki, hiteli so, kot jim je velel Paradižnik, znašati kamenje na praparcelo, ga skladati v pravokotnik. Vmes pa. so pona\ijali hi — ša, hi — ša!, da bi si laže zapomnili novi izraz.
Zrasla je hiša in pol. Imela je pravrata in praokna in pokrita je bila s slanmato kučmo. Vriiu te kučme pa je čepel, kot se za božje prebivališče spodobi, stolpič z bronastim zvoncem.
Nemudoma sta se vselila Paradižnik in soproga v
šest sob novega poslopja, izuciaa sia si dala tudi novo opremo, kajti ,Jcože pač niso pohištvo,** je dejal ljubi bogec. Kože so komaj preproge! Prišel je U — la in poslikal dnevno sobo, spalnice, kabinet in kopalnico po stenah in stropih.
Strmeli so v zgradbo neuki pravaščani in — kdo bi jim zameril! — vsi naenkrat so hoteli biti bogu enaki! Vsi so hoteli imeti svoje lastne individualne hi — še.
„Oho! To pa ne gre tako enostavno, dragi moji!“ je obrzdal prevel^o vnemo dobri bog.
Mario Silva je hladnokrvno dvignil revolver in ustrelil. Moški, kije stal v razdalji dvajsetih metrov, je padel. Mario je stopil k njemu in se sklonil. Bilje čist, točen strel v srce. Zadovoljno se je nasmehnil.
Spet je postavil figuro pokonci in se oddaljil, to pot 30 metrov. Revolver je položil na neki štor, obrnil figuri hrbet in pustil roke. Odločil se je, da bo streljal, ko bo prva muha sedla na njegovo roko. Minilo je precej časa, muhe pa ni bilo. Mario se je bliskovito obrnil, zgrabil revolver in spet je cxijeknil strel. Moški iz slame in lesa je padel.
Mario je počasi stopil k njemu; zadetek v srce.
Že več tednov je vadil vsak dan. Sedaj so njegove krogle zadevale točno tja, kamor je hotel.
Maria so imeli za sanjača, ker ni igral kart, ni pil in se ni zabaval s tovariši. Raje je hodil sam naokrog in razmišljal o uganki, ki ga je mučila.
Ta uganka se je imenovala Virginia.
Odkar je Virginia prišla na haciendo, se je vse spremenilo. Bila je hčerka upravitelja haciende, na kateri je Mario delal.
Njene črne, plameneče oči, zapeljivi pogled, polne ustnice in temnopolti obraz, njena vitka postava — vse to je dražilo moške in m bilo nič čudnega, da so se nekdanja prijateljstva zaradi nje spreminjala v nestrpnost in sovraštvo.
Ernesto Galiana je nekega dne poklical svojo hčerko:
- Poslušaj, Virginia, če bo šlo tako naprej, te bom poslal nazaj k teti v Buenos Aires. Popolnoma si mi zmešala moške in zato trpi delo. Nič nimam proti temu, da se zabavaš z enim, ne pa z vsemi.
Tudi Virginiji se je zdela ta igra malce dolgočasna, ker pa ni mogla brez flirta, se je odločila za tistega, ki ji je doslej nudil največ odpora, to pa je bil Mario.
Bil je najbolj srečen človek, ko mu je nekega večera pod zvezdnatim nebom dovolila, da jo poljubi.
- Kdaj se bova poročila, Virginia? - je vprašal poln upa.
- Za sedaj še ne, Mario! - je odbijalo dekle. - Morda pozneje, premlada sem še.
Mario se je oprijel tega „pozneje“ in po drugem poljubu, ki je bil nežnejši od prvega, se je zaklel, da bo, če treba, do konca življenja čaka na Virginijin „da“.
Tako bi napravil tudi, če usoda ne bi hotela drugače, če se mu ne bi ponudila priložnost za razmišljanje o novi življenjski uganki -nekega dne se je pojavil Pedro Villalon.
Pedro je jahal žrebca, katerega oprema je bila okovana s srebrom. Bil je lep in tako je bil všeč tudi Mariu. Bil je odličen jezdec, nezmotljiv strelec, spreten metalec lasa, izboren kitarist. Vse to se je pokazalo pozneje. Mariu pa je bil že prvi dan všeč njegov odkriti nasmeh.
- Ole, muchacho! - je rekel Pedro, ko se je pojavil pred bivališčem vaguerosov.
- Je kaj dela zame?
- Mislim, da bo - je dejal Mario, ki je stal pred hišo. - Moraš pa govoriti z upraviteljem. Razjaši in pridruži se nam.
Pedro se je dogovoril z Galianom. Naslednji dan sta z Mahom odjahal na delo. Ko sta' se zvečer vrnila, sta bila dobra prijatelja, kot da se poznata že dolga leta.
Virginia je sedela na ograji.
- Novi tovariš! - ga je predstavil Mario. - Ime mu je Pedro Villalon.
- Ole! - je bilo edino, kar je ravnodušno rekel in si zvijal cigareto. Njegove oči pa so radovedno preletele dekletovo telo.
- Od kod prihajate? - je vprašala Virginia.
- Z juga, iz Patagonije, - je odgovoril Pedro. •
- Vam je tu všeč?
- To bom šele videl, senjorita, - seje nasmehnil in premeril dekle s pogledom, zaradi katerega je zardela. - Do sedaj mije všeč tisto, kar sem videl.
- Pedro je odličen strelec in še boljši kitarist, - je rekel Mario, ne 4a bi pomislil, da s hvaljeniem prijatelja zmanjšuje svojo vrednost v Virginijih očeh.
- Rada imam glasbo, - rekla dekle, čeprav je komaj razlikovala dva tona. - Morate nam kaj zaigrati.
- Z zadovoljstvom, senjorita.
Tisti večer je Pedro igral in pel stare pesmi iz pamp. Vsi so ga pozorno poslušali. Virginia pa mu je metala ognjene poglede.
In zgodilo se je, kar se je moralo. Pedro je bolj privlačil dekle kot skromni Mario, ki ni pil, ni igral kart niti ni znal dobro streljati. Neko noč je Mario našel prijatelja in Virginio, ko sta se poljubljala v mesečini.
Mario ni bil človek, ki bi zaradi tega dvignil hrup, toda Pedro je v njegovih očeh itisti hip postal mrlič. Prijateljstvo se je spremenilo v divje sovraštvo. Rekel ni nič tudi, ko je dobil čez nekaj dni od Virginije tretji poljubček.
- Me ljubiš? - je vprašal.
- Da, ljubim te! — je šepetala.
- Samo mene?
- Da, samo tebe!	v	. .
To je bilo odločilno. Lahko je bilo zapeljati mlado dekle, če je bil
fant tak kot Pedro. Od tistega dne je vsak dan jahal daleč v pampo, napravil človeka iz lesa in slame in se vadil streljati iz revolverja. Streljal je na vse, kar se je gibalo, in kmalu je bil prepričan, da potegne revolver hitreje kot Pedro in da je boljši strelec od njega. Napolnjevalo ga je hladno sovraštvo in potrpežljivo je čakal na svoj trenutek.
Čakal je na Pedra in Virginijo, in ko ju je neko noč spet dobil, da se poljubljata v mesečini, je mirno stopil k njima.
- PedrOy dekle je moje! - je rekel.
- Kaj bi pa rad? — je vprašal Pedro smehljaje.
- Rad bi te ubil! - je odgovoril Mario. - Imel pa boš priložnost za obrambo. Eden od naju mora izginiti.
- Mario! - je reklo dekle in mu položilo roko na rame. - Bodi pameten. Veš, daje Pedro boljši strelec.
Mario je pogledal v njene sijoče oči in ustnice, ki so hrepenele po poljubih, ter dejal:
- Tedaj bo ostal on in boš njegova!
Nato se je obrnil k bivšemu prijatelju:
- Jutri zjutraj, Pedro!
Srečala sta se, ko je vzšlo sonce. Kot priča je bil prisoten Miguel Leiva. Vsi trije so molče jahali v pampo. Na robu gozdiča je Mario ustavil konja.
- Razjaši, Pedro! - je mimo rekel.
Miguel Leiva je počasi odmeril 30 korakov in razdaljo zaznamoval s količkoma.
- Ko naštejem do tri potegnita revolverja in streljajta!
Nasprotnika sta počasi odšla na svoj prostor. Pedru je bilo žal, da
mora streljati na Maria.
Mario je zamišljeno gledal Pedra. V njegovih očeh je bil ze mrhč. Miguel Leiva je zam^nil s klobukom:
- Ena!
Spet je zamahnil s sombrerom:
- Dva!
Tedaj je Mario zavpil:
- Stoj!
V teh nekaj sekundah mu je postalo jasno, da ne more streljati na prijatelja. Ni bil morilec.
- Kaj je? - je zavpil Pedro in se spraševal, ali si je Mario premisul iz bojazljivosti.
Mario je počasi stopil k Pedru. Stopil je predenj in mimo rekel:
- Posluš^, Pedro! Ne bi bil pošten dvoboj, če ti nečesa ne povem. Hitrejši sem od tebe in bolje merim. Pusti Virginijo, pa se ne bova streljala.	   ,
Pedro je omahoval. Je'to Manov trik, s katerim si hoče rešiti življenje, ali govori resniaJ?	. .
Tisti hip je neka ptica zletela iz gozdička. Z bliskovito kretnjo je Mario potegnil revolver in ustrelil. Ptica je padla.
- Zadeta v srce! - je z občudovanjem rekel Miguel.
- Lahko ti napraviš ksg takega? — je vprašal Mario Pedra.
Pedro se je kom^ opazno nasmehnil. To bi bila prva ptica, ki bi jo Z3(lcl V letu.
- Ne, ne veijamem, da lahko, — je odgovoril. — Odrekam se Viiginiji, saj mi ne pomeni toliko.
Zajahal je konja in krenil na sever.	_	.	.
Mario je zamišljeno gledal za njim. Molče je zajahal in v pomem galopu odjezdil proti haciendi.	~
Virginija je stala pred hišo in pričakovala zmagovalca. Ko je zagledala Maria, je pobledela.
Ustavil se je pred njo. Porogljivo se je smehljal lepemu obrazu s sijočimi očmi in rdečimi ustnicami, vendar je molčal Počasi je izvlekel revolver in ji ga vrgel pred noge. Nato je udaril konja.
Pet milj od haciende je dohitel Pedra. Nekaj časa sta molče jahala. -Kam greš? -je vprašal Mario.	,	^ .
- V Balmeseto, tja gor v čilske hribe, - je rekel Pedro, ne da bi obmil glavo.	^
- Vzemi me s seboj!	.
Pedro je pogledal iztegnjeno Mariovo roko in jo krepko stisml.
Tako je videti gradbišče BETI, kjer vidno raste novo poslopje za razSiijeno proizvodnjo. Tu bo vpeljano delo po tdcočem traku. Trenutno gradqo v Črnomlju kar štiri nove gospodarje objekte. (Foto: R. Bačer)
ISKRA se širi v Črnomelj
Semiška tovarna kondezatorjev gradi obrat v mestu, kjer bo že prihodnje
leto na novo zaposlenih 300 ljudi
Navadno mestna podjelja gradio obrate na podeželju, tokrat pa je narobe: tovarna ISKRA Semič, ki povečuje proizvodnjo, v domačem koncu ne more več dobiti delovne
ČRNOMAUSKI DROBIR
POUK ZA VODJE - V začetku septembra bo seminar za koordinacijski odbor, ki bo na območju domače občine vodil javne razprave o ustavi
KMALU VSELJIVO - Na Čardaku je nov 20-stanovanjski blok že skoro sezidan. Obrtniki opravljajo v njem še zadnja dela. Tudi ta blok bo imel stanovanja ogrevana s centralno kunavo.
STREŽBA NA PROSTEM - V poletnem času je vrt v hotelu Lahinja zmeraj bolj zaseden, kot so notranji prostori. Očiten dokaz, da gostje radi posedajo na prostem. Za zd^ pa je to edino večje gostišče z vrtom.
AGILNI RIBIČI - Po vsem mestu so pred glavno ribiško prireditvijo, kije bila v nedeljo, 26. avgusta, vabili lepaki in tudi transparenti, obešeni čez ulice.
sile. Ze vozi iz raznih krajev 280 delavcev, kar je tretjina vseh zaposlenih. Da si ne bi nakopavali novih stroškov s prevozi, gradijo tam, kjer je delovna sila.
V	novo nastajajoči industrijski coni pred vhodom v mesto je Iskra že začela graditi nov obrat za proizvodnjo kondenzatoijev. Gradnjo je prevzel novomeški PIONIR in bo po pogodbi končana do konca letošnjega leta. Investicije (12 milijonov dinarjev) se je kolektiv lotil s pomočjo dobrih 5 milijonov din^ev kredita, ki ga je najel pri Ljubljanski banki, ostalo pa so lastna sredstva.
IZLET ZA UPOKOJENCE
9. septembra priredi podružnica Društva upokojencev v Črnomlju izlet za svoje čl^e in njihove svojce. Obiskali bomo partizansko bolnico Franjo, na poti pa si ogledali še druge zanimivosti. Cena prevoza je okrog 60 din. Odhod bo ob 6. uri iz Črnomlja.
ŠE NASEŽNJE...
Črnomaljski katastrski urad mora delati po zelo starih dokumentih, ki p^a so še dandanes uradno veljavni Tako imtgo zem^išča v katastrski občini Marindol še vedno izmeijenS v sežnjih, čeprav danes že malokdo ve, koliko meri en seženj. Kataster je začel sistematično obnavljati nepregledne mape že leta 1969, toda vsako leto jih lahko obnovijo le za 2 ali 3 občine.
Iskrm kolektiv v Beli krajini šteje že skoro 900 yudl Naročil za delo je vedno več, proizvodnjo pa postopno že zd^ povečuje. Tako je lani znašal celotni dohodek okrog 65 milijonov dinarjev, letos pa računajo že na 110-milijonsko realizacijo.
V	prvem polle^u 1973 je bfl plan celo presežen. Kljub težavam, ki so zaradi devalvacije dinarja in dj^ega uvoza surovin prizadele tudi ta kolektiv, se vendarle uspešno prebija naprej. Poudariti pa velja, da so se v Iskri zmeraj gospodarno obnašali. Za leta nazaj to lahko dokažejo z izplačevanjem osebnih dohodkov, ki nikdar niso rasli preko poslovnih uspehov.
Brez šale
v Beltu so razen* minimalnih osebnih dohodkov sprejeli še več ukrepov, ki so potrebni, da bi kolektiv čimprej normalno zadihal. Tako so na seji delavskega sveta 14. avgusta izglasovali več kadrovskih sprememb. Vodja proizvodnje je postal inž. Anton Bele, obratovodja livarne I. Ivan Cvij^, obratovodja mehanskega obrata pa Janko Gladek. Po sklepu delavskega sveta se neopravičeno izostajanje z dela šteje za težjo kršitev delovne dolžnosti, za katero se izreče zadnji javni opomin ali celo izključitev.
»Do konca leta vse drugače«
Umiritev in zagnanost za delo v proizvodnji sta značilni za KOMETOV kolektiv po dopustih - Trije vodilni so izjavili:
MARIJA ORLIČ, pomočnica tehničnega direktoija: „Letos je naša proizvodnja 90^stotno zasedena z izdelovanjem nedrčkov. Nad 30 odstotkov jih izvozimo v Zahodno Nemčijo. Odkar smo vpeljali v proizvodni hali tekoči trak, naredimo veliko več. Razen tega so izdelki boljši, manj je stroškov, ker režga delno odpade, notranjega transporta ni in pregled nad delom je veliko boljši. Nova kolekcija za jesen in zimo bo te dni končana, z njo pa se bomo predstavili že na jesenskem velesejmu v Zagrebu."
KAROLINA VUKSINIC, računovodkinja: „Na tem delovnem mestu sem iz leta v leto vajena spremljati poslovne razultate. Medtem ko so vselej kazali očiten skok navzgor, je letos drugače. Pozna se dražji uvoz reprodukcijskega materiala, imamo
SPREHOD PO METLIKI
TISOČ SPOMINSKIH ZNAČK -Odbor, ki pripravlja 9. septembra veliko partizansko srečanje in proslavo 30-letnice XV. brigade, bo izdal ob slavnosti tisoč spominskih značk. Značke bodo okrogle, v sredi pa bo peterokraka zvezda in n^is.
KONČNO PRESELITEV - Pihalni orkester, ki je bil dolgo brez prostorov, se bo te dni končno preselil v prenovljeno sobo v poslopju stare rale. Denar za adaptacijo je prispevala temeljna kulturna skupnost.
KONEC NERESNOSTI - 21. avgusta se je sestala občinska konferenca Zveze mladine. Med drugim so se pogovorili o neresnosti nekaterih članov konference, o vzrokih za nedelavnost in mrtvilo, ki je zadnje čase zavladalo v mladiaskih vrstah.
TRIJE GREDO V SOLO - Sedemdnevne politične šole, ki jo or-g^izira RepubUška konferenca ZMS, se bodo udeležili trije mladinci domače občine: Miljana Vrli-nič, Marjanca Bele in Tone Kraševec.
metliški tednik
večje obveznosti, povečah smo amortizacijo, osebni dohodki in cene pa so ostali na isti ravni kot prej. Vse to vpliva, da je bilo ob polletju manj dobička, kot smo pričakovali. Najbolj me moti to, da je bila rast čistega dohodka vedno nad ravnijo osebnih dohodkov, letos pa je to razmeije obratno. Če pa pogledamo splošne gospodarske razmere, je naš rezultat še kar dober, vsekikor pa bo do konca leta boljši, kot je zdaj.“
^	SADJE	^
ODKUPUJEJO
V	ponedeljek, 27. avgusta, se je začel odkup jabolk na metliškem območju. Vse poslovalnice KZ bodo odkupovale jabolka po 70 par ob določenih dneh. V Metliki - Log ob ponedeHkih in četrtkih, na Suhoiju in v Gradcu ob ponedeljkih, v Podzemlju pa vsak četrtek. Povsod velja, da je odkup med 7. in 10. uro.
Hmelj Je obran
Okrog 70 obiralcev je prejšnji teden končalo delo Jia zadružnem hmeljišču na Ravnih njivah nasproti sejmišča. Letos ni bilo takih težav z delovno silo, kot je pokazala praksa prejšnjih let. Obiralce pa so mor^i spet „uvažati". Le 30 odst. med njimi je bilo domačinov, ostali so bili občani sosednje HrvaŠce ali sezonci iz zadruge, ki trenutno v vinogradih nimajo dela.
Letos so plačevali za merico obranega hmelja 4,5 din, razen tega so obiralce vozili na delo in z dela, priskrbeli pa so jim tudi toplo malico in kosilo iz zadružne menze. Cena za prehrano je bila regresna, enaka kot za redno zaposlene v kolektivu zadruge.
Kot pravijo strokovnjaki, je metliški hmelj letos srednje kakovosti. Ni slab, lahico pa bi bil boljši.
NOVA PREDSEDNICA
Mladinska organizacija v podjetju KOMET se zadnje čase postavlja na noge. Za predsednico so izvolili Marijo Čadonič, organizacija pa ima tudi že svoj delovni program in ga uspešno uresničuje.
ANTON MUC, vršilec dolžnosti direktoija: „Števila zaposlenih letos nismo povečali po planu, zato tudi predvideni letni plan ne bo v celoti dosežen. Kljub vsem težavam pa je prvi podatek o polletnem obračunu kar zadovoljiv. Ostali bomo pri sedanjem proizvodnem programu, v letih 1974 in 1975 pa nameravamo proizvodnjo širiti, urediti skladišča in zgraditi nove poslovne prostore.
PRECEJ KUPCEV
Na sejmu, ki je v torek, 21. avgusta, spet razgib^ Metliko podolgem in počez, je bilo veliko kupcev in tudi blaga. Govejo živino so prodajali po 14 do 14.80 din kilogram, teleta za pitanje so šla v promet po 26 do 30 din, za zakol pa so veljala 22 do 26 din. Tudi odojkov je bilo nekaj, zanje pa so zahtevali 350 do 400 din.
TIK PRED ŠOLO
V	prodajalni Mladinske knjige imajo že ves avgust več prometa in strank, ker se začetek šolskega leta naglo bliža. S prodajo ni težav, ker dobe otroci v šoli listke, kakšne knjige in šolske potrebščine potrebujejo. Pri zvezkih letos ni občutne podražitve, vseeno pa morajo starši odšteti za šolaija 200 do 400 din za vse, kar zahtevajo. Stroški so odvisni od razreda in zahtevnosti otroka ter kupne moči družine.
V	novem naselju, med vrtcem in novimi hišami pri tovarni BETI gradijo spet dva stanovanjska bloka. Koliko delavcev bo dobflo ključ? (Foto: R. Bačer)
PRED PROSLAVO V GRČARICAH
30 let Jelenovega žleba
Pričakujejo, da bo na obletnico zmage in 70-letnico gasilskega društva v Grčaricah prišlo 8. in 9. septembra vsaj tisoč ljudi
Te dni se je ponovno sešel pripra^jalni odbor za organizacijo prodave v Grčaricah, ki bo 8. in 9. septembra v počastitev 304etni> ce zmag v Jelenovem žlebu in v Grč^cah in 70-letnice grčar^ega gasilskega društva.
Odbor je pregledal dosedanje delo oziroma priprave in ugotovil, da bo treba postoriti še marsikaj, da bo pravočasno vse pripravljeno. Predvsem bodo morali poskrbeti za to, da se bo množica gostov - računajo na 1000 do 2000 udeležencev proslave - kar n:ybolje počutfla v njihovem kraju, v Grčaricah, ki so od nekdaj znane kot zelo gostoljuben kraj, ljudje pa po tem, ker so pripravljeni za skupne cUje marsikaj žrtvovati
Povedali smo že, da bo na predvečer, 8. septembra, v kulturnem domu slavnostno zasedanje družbe-no-političnega zbora kr^evne skupnosti Dolenja vas oziroma predstavnikov tega območja. Po seji bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali pevci iz Dolenje vasi, mladina in pisatelj Miško Kranjec. Kasneje, zvečer (seja bo ob 18. uri), pa bodo pr^ra\4li prijetno tovariško srečanje ob tabornem ognju. Naslednji dan, v nedeljo, 9. septembra, bo glavna slovesnost. Predvidoma bodo enote teritorialne obrambe skupno z vojsko ponazorile napad na plavo-
gardistično postojanko v Grčaricah točno pred tridesetimi leti Na političnem zborovanju (pričelo se bo ob 11. uri), na katerem bo govoril eden vidnejših slovenskih politikov, bodo predstavniki občin Kočpvje, Ribnica in Ljub^ana-Vič-Rudnik podelili domicilno listino novoustanovljenemu kočevsko-ribniško-veUkola^e-mu okrožnemu odboru OF. Pred pričetkom glavnega dela proslave pa bo velika parada, v katen bodo med drugim sodelovali številni gasilci, teritorialci, ^ortniki, mladina, lovci, predstavnuci Zveze borcev s prapori in drugi.
Po proslavi bo na nekdanjem šolskem vrtu veselica. Pravzq>rav bodo ta dva dneva vse Grčarice en sam
— Kam pa korakajo občani navsezgodaj?
— Po kruh gredo, pa morajo peka prej zbuditi.
veselični oziroma zabaviščni pro-stor. Čisti dobiček od prireditve so namenili gradnji vodov(^a v Grčaricah.
ČREPINJE IZ LONČARIJE
POSPEŠITEV AKOJE - V ribniški občini se prispevki za grdnjo doma borcev NOV in mladine v Kumrovcu prepočasi stekajo v sklad, zato bodo akcgo poq>ešill Prispevke zbirko po delo^nnih organizacijah, krajevnih skupnostih ter po organizacijah in društvih. Lepo bi bilo, da bi vsak odrasel občan prispeval n^mai\j 10,00 din.
ZDRUŽITEV PODJETIJ - Med „Merkatoqem“ iz Ljubljane in trgovskim podjetjem „Jelka" iz Ribnice so resni razgovori o priključitvi „Jelke“ k „Merkatoiju“. Če bo šlo po sreči, naj bi do zdmžitve prišlo do konca tega leta. 2^družitev bo samo v korist razvoju trgovine v ribniški občini. Zvedeli smo, da bi v primeru združitve „Merkator“ v nekaj letih zgradil blagovno hišo v Ribnici, ki je tu že dalj časa potrebna. V načrtu je tudi združitev Kmetijske zadruge Ribnica z ,JLjubljan-skimi mlekarnami", s katerimi že dalj časa poslovno sodeluje. R^o-vori o tem med obema partneijema trajajo že nek^ časa.
MODERNIZAajA CEST -Prebivalci zahodnega dela SodraSce doline v vaseh Žimarice, Globelj in Podklanec želijo, da bi čimprej obnovili cesto Sodražica - Nova vas. Na notranjski strani, to je od Bloške Police do Nove vasi, cesto uspešno modernizirao. Z modernizacijo ceste bo boljša povezava ribniške doline z Notranj^o in dalje proti moiju. Tu teče zd^ mak^amska cesta, pohia ovinkov in strmin, zlasti na predelu Bencarja med Dolenjsko in Notranjsko.
REŠETO
Poslopje nove vzgojnovarstvene ustanove ob Rinži v Kočevju lahko sprejme 160 otrok. (Foto: France Brus)
Skupnosti sodelujejo
V	Kočevju so ustanovili medkrajevni svet
Sredi junija je bil ustano\ijen (čeprav še ni v celoti začel ddo-vati) medkr^vni svet krajevnih skupnosti Kočevje, Stara cerkev, Dolga vas, Livold in Rud-nik-Šalka vas. Naštete krajevne skupnosti obsegajo mesto in njegovo bližnjo okolico, do prvih razgovorov o soddovanju in do izvolitve 1 S-član^ega sve-ta pa je prišlo največ na pobudo krajevne skupnosti Stara cerkev, kakor pravijo v Kočevju.
Pri vsej stvari gre že za praktično uresničevanje tistega, kar na področju komunalnega sistema prinaša nova ustava, za uresničevanje tistega, o čemer tudi sicer že dolgo govorimo - to je za sodelovanje med kraji in skupno reševanje skupnih problemov, navsezadnje tudi za medsebojno pomoč. Medkrajevni svet pa se je rodil prav gotovo tudi zaradi občutne potrebe po uskl^e-
vanju dela in načrtov v širšem okolišu mesta Kočevje, iz spoznanja, da mesto samo ne more ostati izolirano, ne da bi se navezovalo še na okolico, in obratno. Medkrajevni svet bo prav gotovo lahko celoviteje obdelov^ problematiko celotnega območja, tudi sicer močno povezanega zaradi trgovine, šol, prometa, zaposlovanja itd., pa tudi skrbel za denarno plat reševarua skupnih načrtov. Nujni bodo seveda tudi dolgoročnejši skupni načrti, dogovori in akcije.
NOVI VOZNIKI MOTORNIH VOZIL - Vkljub dopustom komisija za izpite voznikov motornih vozil v Kočevju marljivo dela. Od 1. januarja do 30. junija je opravljalo izpit 510 kandidatov. Od tega jih je izpit uspešno pravilo 211, to je 41 odstotkov. člani komisije ugotavljajo, da prihajajo kandidati zlasti k teoretičnemu delu izpita slabo pripravljeni.
Garaže, garaže
V	stiski lastniki iz družbenih stanovanj
v Kočevju je ob vedno večjem številu motornih vozil vedno večje povpraševanje po garažah. V stiski so predvsem mnogi lastniki avtomobilov iz družbe-nDi stanovanj, iz večjih sosesk, kjer niti nimajo možnosti dobiti garažo ali pa si jo zgraditi
Stanovanjsko podjele Kočevje se je odločilo urediti v nekaterih mestnih predelih prostor za gradnje garaž. Urbanisti so sicer predlagali gradnjo garažne hiše, vendar bi bile garaže občutno predrage in bi jih bilo težko prodati. Tako bodo raje uredili prostor za gradnjo garaž, in sicer je sedaj že v pripravi zemljišče med Tomšičevo cesto in železnico nasproti ekonomskega bloka, kjer bo prostor za 44 garaž. Zemeljska dela so se že pričel^ potrebni so še načrti ter lokacijsko in gradbeno dovoljenje, opravfli bodo še geodetska dela in zgradili dovoz s kanalizacijo. Vsak interesent bo moral sam graditi garažo, najbolje pa bo, če bo več občanov gradilo istočasno.
Predvidene lokacije za garaže so še v Trubarjevi ulici (za socialnim zavarovanjem), in sicer za 54 garaž, ter v Kajuhovem naselju za Kolodvorsko ulico. Gradnje se bodo tu lahko pričele, ko bo dostopen teren.
-vec
DROBNE IZ KOČEVJA
PAST ZA VOZNIKE - Med čeU-tim in petim blokom v Podgorski ulici v Kočevju se je na cesti proti kegljišču zdrobil betonski pokrov nad jaškom za kanalizacijo. Nad jamo so naložili skoraj 30 cm visok kup zdrobljenih plošč, ki so prava past za voznike motornih vozil. V 14 dneh bi ploščo res lahko že ponovno zabetonirali.
SPET REDNO DELO - S 15. septembrom bodo v vzgojnovarstve-ni ustanovi v Kočevju spet pričeU redno delati. V času dopustov so delali po letnem programu.
KOČEVSKE NOUICE
ŽIVAHNO V KAPELAH
Dela pri gradnji vodovoda v Kapelah dobro napredujejo. Glavni rezervoar pri šoli je končan, izkopi glavnega cevovoda pa bodo najkasneje do konca meseca. Ker bo voda pritekala iz zajetja na Bojsnem, od tod pa preko Župelevca, Vrhov in Slogonskega, žele to izkoristiti tudi gasilci, ki bi na celotnem področju krajevne skupnosti Kapele zgradili hidrante in tako poskrbeli za večjo požarno varnost. 21 pionirjev osnovne šole je pred dnebi ob Sotli izved-
lo	prvo taborjenje. Prihodnjič bodo povabili k sodelovanju še otroke iz ostalih šol brežiške občine. '
ZDAJ ŠE OKOLICA
V	Brežicah je Marles dokončal montažni otrobi vrtec. Do konca meseca bodo uredili le še okolico. Za to se bosta morali zavzeti krajevna skupnost ter cestno-komunalna služba.
NOVO V BREŽICAH
JESENI IZLET AMD - Upravni odbor ADM je na zadnji seji razpravljal o potrebah in zmogljivostih šole in prioravah na motokros tekmovanje 7. oktobra. Med sklepi velja omeniti še izvedbo drugega letošnje-, ga izleta v neznano. Jesenski izlet bo po relaciji krajši, največ do 40 km, izvedli pa bi ga 9. septembra.
PAPIRNICA IN KNJIGARNA DZS je dobro založena s šolskimi potrebščinami, manjka jim le še večje število učbenikov. Te dni naj bi dobili še preostalih 17 knjig za osnovnošolce in 12 učbenikov za gimnazijo. V lokalu je vsak dan več učencev in dijakov, ki segajo zlasti po okusnih in cenenih šolslah torbicah. Ob večjih nakupih dajajo praktična darila.
ZA boljSo dimnikarsko
SLUŽBO - Predstavniki občinske skupščine so se te dni pogovarjali z zastopniki Dimnikarskem podjetja iz Ljubljane za boljše ddo te službe na področju občine. Doslej je bilo precej pritožb; odpraviti ^ bodo skušali z nastavitvijo še dveh delavcev in enim vajencem ter iskanjem boljših prostorov.
MARLJIVI PLANINCI - Planinsko društvo izkorišča počitniške dneve za načrtno delo z mladino. Potem ko so nedavno izvedli za 21 mladih planincev gozdno šolo v Trenti, so ta teden organizirali še dvodnevni izlet na Triglav.
bre2iSu vesti
Rudarjem gre na boljše
Pesek, glino in lignit že kopljejo na površini - Velik izvoz globoške gline v Italijo
Odkrivanje zemeljskih slojev nad bogatimi plastmi ndcovinskih rud na Malem vihu pri Brežicah gre h koncu. Delavci rudarske^ obrata Salonita Anhovo iz Globdcega bodo že te dni prešli na dnevni kop livarskega peska, plastične, keramične in opekarske ^e ter lignita.
Rudarski obrat Globoko z^oslu-je 60 ljudi. Od 17. julija dalje se 33 delavcev, od tega 16 nekd^jih rudarjev, izobražuje za buldožeriste in druge poklice ža delo pri težki mehanizaciji. Letos postopoma naraščajo tudi osebni dohodki. Januarja so bili povprečni mesečni prejemki na zaposlenega še 1.311 din, julija pa že 1.599 din.
Kolektiv obrata je v prvi polovici leta močno presegel izvozni plan. Do konca leta so predvidevali, da bodo proda’j na tuje dva tisoč ton keramične gline, pa so je že v prvem polletju izvozili 2375 ton. Vso količino so s posredovanjem izvoznikov prodali v Italijo. Večino gUne so nakopali še v jami. V prihodnje bodo izvažali brez posrednikov. To nalogo bo prevzela izvozna služba matičnega podjetja Salonit v Anhovem.
Ko se bo odprl dnevni kop, bodo .laže zadovoljili naročnike. Se letos
bodo postavili v obratu svojo strojnico in garaže, preurediti pa nameravajo začasno tudi pralnico peska.
K Salonitu je priključena tudi brežiška opekarna. Ta bo v prihodnje uporabljala velike količine globoške gline za izdelovanje zidne opeke in klinkerja.	J.	T.
ENA TOZD SLOVIN
Na začetku t^a meseca (3. avgusta) se je kolektiv obrata KZ Slovenija vino na Bizeljskem odločil, da se skupaj z brežiškim obratom združi v eno TOZD. Pred glasovanjem so kolektiv seznanili z rezultati dosedanjih razprav ter razčistili nekatera še nejasna vprašanja. Od 44 prisotnih članov jih je za združitev glasovalo 33. Hkrati so izvolili skupno 5-člansko komisijo, ki bo pripravila vse potrebne samoupravne in druge akte za čimprejšnjo ustanovitev temeljne organizacije.
V breži^dh kleteh Slovenija vina pretočijo nekaj sto vagonov sortnih in namiznih vin na leto. Pred kraddm je Pionir zastavil gradnjo nove kleti v Šentlenartu. Po dograditvi bodo tja preselili tudi polnilnico. Na sliki: delo v grajski kleti. (Foto: J. Teppey)
PRIZADEVANJE MEDOBČINSKEGA SVETA:
Štirje predlogi Agrokombinata
Sodelovanje, povezovanje ali združitev v kmetijskih družbenih organizacijah Posavja? - Predlogi že pri vseh prizadetih!
Prizadevanja medobčinskega sveta Zveze komunistov za Posavje, da bi kmetijske družbene delovne organizacije našle stične točke za tesejše soddovanje ali celo povezovanje, niso „od včeraj
Nič koliko posvetov, sestankov m pogovorov so že pripravili, vendar vse to doslej ni rodilo pravih sadov. Strokovnjaki krškega „Agrokombi-
KRŠKE NOVICE
DVODNEVNI SEMINAR - V torek in sredo se je v planinski koči na Lisci zbralo okoli trideset aktivistov, ki bodo vodili javno razpravo o republiški in zvezni ustavi. Zanje je seminar pripravil koordinacijski odbor pri občinski konferenci So-ciaLstične zveze delovnega ljudstva.
PONOVEN PORAZ - Mlajši pionirji krškega „Celulozarja“ so minuli teden imeli v gosteh plavalce „Ljubljane** na povratnem dvoboju. Tudi tokrat so bili boljši Ljubljančani, ki so premagali domačine s 65:55. Dvo^ji bodo odslej naprej tradicionalni.	,
KMALU V LITIJO - Člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta bodo v začetku septembra obiskali Litijo na povabilo tamkajšnega občinskega sveta. Izmenjalni obiski trajajo že vrsto let, ob njih pa si vodilni sindikalni delavci nabirajo nove delovne izkuši\je. Tokratni obisk bodo izkoristili tudi za pogovore o novi organiziranosti sindikata, o vlogi samoupravnih stanovanjskih skupnosti in seveda o javni razpravi o repubbSci in zvezni ustavi.
POZIMI RES TOPLO - Učenci kostai\jeviške osemletke bodo v' novem šolskem letu res na toplem. Te dni urejajo v poslopju centralno ogrevanje, za katero je zagotovila denar temeljna izobraževalna skupnost.
nata” pa so pred kratkim vendarle izdelali povsem konkretne predloge, ki naj bi, seveda če bi jih sprejeli, pomenili bistven napredek pri obravnavi tega vprašanja.
Prvi predlog govori o „fizični** združitvi sevniškega „KK Zasavje**, brežiške „Agrarie** iri krškega „Agrokombinata** s temeljnimi organizacijami združenega dela za sadjarstvo, vinogradništvo, živinorejo in nekaterimi drugimi, ki bi bile hkrati nosilke razvoja na celotnem področju.
Drugi predlog predvideva še priključitev brežiškega obrata ljubljanskega „Slovina**, naslednja dva pa „združeno podjetje** oziroma sedanjo organizacijo poslovanja, vendar s skupnim načrtovanjem razvoja in vlaganj ali vsaj posebnim koordinacijskim organom, ki bi usmerjal delo treh družbenih kmetijskih organizacij.
MLADI PRIPRAVLJENI NA POHOD
Po poteh Kozjanskega odreda bo 1. septembra krenilo okoli sto deklet in fantov iz brežiške občine. Pred odhodom bo pri spomeniku revolucije ob Cesti 21. miga kratka slovesnost. Udeleženci pohoda se bodo iz Brežic n^otUi proti Piše-cam in do večera prispeli v bližino Kog^a, kjer bodo prenočili. Pohod bo trajal dva dni.
Se dve leti - Obiranje „zelenega zlata** , hmelja, se v krški občini že končuje. Krški „A^okombi-nat“, ki ima pri Kostanjevici okoU 7 hektarjev površin, je pred leti nameraval to kulturo razširiti še na 70 hektarov, sedaj pa so se odločili, da opuste v naslednjih dveh letih tudi te površine. Ob sedanji odkupni ceni hmelja bi bile naložbe vsekakor nesmotrne.
Te štiri predloge so sestavljalci že poslali vsem prizadetim in tudi medobčinskemu svetu Zveze komunistov. Tako bodo lahko prihodnje razprave o razvoju posavskega kmetijstva konkretnejše, v prid celotnemu gospodarstvu in ne nazadnje kmečkemu prebivalstvu, ki ga je v Posavju še precej več kot v ostalih slovenskih pokrajinah.
KOLIKO ŠTIPENDIJ IZ REPUBLIKE?
Republiška izobraževalna skupnost je letos štipendirala 40 prosilcev iz krške občine, lani 21 in predlanskim 17 Prošnje tistih dijakov, ki jim v Ljubljani odklonijo štipendijo, rešuje Zavod za zaposlovanje. Višina štipendij se giblje med 500 in 90Q dinaqi. Prejem^o jih dijaki gimnazije in ped^oške gimnazije, vzgojiteljske šole in drugih srednjih šol.
»Neznani« občani
„Red vlada svet ‘ je star pregovor, na katerega pa vsaj nekateri občani pogosto pozabijo. Tako tožijo v krškem matičnem uradu, da jim nedisciplinirani občani pogosto povzročajo večje ali manjše težave. Zaradi „pozabljivosti** marsikdo ne odjavi stalnega bivališča in kraja, kamor se bo odselil, nekateri se rok)h ne prijavijo, da so se priselili v Jurško itd. Številna pisma, vabila, uradni akti tako ne najdejo poti do pravih naslovnikov, pa tudi podatki, ki jih lahko posreduje matični urad, zato niso vedno točni. Odstotek takih „neznanih** in „izgubljenih** prebivalcev mesta KrSco sicer ni vehk, kljub temu pa še vedno toUk, da prinaša mnogim neljube težave. Matični urad zato poziva na večje spoštovanje zakonov, na dosledno disciplino in spoštovanje splošnih družbenih pravil. Red je lahko vsem le v prid, „izgubljeni** čas, ki ga zahteva, pa ne tako dolg, da ga ne bi mogli nadoknaditi.
Skrb za svojo ulico
Prvomajska: občani prispevajo denar in delo asfalt - Zakaj ne sodelujeta PTT in Elektro?
za
Malokdo je pred začetkom del veqel, da bo razen besed tudi kaj dganj, vsaj med večino stanovalcev v tem delu Sevnice za Kopitarno. Ob sedanjih delovnih akcijsdi pa je sodelovalo tudi po 26 občanov, v denarju pa bodo prispevali 50 tisočakov. Ureditev 800 m ceste bo sicer veljalo 300 do 400 tisočakov, nekaj prispeva še krajevna skupnost ter račun za uporabo mestnega zemljišča. Ljudje opravljajo zemeljska dela: razne izkope za kanalizacijo, elektriko in telefon. Presenetljivo je, da obe podjetji, Elektro in PTT, nočeta sodelovati, da bi enkrat za vselej rešili še vprašanje vodov ob cesti. Tako bodo slejkoprej spet morali prekopavati vrtove in ostale urejene površine ob cesti, kot se pač dela po starem vsepovsod v mestu.
Drugo vprašanje, ki ga omenja predsednik gradl^nega odbora Franc Ogorevc, pa je vprašanje solidarnosti vseh lastnikov hiš in stanovalcev naselja ob akciji. Peščica jih namreč stoji ob strani. Ce bi izglasovali referendum, bi peščico lahko enostavno prisilili, da sledijo večini. Vseeno pa so prepričani, da jih bodo ugnali tudi tako, sjg ne more biti, da bi eni delali, drugi pa stali križem rok.
Po zgledu Prvom^ske ulice bi se dalo v Sevnici in še marsikje urediti naselje. Zadnja seja odbornikov zbora delovne skupnosti občinske skupščine je sprejela sklep o nujnosti izdelave vrstnega reda asfaltiranj v
»Dolenjski list« v vsako družino
21.500 ZA POGORELCE BLATNIK
Družina, ki je pogorela do zadnje žlice, ni ostala pozabljena. Vaščani so na novi luši že zabetonirali ploščo, sedaj nabavljajo opeko in drug gradbeni material. Na računu pri občinskem odboru Rdečega križa se je doslej za pogorelce Blatnika iz Orl nateklo že 21.500 dinarjev. Dosti kolektivov je prispevalo iz svojih skladov, delavci pa so primaknili še svoje prispevke. Vaščani krajevne skupnosti Studenec so pokazali lepo razumevanje za stisko te družine s 5 otroki: krajevna organizacija Studenec je doslej zbrala že 3.311 dinarjev. Zbiralna akcija še traja,
mestu in načrt za zbiranje denaija v te namene. Le tako bomo slednjič prišli do lepšega videza vsega kraja. Denaija je malo, s sodelovanjem vseh, kot to delajo v Prvomajski, pa se da mnogo storiti.
A. ŽELEZNIK
V Kozje
73-letnik na zbor aktivistov'
„Prijavljam se za Kozje,** je dejžd minuli četrtek 73-letni kmet Franc Abram iz Kladja v pisarni občinske konference SZDL. Odzval se je vabilu prirediteljev. Veseli ga, da bo slednjič
2.	septembra prišlo tudi do srečanja kozjanskih aktivistov, saj je podobno pozabljenih, kot je on, še dosti. „Srečal se bom lalJco z mnogimi tovariši,** se veseli že vnaprej.
SEVNIŠKI PABERKI
AVTOBUSI ZA KOZJE - Na srečanje aktivistov v Kogem bodo tudi iz sevniške občine vozili avtobusL Posebna pismena vabila so res prejeli samo aktivisti, to pa ne pomeni, da na srečanju niso zaželeni tudi borci in morda še marsikdo, ki Je deM za skupno stvar, pa morda ni daim vabila. Avtobusi bodo čakal^ nedeljo, 2. septembra, ob S.^^fi pred Kolodvorsko restavracijo )i^SevnicL
NI TEŽKO DOBIT^ „POHODNIKOV** - V Koge sti' bo odpravilo tudi več kot 50 ml^iincev in mladink, ki so se tudi doslej udeleževali pohodov po poteh partizanskih enot. Kot pravijo na občinski konferenci ZMS, bi jih šlo še več, če bi imeli malo več denaija za najnujnejše stroške. Poleg pohoda v Kostanjevico bi namreč letos šli radi še po stopinjah junakov Majcna in Mevžlja. Ni škoda, da manjka denar ravno za obujanje borčevskih tradicij?
TURIZEM IN SPORT SE SKREGANA? Letošnji Albertov memorial je moral izdatneje napolniti žepe sevniških gostincev kot marsikaj v letošnji revni turistični sezoni v mestu. Ker se gostovai^ja uglednih klubov, minulo sredo še celo sovjetskega, kar vrstijo, bi bilo prav lepo, če bi gostinci kaj primaknili tudi v blagajno prizadeviuh sevniških rokometašev. Tega priliva nočnin in ostalega gostinci prav gotovo ne bi imeli, če ta šport v mestu ne bi bil na taki višini V Kolodvorski restavraciji pa zato še nikdar niso dobili niti ^ pusta!
TRGOVa SE TRUDIJO - Razprodaja tega in oMga, 20, 50 celo 60 odst. popusta pri Trgovskem podjetju, ugodni nakupi vV Elektrotehni Stvari, ki so razveseljive, saj se n:yde tudi k» koristnega. Jutri bo šć
—'Kdaj'je bilo najhuje? - se mi je vsililo yprašanje.
,jPartizani^so imeli miting v naši hiši. Igrali so na harmoniko, .sovražnikova posadka pa je bila na Blanci! K:y bi rekel? Težko je bilo za hrano. Nek večer sem zbral 320 kg fižola in dru^ ži-viL To je bilo treba spraviti z vo-
li	dalje v hrib. Veste, kaj se mi gabi? Poznam nekoga, ki mi ni hotel dati več kot 3 kg krompirja, zraven pa je dejal, ^ so vsega hudega krivi partizani. Danes pa se prav ta poteguje za razne ugodnosti! “
A. Ž.
tehnl Stvari, ki so razveseljive, saj se nfyde tudi k» koristnega. Jutri bo šć diplomirana Kozmetičarka poskrbela z nasveti vsem ljubiteljicam lepo-til Margaret Astor v drogerai. Zanimivo torej tudi za izložbami!
ZELENJADAR POD STREHO -Branjevec pred nosom samopostrežnic bo slejkoprej preselil dobršen del svojih vrtnin in sadežev pod streho kioska. Ker v kraju m trzmce, kupci pa dobe nekaj ugodneje tu, drugič s^t drugpd, je to razveseljiva pridobitev.
SBVNI^LI VEVIAll
PRIPRAVLJENI ZA PROSLAVO
Veliki Gaber, kjer bo osrednja slovesnost letošnj^a občinskega praznika trebanjske občine, se je dobro pripravil. Asfaltirali so cesto od avtoceste pri Biču preko Velikega Gabra do Stranj. Uredili so tudi javno razsvetljavo. Vse te nove pridobitve so občani plačali iz posebnega prispevka. V nedeljo, 2. septembra, bodo tako slavili svoj veliki uspeh v skupnem prizadevanju za lepšo podobo kraja.
Jože Strajnar
Prenovljena stara Sola in nova šolska zgradbšr(Foto: Mikulan)
Veliki Gaber: nova šola
Po dolgih letih se bo pouk začel tako, kot je potrebno - Pomoč občanov in republike
Več kot deset let, odkar imajo v Velikem Gabru v trebanjski občini popobio osemletko, so se otroci in učitelji stiskali v sto let stari stavbi, kjer je potekal pouk v dveh izmenah, nekaj razredov pa je bilo raztresenih tudi po ostalih prostorih v vasi.
Nevzdržen položaj so pričeli seštevati že pred leti, ko so na referendumu izglasovali samoprispevek za gradnjo nove šole. Ob izdatni denarni pomoči republiške izobraževalne skupnosti jim je uspelo pričeti graditi novo šolo in prenoviti staro. Okoli 350 učencev z območij krajevnih skupnosti Veliki Gaber, Sela—Sum berk in Sentlovrenc bo že letos ime-
lo	pouk v novih razredih. Nova šola ima urejene prostore tudi za knjižnico s čitalnico, jedilnico in moderno kuhinjo, kjer bodo pripravljali malice in kasneje tudi ko^a. Prevoz za otroke iz oddaljenih krajev je tudi urejen, saj razpolaga šola z lastnim avtobusom.
„Potrebovali pa bi še telovadnico,** je povedal ravnatelj šole Peter Podobnik, „pozimi otroci telovadijo v gasilskem domu, za druge letne čase pa smo uredili tekališče in Pozimi otroci telovadijo v gasilskem domu, za,druge letne Čase pa smo uredili tekališče in igrišče pred novo zgradbo. Pohvaliti moram učence, saj pridno pomagajo pri namestitvi opreme in prevozu.**
Nova šola bo svečano odprta 2. septembra, za trebanjski občinski praznik.
V	soboto, 18. avgusta, smo se na muenskem pokopališču poslovili od komaj 5'8-letnega Jožeta Strajn^a, proletarca in borca 3. bataljona VDV. Znan je bil kot dober in iskren tovariš in vdan borec za socialistično stvar. Njegovo hrabtost in nesebičnost so potrdila številna oblikovanja. Zaradi rahlega zdravja je bil leta 1960 upokojen kot oficir JLA. Številni borci, venci, prapori in govorniki ter občani na pogrebu so dokaz, kako je bil priljubljen.
IZIDOR PUC
Povečati pridelek
Organiziranje strojnih skupnosti za večji pridelek krompirja v trebanjski občini
Trebanjski okoliš ima po mnenju strokovnjakov izredno primerne klimatične pogoje za pridelovanje krompirja. Ta važni pridelek goje na 1700 hektarih, vendar je zaradi razdrobljenih zemljišč in neuporabe mehanizacije letni pridelek slabši, kot bi lahko bil.
Kmetijska zadruga Trebi\je se je odločila, da bo na 450 hektarih najprimernejših zemljišč povečala hektarji donos. V ta namen bo organizirala 60 strojnih skupnosti, od katerih bo vsaka štela 5 do 10 kmetov, ki že imajo nekaj svoje mehanizacije. Mehanizacija za linijo za saditev krompirja pa bo skupna last. Povečani hektarski donos je pogoj, brez katerega si intenzivnega pridelovanja krompiija ni mogoče zamisliti. Prvi spodbudni rezultati so že vidni: Kmetijska zadruga je letos organizirala tekmovanje za najboljši pridelek krompirja, in komisija, ki je ocenjevala prijavljene kmete, je ugotovila, da je na njihovih zemljiščih
hektarski donos znašal več kot 30 ton.
Da bi pridelovalci krompirja osta-
li	s polnimi kletmi nekup^enega pridelka, se ni bati. Tovarna za predelavo krompiija Kolinska na Mirni ima letos v načrtu predelati »dem milijonov kilogramov krompiija. To količino pa bo z razširitvijo proizvodnje pr&odnje leto še povečala na
12	do 14 milijonov. Po pogodbi s kmetijsko zadrgo bo letos odkupila 5 milijonov kilogramov krompirja.
V	interesu tovarne in pridelovalcev v trebar\jski občini je, da bi pridelovanje krompirja v domači občini čimbolj napredovalo, da ga ne bo potrebno kupovati v drugih republikah.
TREBANJSKE NOVICE
KOMUNALA Ribnica je pred kratkim zasula tele ogromne kupe smeti ob Bistrici za Gorenjsko cesto v Ribnici. Prebivalci tega območja se branijo smetnjakov, češ da bodo že sami skrbeli, da ne bo v okolici smeti. Pa je morala po^rbeti KOMUNALA. (Foto; J. Primc)
DVORANA. KI NI DVORANA
Kdaj urejen Partizanov dom?
Dvorana ima za Ribnico izreden pomen, vendar ne ustreza potrebam
Ne, ne bo govora o dvorani v Dolenji vasi, čeprav so nekateri že hudo nejevoljni zaradi neprestanega besedovanja o njej. Pa kaj hočemo — beseda ni konj m z besedami se dvorana ne da zgraditi. Tako je še danes ni in letos je — kaže — še tudi ne bo.
Spregovoriti hočem o kulturni dvoiani v domu Partizana v Ribnici.
Predniki so pred štirimi ali petimi desetle^i postavili dom, zob časa pa ga je načenjal in uničeval. Svoje je prispevala tudi vojna, po vojni pa je bil že nekajkrat preurejevan. Dom Partizana je za Ribnico in njeno širšo okolico, v nekaterih pogledih kot osrednja dvorana pa kar za vso občino edini objekt, namenjen športnim in kulturnim dejavnostim.
Vendar smo c^nes že tako daleč, da je nekaj nujno ukreniti.
Ribniško mesto s svojo širšo okolico namreč nima primernega prostora za kul^me prireditve. Nabolje smo to'videli pri oi^anizaciji kulturnih prireditev v okviru Festivala. V primeru slabega vremena, ko prireditev ni mogla biti v letnem gledališču v gradu, smo morali predstavo preprosto odpovedati. Dvorana v
ustreznih prostorov, in bo slejkoprej nujno poskrbeti prostore tudi pri njUi.
-vec
ORTNEŠKI
POROČEVALEC
PRIDOBITVE IN POMANJKLJIVOSTI - Ob priključku krajevne ceste v Ortnek je PTT podjetje postavilo tablo z oznako, kje je pošta. Tiuistični delavci bi si to podjele lahko vzeU za vzgled, s£y v Ortneku ni prav nikjer označeno, kod na primer pelje cesta na Slemena ali kje je gostija, v kateri bi se turisti lahko ustavili.
UŽALJENI GRADITELJI -Nekdaj prometno progo Ljubljana -Kočevje počasi opuščajo, dokler ne bodo pobrali še tunic in ziq>rli vseh TOst^ in post^ališč. Tako so'kar čez noč ukmili postajališče v Dvorski vasi. Leseno ta delno zidano poslopje so zgradili prebivalci sami m ga podarili železnici. Zdaj, po 27 letih, pa je železnica prezrla njihovo prošnjo za odkup in je stavbo brez licitacije dala drugemu interesentu. To nikakor ni prav in graditelji so upravičeno užaljeni.
ŽIVLJENJE NA ORTNESKEM GRADU - Ortneški grad je oživel. Marsikdo bi mislil, da se je končno le vseUl vanj nekdo, ki bo skrbel za zapuščeni dom puljske mladine. A to so le cestni delavci, ki so si v
gradu našli začasno streho. V krat-em pa bo za daljši čas zasedla grad Zgodovinska komisija iz Kočevja, ki bo v ortneški okolici raziskovda in pisala zgodovino ortneških gradov. Ob tej priliki bodo zlasti pri starejših ljudeh zbirali razne podatke. Dolžnost turističnega društva je, da jim pri delu pomaga, saj bo z opisovanjem zgodovine našega kraja ta postal tudi turistično privlačnejši.
IZLET NA VRSiC *- Ribniški „Turist" bo priredU 30. septembra enodnevni izlet na Vršič in v dolino Trente. Odhod iz Ribnice bo ob 6. uri. Cena prevoza je 65 din, po želji lahko izletniki naroče kosilo, ki bo stalo 30 din. Kosilo bo v Erjavčevem domu na Vršiču. Prijave sprejema „stara trafika". Ob prijavi je treba plačati prevoz in naročiti kosilo. Prostih mest je 43.
V. P.
REŠETO
Partizanu namreč ni sposobna sprejeti nobene kulturne prireditve (razen kino predstav). In to kljub temu, da je bil zadnji dve leti dom temeljito obnovljen, vanj pa je bilo toženih nad 700.000 dinaijev. Precej tega denarja je bilo zbranega z različnimi oblŠcami samoprispevka, prispevkov TOZD in iz drugih virov. Dom in dvorana sta sicer obnovljena, nedotaknjen je ostal oder. Le-ta pa zahteva teme^ito obnovo -elektrifikacgo in ureditev akustike, za kar bi potrebovali vsaj še 200 do 300.000 (Unaijev.
Kulturna skupnost Ribnica je zaradi izrednega pomena, ki ga ima ta edina dvorana v Ribnici za mesto in širše zaledje, zaprosila Kulturno skupnost Slovenije za denarno pomoč pri ureditvi odra. Vprašanje je, če bo prošnja naletela na razumevanje, saj vemo, da znajo mnogi svoje zahteve zelo prepričljivo utemeljiti.
Brez urejene dvorane v Ribnici ni mogoče opravljati rednega kulturne^ prosvetnega dela, ni mogoče organizirati gostovanj, predvsem ne v sezoni, niti ni mogoče oživljati kul-tumo-umetniškega društva, če mu ne moremo nuditi primemih prostorov za delovanje. S teh vidikov Je torej nujna dokončna ureditev dvorane, predvsem odra, in pa zaradi tega, ker ribniška občina velja v slovenskem merilu za kulturno nerazvito območje. Nerazvito pa je tudi gospodarsko, kljub sicer nasprotnim republiškim pokazateljem.
Tudi sicer je v mnogA drugih krajih v občini kulturno živyerye zamrlo, precej po zaslugi pomanjkanja
V
□
BREZ BESED
Pobratenje kaze sadove
Lepi uspehi sodelovanja s pobrateno itali-Janslco občino Arcevia - izmenjava otrolc
Lansko leto sklenjeno pobratenje med občinama Ribnica in Arcevia v Italiji že kaže vidnejše sadove. Pobratenje je bilo sklenjeno ne zaradi m(^nosti, pač pa zaradi obojestranskega spoznanja, da le t^o, preko sodelovanja, medsebojnega razumevanja in prijateljstva vodijo poti v skupno srečnejšo prihodnost vseh narodov, ne glede na morebitne nekdanje in tudi sedanje razlike ali nesoglasja. Le če bomo med vsemi narodi zgradili trdne mostove prgateljstva, bomo lahko ohranili mir in razumevanje v svetu, sicer ne. In prav iz takih nagibov seje rodilo tudi pobratenje med obema, v marsičem precej podobnima občinama.
Ob sklenitvi in podpisu pobratenja je bilo tudi dogovoijeno, da bosta občini tesno sodelovali na kulturnem področju, v športu, letovanju otrok med počitnicami itd. Ta)co je bila v začetku maja v Arcevii organizirana že jazstava del kiparja samouka Draga Košiija Iz Sodražicc (razstavo je organizirala temeljna kulturna skupnost Ribnica), prihodnje leto pa bodo Italijani
vrnili podobno razstavo Ribnici. Istočasno se je ribniška delegacija udeležila komemoracije ob proslavi v začetku maja v Arcevii, v juliju je v Arcevii letovalo deset ribniških otrok, pri nas pa prav toliko otrok iz pobratene občine. Mladi gostje iz Italije so počitnice preživeli na Travni gori in odšli od nas polni lepih vtisov.
Prof. Alojz Mihelič, ki je spremljal ribniške otroke v Arcevii, je povedal, da so bili izredno toplo sprejeti in da so se mladi res dobro počutili in hitro navezali z vrstniki prijateljske vezi. Med počitnicami v Italiji so veliko videli, marsikaj lepega spoznali in se naučili. V prihodnje, meni tov. Mihelič, bi se morali na letovanja otrok v Arcevii in na italijan<^e goste pri nas temeljiteje pripraviti. Letovanje naj bo nerada najboljšim učcncem v šoli. Nujno pa bi bilo uvesti krajše jezikovne tečaje, da bi se pred odhodom v Italijo naučili nekaj osnovnih zakonitosti jezika, tečaj italijanščine pa tudi sicer ne bi škodoval v Ribnici.
Tudi v Novem mestu
Na Lol(i gradijo moderno štiristezno icegijišče
Novomeški kegljači bodo le prišli na svoj račun. Čeprav je kegljanje kot šport in rekreacija v Novem mestu zelo razvit in spada med najbolj množično dejavnost te vrste, so bili kegljači dolga leta brez primernega kegljišča.
Člani 11 kegljaških klubov, kolikor jih je v novomeških delovnih organizacijah, so bili prisiljeni voziti se na trening v okoliške kraje, kjer so postavljena avtomatska kegljišča.
Na Loki ob gostišču gradi gradbeno podjetje Pionir moderno štiristezno avtomatsko kegljišče. Investitor gradnje je Dominvest v sodelovanju s podjetjem Goijanci. Po pogodbi mora biti zgradba narejena do 20.
O ustavi
v četrtek, 23. avgusta, je v dvorani doma JLA član ustavne komisije in poslanec republiškega zbora SR Slovenije dr. France Hočevar predaval o osnutku nove republiške in zvezne ustave, o primarnem položaju delavcev v proizvodnji in delitvi dohodka ter o delegatskem sistemu. Predavanje je organiziral dom JLA za aktivne vojaške starešine, za civiliste, zaposlene v službah JLA, in za predstavnike UJV. Predavanja so se udeležili tudi predstavniki novomeške občinske skupščine.
novembra, kegljišče pa bo odprto 29. novembra za dan republike.
Delovodja Silvester Turk je povedal, da bodo dela opravljena v roku, zakasnitve pa so možne le v primeru nenormalnih pogojev.
.Avtomatsko kegljišče je resnično potrebno. Tudi sam sem navdušen kegljač in se zatorej veselim te gradnje, čeprav moram reči, da prihajamo do nje z veliko zamudo. Tak objekt smo potrebovali že pred leti," je še dejal delovodja Turk.
Novo kegljišče bo prineslo ne samo razgibanost v možnosti rekreacije delovnega človeka, ampak bo imelo tudi pomen za nadaljnji razvoj turizma na območju Novega mesta.
Suhokrajinski
DVORU LE OBŽTA BOLJŠA 'OSKRBA Z ELEKTRK.NIM TOKOM, odkar so pričeli delavci Elektro podjetja Ljubljana-okolica preureje-vati glavno električno omre^e. To bodo še letos speljali preko nove transformatorske postaje, ki jo je lansko leto zgradila žužemberška krajevna skupnost ob pomoči neka-terfli podjetij.
HINJSKA KRAJEVNA SKUPNOST IN ŽUŽEMBERŠKA ZADRUGA se z občani iz vasi Sel, Vrha in Visejca dogov^ata o ureditvi krajevne poti iz Visejca preko Vrha in Sel na Lopato. Pot bi bila dobrodošla za odkup mleka, ki ga v treh vaseh zd^ ne morejo organizirati. Nekaj del so opravili v lancem letu, letos pa upajo, da bodo pot le usposobili tudi za prevoz mleka s tovornim avtom.
Na Ragovski cesti ruSjo gospodarska poslopja in domačije, ker namerav^o urediti križišče Ragovske ceste in ceste, ki teče skozi naselje Majde ŠUc do novega vrtca. Dosedanje križišče je bilo ne-pre^edno in nerodno za vožnjo. (Foto; Mikulan)
EETRT1\0V INTERVJU
Besede in dejanja
V Doienjsicih Topiicali so ljudje sami uresničili svojo velilco željo
••s
■
8
m
I
Lani septembra je na polje poleg Dolenjskih Toplic pripeljal buldožer in pričel riti zemljo, danes, ^oraj leto kasneje, stoji na istem prostoru velika moderna zgradba - nova osnovna šola, na katero so prebivalci Toplice doline upravičeno ponosni, saj je plod njihove skrbi za mladi rod in družnega prizadevanja.
„2e od osvoboditve dalje je bila v Doleryskih Toplicah potrebna nova šola,“ je povedal Vinko Cimski, ravnatelj šole,“ Ves čas smo si prizadevali zanjo, a vse do leta 1969, ko so občani na referendumu izglasovali samoprispevek za gradnjo nove šole, so bila naša prizadevanja zaman. Stara stavba je bila hudo neprimerna, moderen pouk v njej popolnoma nemogoč. Od kvalitete pouka je vsekakor odvisno tudi znanje, ki ga posredujemo učencem, znai^e pa je tista stvar, brez katere si danes ne moremo zamisliti napredka katerekoli družbe.
Ob vsesplošni podpori prebivalstva in družbenopolitičnih organizacij je stekla velika vzporedna ^cija za nabavo šolske opreme. Besede so se umaknile dejanjem. Ljudje so za opremo prispevali poleg samoprispevka še dodatno denarno pomoč. Pri tem so se še posebno izkazale nekatere delovne organizacije: avtobusno podjetje Goijanci je dalo 10 starih milijonov. Gozdno gospodarstvo Novo mesto polovico te vsote, po svojih močeh pa so prispevala tudi druga podjetja.
„Vsesplošno vzdušje in resnična zavzetost se je najlepše pokazala ob krajevnem prazniku letošnjega maja, ko so ljudje z vozovi pripeljali les, na vozovih in kamionih pa so bih napisi ZA
NOVO §0L0. Zborovanje je bilo nekakšen simboličen začetek za uresničitev velike želje in potrebe topliških prebivalcev.** Sola je bila zgrajena v rekordnem času, za kar gre največja zasluga izvajalcu del, splošnemu gradbenemu podjetju Pionir, ki je svojo nalogo ob dobri organizaciji dela uspešno opravilo. Z dodatno pogodbo je prevzelo ta-di ureditev okolice šole. Zgrajenih bo več igrišč in atletski stadion.
„Poudariti moram,** je med razgovorom dejal Vinko Cim-
Vinko Cimski
ski,** da so se še posebno angažirali Zveza borcev, predstavni občinAe skupščine in tajnik sklada za izgradnjo novih šol na novomeški občini. 3. septembra, ko se bodo otroci slavnostno preselili iz stare stavbe v novo, ko se bodo lepi novi razredi napolnili z živžavom naših otrok, bo dan. ki bo ostal zabeležen kot velika zmaga naših ljudi v prizadevanju za boljše ^	M.	MARKELJ
MINI ANKETA
V Dolenjskem listu teče polemična beseda o filmskem programu novomeških kinematografov. Da bi svoje prispevali tudi navadni občani, smo jih nekaj naključno ustavili in povprašali o njUiovem mnenju.
Filmi
SONJA GRIL, študentka: ,JProgram filmov je preveč komercialen, čeprav včasih pridejo tudi dobri filmi na spored. Film ni samo razvedrilo, ampak tudi kulturna dobrina; ob spremljanju filmov novome^ih kinematografov pa se človek vpraša, kaj je sploh še kultura. Prepričana sem, da dober film ni komercialno neuspešen.**
BRACO SMREČNIK, uslužbenec: „Dobrih filmov je premalo, kri in seks pa se človek tudi naveliča kar naprej gledati. Zelo me moti tudi nediscipliniranost publike v dvorani, še posebno vojakov, ki pozabljajo, da so poleg njih tudi drugi gledalci, ki bi fUm radi gledali brez komentarjev in raznih klicev.**
REDŽO BRAJDIČ, Rom: ,JJajraje gledam kavbojske fibne, pa tudi kriminalne. Ne morem se pritožiti nad programom, saj je teh filmov ravno prav. Umetniških filmov ne hodim gledat, ker jih ne razumem. Zame so hudo dolgočasni.**
RUDI PERŠE, študent: „Meni filmi, ki jih imam možnost vi deti, ne ustrezajo. Niso dovolj kvalitetni. Nimam nič proti kavbojkam in kriminalkam, le izbrani bi morali biti, saj je dobrih filmov tega žanra tudi dovolj. Sit pa sem že krvi, nasilja, lažno vzgojnega seksa in ostalih oslarij, ki jih je na pretek v sedanjih filmih.**
AMALIJA GABELJ, delavka: „V kino zelo rada hodim, ker je to moja edina zabava. Rada gledam ljubezenske filme in zgodo-vindce spektakle. Filmski program mi se kar ustreza, čeprav se mi zdi, da je bolj za moške kot za ženske. Umorov, nasilja in strašnih stvari pa se tudi na filmu bojim, zato takih filmov sploh ne hodim gledat.**
DANILO BRESCAK, štu dent: ,4Cinu sem se odpovedal. Ne splača se mi izgubljati časa za oslarije, ki so vsak dan na filmskem ^oredu. Razvedrilo ki mi da tudi določen kulturni užitek, najdem v drugih stvareh.
DANES SEMINAR ZA PREDAVATELJE
V Novolesovi sejni dvorani v Straži se bo začel danes seminar za člane ustavno-statutamega političnega aktiva, ki bodo v novomeški občini predavali na bližnjih javnih razpravah o zvezni in republiški ustavi ter o občinskem statutu.
Novomeška kronika
KLETNO VESELJE - V spodnjih prostorih kavarne na Glavnem trgu so namestili igralne avtomate vseh vrst, ki jih mladina navdušeno polni z dinarji. Igralnica je odprta od druge ure popoldne do desetih
PARKIRANJE ZASTONJ -Prejšnji četrtek so Novomeščani po dolgem času spet lahko zastonj parkirali na Glavnem trgu: Komunalno podjetje je pobralo mehanizme parkirnih ur za obvezni servis. Delali so ves popoldan in vso noč, da so jih naslednji dan lahko spet namestili. >
POSKOCNA hoja - Kandijski cestni most je še n^rej nevarna past za voznike in pešce. Eteske, ki so na pločniku odstopile, najbrž ne zna nihče pribffi, in tako pešci poplesu- * jejo na majavih tleh.
TRŽNICA - Petkova tržnica ru ! bila tako živahna kot tedne poprej, j Naprodaj je bilo kot vedno veliko tekstila, lončarjih izdelkov, suhe , robe, kičastega okrasja in raznih obutev. Cene žhrlil so v glavnem nespremenjene. Fižol so prodajali po 5 din, solato po 5 din, krompir po 2 din, kumarice po 6 din, čebulo po_6 din in jajca po 1,40 din. Sadja je bilo dovolj po sprejemljivih cen^: kilogram hrušk je stal 10 din, grozdja 8 din, sliv 6 din. Breskve so prodajali po reklamni ceni: 10 din zakilMram.	,	•	.. ,
rojstva - Rodile so: Ljubmka Pivk iz Zagrebške 6 a - dečka, Marija Ljubi s Smihelske ceste 6 - Roberta in Majda Seničar iz Ulice like Vaštetove 11 - deklico.
SMRTI - Umrli sta: Terezija Ske-delj, gospodinja iz Gotne vasi 5, v 79. letu starosti in Marija Turk, gospodinja z Mestnih njih 6, v 86. letu starosti.
■•■••■•■••••••M«
— Ena gospa je rekla, da ima Grmova hiša na Glavnem trgu veliko zgodovinsko vrednost tu-\ di kot nova gradnja.
RAZPIS OKTOBRSKIH NAGRAD OBČINE BREŽICE
Na podlagi 13. člena statuta sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad občine BREŽICE
razpisuje UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA PODELJEVANJE OKTOBRSKIH NAGRAD OBČINE BREŽICE
„OKTOBRSKE NAGRADE" ZA LETO 1973
1. Oktobrska nagrada občine Brežice se daje za posebne uspehe in dosežke na družbenih, ekonomskih, političnih, prosvetnih, tehničnih, kulturnih in drugih področjih ustvarjalnosti in za dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice.
2. Kandidate za podelitev oktobrskih nagrad lahko predlagajo UO sklada, delovne in druge organizacije ter občani.
3. Obrazložene predloge je treba poslati do vključno 1. oktobra 1973 občinski skupščini Brežice — upravnemu odboru sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad. Oktobrske nagrade bodo podeljene na svečani seji občinske skupščine Brežice 28. oktobra 1973.
UPRAVNI ODBOR SKLADA
Svet osnovne šole
Milka Šobar-Nataša, Novo mesto
RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO
-	POMOČNIKA RAVNATELJA
Pogoji: učitelj osnovne šole z dokončano srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, vsaj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit. Kandidat mora imeti ustrezne moralno-politične kvalitete.
Rok za prijavo je 8 dni po objavi.
Veletrgovina „MERCATOR' TOZD „STANDARD" NOVO MESTO
Ljubljana
raz(|laša naslednja prosta delovna mesta:
1.2 PRODAJALCEV ŽELEZNINSKE STROKE ZA PRODAJALNO ŠENTJERNEJ
2.2 PRODAJALCEV - PRODAJALK ZA ŽIVILSKI TRGOVINI V NOVEM MESTU
Pogoj za sprejem: kvalificirani trgovski delavec železninske oziroma živilske stroke.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
pismene ponudbe pošljite splošni službi TOZD „STANDARD", Novo mesto. Glavni trg 3, do vključno 7. 9.1973.
vse
SLOVEHUmS
UUBLJANA
VAM NUDI v SVOJIH POSLOVALNICAH:
PLEMUEVA68
VIŽMARJE, GOSP RAZSTAVIŠČE, DOMŽALE,
HALA D
A. SKOKA 20
ves gradbeni material, ki ga potrebujete pri gradnji hiše:
# BETONSKO ŽELEZO, CEMENT, IZOLACIJSKE MATERIALE, APNO, OPEKO, RAZNO KRITINO IN DRUGO;
# OKNA, VRATA, LADIJSKI POD-OPAŽE,
PARKET;
# KERAMIČNE PLOŠČICE IN SANITARNO KERAMIKO
# PEČI ZA CENTRALNE KURJAVE, RADIATORJE IN CEVI;
INFORMACIJE DOBITE PO TELEFONU: VIŽMARJE: 51-566.
GOSP. RAZSTAVIŠČE: ‘312-598 DOMŽALE: 72-397
OBIŠČITE NAS!
Mercator
OBIŠČITE blagovnico
V TREBNJEM!
V oddelkih TEKSTIL, POHIŠTVO, TEHNIČNO BLAGO IN ŽELEZNINA nudimo veliko izbiro vsakovrstnega blaga.
Zlasti opozarjamo na izbiro gradbenega materiala, saj imamo prav vse, kar potrebujeteza gradnjo hiše. Blagovnica je odprta.od 7. do 12. in od 14. do 17. ure.
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
TOZD GRADIŠČE TREBNJE
TREBNJE
IZDELUJEMO NOTRANJO POHIŠTVENO OPREMO ZA TRGOVINE, BOLNICE, DOMOVE IN DRUGE LOKALE.
KOLEKTIV ČESTITA PREBIVALCEM TREBANJSKE OBČINE ZA PRAZNIK!
Komunalno obrtno podjetje
TREBNJE
OPRAVLJAMO KOMUNALNA DELA, VODNOINSTALA-CiJSKA DELA IN GRADBENO DEJAVNOST.
ZA PRAZNIK OBČINE ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN HKRATI PRIPOROČAMO NAŠO DEJAVNOST!
RejGl perutnine!
v Valilnici v NAKLEM PRI KRANJU LAHKO KUPITE 2 do 3 mesece stare jarčke po 25,00 din. Poslujemo vsak dan od 6. do 14. ure, ob sredah pa do 18. ure.
EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO
objavlja razpis za šol. leto 1973/74
za vpis v:
1.1. razred EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE - oddelek za odrasle
2.1. razred DVOLETNE ADMINISTRATIVNE ŠOLE -oddelek za odrasle
3.	STROJEPISNI TEČAJ
Prošnjo, kolkovano s kolkom za 2,00 din, je treba oddati najkasneje do 10. septembra 1973 in priložiti:
1. spričevalo 8. razreda osnovne šole
2. izpisek iz rojstne matične knjige
Sestanek vpisanih slušateljev v 1. letnik bo 14. septembra 1973, in sicer za ekonomsko srednjo šolo — odd. za odrasle ob 16. uri, za dvoletno administrativno šolo — odd. za odrasle ob 16,30 in za strojepisni tečaj ob 17. uri.
Na vseh oddelkih za odrasle se bo začel pouk 17. septembra 1973 ob 16. uri.
Vpisovanje slušateljev 3. letnika ekonomske srednje šole — odd. za odrasle in 2. letnika dvoletne administrativne šole — odd. za odrasle bo 17. septembra ob 16. uri.
Krojaško podjetje TREBNJE
IZDELUJEMO VSE VRSTE ŽENSKIH IN MOŠKIH OBLAČIL PO MERI. ZA OBČINSKI PRAZNIK ISKRENO ČESTITAMO!
Stanovanjsko podjetje TREBNJE
PREBIVALCEM NAŠE OBČINE ČESTITAMO
ZA PRAZNIKI
VAS
PRAV
KORAK
JE
KORAK
DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE v Novem mestu in poslovnih enot v Ki^kem., Metliki,Novem mestu, Trebnjem in na Mirni
0 KJER ZBIRAJO HRANILNE VLOGE IN'JIH OBRESTUJEJO OD 7,5 DO 10-ODST.
# VODIJO ŽIRO RAČUNE IN DEVIZNE RAČUNE OBČANOV
0 OPRAVLJAJO DEVIZNO-VALUTNE POSLE IN ODKUP TER PRODAJO DEVIZ
# DAJEJO KREDITE ZA STANOVANJSKO GRADNJO, POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA, OBRTI IN TURIZMA NA PODLAGI NAMENSKEGA VARČEVANJA
# ODOBRAVAJO KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE
9 OPRAVLJAJO VSE DRUGE BANČNE POSLE
ZAUPAJTE DBH SVOJE DENARNE ZADEVE, SAJ JE TO VAŠA BANKA.
NAPRODAJ NAKLADALNIK!
Po ugodni ceni prodamo nakladalnik PEŠCI, brezhiben, v dobrem stanju.
Ogled v popoldanskem času pri „NOVOLESU" — OTS, Straža pri Novem mestu.
DBH
NOVOIKSTO
za praznik
trećega
CesOtamo
DOLENJSKI LIST
■
^ I I 1 I I ■ f s i t%iy% l<.*
Cetrtek, 30. avgusta - Roza Petek, 31. avgusta - Rajko Sobota, 1. septembra - ^dij Nedelja, 2. septembra - Stefan Ponedeljek, 3. septembra - Doroteja Torek, 4. septembra - Rozalija Sreda, 5. septembra - Lovrenc Cetrtek, 6. septembra - Ljuba
BRESTANICA: L in 2. 9. danski fibn „Rdeči rubin“.
BREŽICE: 31. 8. in 1. 9. dansko-švedski barvni film „Kralj, dama, fant“.
ČRNOMELJ; 31. 8. ameriški barvni film „Ljubezenski stroj 2. 9. ameriški barvni film ,JfConjeniki“.
KOSTANJEVICA: 1. 9. ameriški barvni film „Pozno je za heroje“. 2. 9. ameriški barvni film „Most pri Remagenu“.
KRŠKO: 1. in 2. 9. ameriški barvni fibn „Eskadrila smrti“. 5. 9. italijanski barvni film „Meč za Branda“.
MIRNA: 1. in 2. 9. „Človek zakona“.
NOVO MESTO: Od 3. do 5. 9. francoski barvni film „Skupna, postelja in miza“. Od 6. do 9. 9. angle^i barvni film „Lev pozimi".
RIBNICA:	1.	in	2.	9.
zahodnonemški barvni film „Devica iz Bamberga**.
ŠENTJERNEJ:	1. in 2.	9.
„Invazija iz vsemirja“.
TREBNJE: 1. in 2. 9. ameriški barvni kavbojski film „Modri vojak“.
SLUŽBO DOBI
v SLUŽBO sprejmem mizarskega pomočnika ali pomožnega delavca. Samsko stanovanje na razpolago. Matko Kurnik, Savska
12,	Sevnica, telefon 74-191. TAKOJ SPREJMEM brivsko-frizer-sko vajenko. Salon Jurg Pestner, Novo mesto.
ISCEM ŽENSKO za varstvo otroka na domu. Nudim tudi sobo. Naslov v upravi lista (2219/73). DEKLE, ki bi želelo nadaljevati šolanje v večerni šoli, sprejmem za varstvo otrok. Plačilo po dogovoru. Prof. Nuša Bulatović, Ljubl-
^^na, Krekov trg 7.
_ M VARSTVO za 4-mesečnega otroka blizu ulice Msgde Sile. Naslov v ^ravi lista (2227/73).
STAREJSO ZiENSKO, upokojenko, iščem za varstvo otrok. Vse po dogovoru. Naslov v upravi lista (2233/73).
SPREJMEM frizersko vajenko. Salon Jelka, Novo mesto, Hladnikova 2.
BRIVSKO-FRIZERSKO vajenko sprejmem. Štefka Burja, frizerski saloiL Senovo.
V	IZUČITE V sprejmem več fantov, ki imigo veselje do mizarskega poklica. Nudim vso oskrbo. Janez Iskra, Medvode 161, 61215 Medvode.
MLAD PAR išče enosobno stanovanje v Novem mestu. Ponudbe pod „DOBRA PLAČNIKA".
DIJAKINJI iščeta opremljeno sobo v Novem mestu. Mija Gorše, Cesta na Ugar 18, Ribnica.
DVA MOSKA iščeta opremljeno sobo v bližnji okolici IM V. Naslov v upravi lista (2284/73).
MLADEMU ZAKONSKEMU paru ali trem samskim osebam oddam tri sobe s saouporabo kopalnice. Naslov v upravi lista (2289/73).
ISCEM oprernljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2295/73)
MLAJŠIM DIJAKOM oddam opremljeno sobo. Naslov v upravi Usta (2298/73).
V	LJUBLJANI prodam takoj vseljivo dvosobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami v zasebni hiši. Ponudbe pod „SOŽITJE**.
TAKOJ oddam stanovanje fantom. Jože Agnič, Gotna vas 51/c, Novo mesto.
ODDAM sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (2209/73).
OPREMUENO SOBO oddam dijakom ali mlajšim fantom. Naslov v upravi lista (2214/73).
MLADA ZAKONCA iščeta za eno leto sobo in kuhinjo s sanitarijami (tudi souporaba) v Novem mestu. Dobro plačilo in možnost in-štrukcij angleščine in francoščine. Naslov v upravi lista.
Motorna vozila
PRODAM dobro ohranjen osebni avtomobil fiat 750, letnik 1969. Tončka Gačnik, Mala Bučna vas 4, Novo mesto.
PRODAM avto audi 60 L, letnik 1970. Poizve se po telefonu 22-182.
UGODNO PRODAM fiat 1300 de luxe, letnik 1972. Janež, Ragov-ska 29, Novo mesto.
PRODAM traktor ferguson 35, letnik 1969. Alojz Salmič, Družinska vas 36, Šmarješke Toplice.
UGODNO PRODAM fiat 850 fur-Bpn, letnik 1970. Peter Gimpelj, Žabja vas 15, Novo mesto.
prodam dobro ohranjen motor po ugodni ceni in peč na olje. Ogled vsako popoldne. Ivan Rodič, Cankaijeva 31, Novo mesto.
PRODAM
prodam dobro ohranjeno spalnico z vložki in žimnicami (prava žima), lahko tudi posamezno, in peč na olje EMO-8. Jože Godnjavec, Gor. Gradišče 2, Dol. Toplice.
PRODAM športni voziček. Kastelic, Nad mlini 44, Novo mesto.
NUJNO PRODAM filmsko kamero znamke Bolex, kinoprojektor Eumig (z zvočnim adapteijem), povečavalnik Opemus 4x4, fotoaparat Colibri, 135-mm teleobjektiv za Eraktico in ostale fotografske in kinoamaterske potrebščine. Boštjan Krže, Dolenjski list, telefon (068) 21-227.
PRODAM večje in manjše rabljene sode po zmerni ceni. Gostilna Springer, Trebnje.
PRODAM športni otroški voziček. Fabjančič, Mestne njive, blok 12/9, Novo mesto.
PRODAMO dve kadi, stiskalnico za grozdje ali sadje (premer 72 cm) in voz zapravljivček v dobrem stanju. Vprašjgte v župnijski pisarni Novo mesto-Kapitelj.
UGODNO prodam nov šotor za tri osebe. Urbanija, Zagrebška 4, Novo mesto.
UGODNO PRODAM tridelno vitrino, omaro in kuhinjske elemente. Adela Lipušček, Lekarna, Brežice.
PRODAM 30-gramski stroj za brizganje plastike. Peter Bobnar, Godešič 88, Škofja Loka.
UGODNO PRODAM rabljeno spal-
-	nico. Sobot, Mirana Jarca 16, Novo mesto (pri novi bolnici).
PRODAM klavir v dobrem stanju. Stih, Šmihel 34, Novo mesto.
UGODNO PRODAM kombinirano knjižno omaro, mizo, fotelje in stojalo za televizor. Ivanka Antončič, Kristanova 30, Novo mesto.
PRODAM odlično ohranjen eletkri-čni štedilnik na 4 plošče in skoro novo peč na olje EMO-6 za 1.300 din. Lahko tudi posamezno. Kopina, Kettejev drevored 41, Novo mesto.
PRODAM spalnico. Ogled popoldne. Sušnik, Nad mlini 43/19, Novo mesto.
DALMATINCA z rodovnikom, samca, starega štiri mesece, prodam. Ogled v nedeljo od 9. do 12. ure. Naslov v upravi lista (2225/73).
POCENI prodam dve postelji z žimnicami in dve nočni omarici. Nad mlini 44, pritljičje 2.
POSEST
RAZNO
POROČNI PRSTANI! Ce ste v zadregi, kakšen prstan bi podarili svoji ljubljeni, obiščite zlatarja Otmarja Zidariča v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
Ob smrti našega moža, očeta, starega očeta in svaka
MAKSA PINTARJA
iz Kočevja
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste nam izrek-
li	sožalje, sočustvovali z nami, poklonili vence in cvetje ter spremili pokojnika do njegovega zadnjega večnega počivališča v Kočevju. Posebno se zahvaljujemo tov. inž. Prezlju in tov. Figarju za občutena poslovilna govora ob krsti oziroma odprtem grobu, vsem lovcem, lovski družini Kočevje, lovski družini Mala gora, občinski lovski zvezi, vsem družbeno-političnim organizacijam ter godbi, ki so se z vsemi častmi poslovili od pokojnika.
Žalujoči: žena Angela, sin Lojze z družino, hčerica Milka z družino in drugi sorodniki
V	71. letu starosti nas je 16. avgusta 1973 zapustil mož, oče in stari oče
JANEZ KOZLEVČAR iz Gabija 71
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjene vence in cvetje ter vso pomoč in iskreno sožalje. Posebno se zahvaljujemo IMV iz Novega mesta ter ZB Gabrje za podmene vence, govorniku Ivanu Kuljaju za poslovilne besede in gospodu župniku za obred.
Žalujoči: žena Marija, hčerke Rozi, Mimi, Angelca in Ani z družinami
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
TEREZIJE ŠKEDELJ
iz Gotne vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali, darovali pokojnici cvetje in vence ter jo spremili na njeni zaanji poti. Predvsem se zahvaljujemo sosedom za vsestransko pomoč, sindikalni podružnici in sodelavcem IMV ter predilnice Novotek-sa za podarjene vence, duhovniku za obred ter tov. Koblarju za poslovilne besede.
Žalujoči: sinovi Franci, Jože, Viktor, Lojze z družinami ter Ernest, hčerki Štefka in Rezka z družinama
Ob izgubi naše mame in stare mame
MARIJE TURK
iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Iskrena zahvala tudi kq>lanu za opravljeni obred.
Žalujoči: sin France z družino in drugo sorodstvo
Dragemo-očetu Janezu Bregantu iz Žalovič 17, iskreno čestif^o~za njegov 70. rojstni dan in god. Žena Marija, sinova Janez z družino in Jože ter hčerka Marička z družino.
Dragi mami in stari mami Cilki Grekulovič iz Zagrebške ceste čestitajo za 50. rojstni dan in ji želijo še mnčgo zdravih let otroci Milan, Dragica, Nada, vnučka Dejan in Jelena ter vsi domači, posebno pa Micka.
Minka Pungerčar, Slakova 2, Novo mesto, opozarjam Staneta Blatnika in njegovo družino iz Slakove, naj preneha razširjati lažne govorice- in pusti pri miru mene in otroke, ker ga bom v nasprotnem primeru sodnijsko preganjala.
Alojz Murgelj, Jablan 30, Mirna peč, prepovedujem vožnjo po mojih travnikih od goriškega mostu do Kosove župnice. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
te
MAMICE! Stekleničko vašega dojenčka boste hitro in brez truda očistile. Ščetko nabavite pri šče-tarstvu Armič, Tržaška 52, Ljubljana.
Stefan Mavsar, Dol. Toplice, obveščam javnost, da so govorice o zaplembi denapa na jugoslovansko-avstrijski meji izrečene v šali o Vinku Novaku, parketaiju s Podturna 3, Dol. Toplice, neresnične.
PROSIM poštenega najditelja zlate verižice in obeska, izgubljena 24. avgusta v Metliki ali Novem mestu, da sporoči svoj naslov na osnovno šolo Dragatuš. Sledi lepa nagrada.
I
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marica Golubič iz Orešja - dečka; Irena Babič iz Ore^a - Damjan^ Dragica Hofer iz Samobora	—	Štefanijo;	Jožica
Srpčič iz Skopic - deklico; Dragica Babojelič iz Samobora - Kristino; Marica Runtas iz Otruševca — Štefanijo; Anica Suc iz Nove Gorice
- Gregoija; Marija Lesiz Globokega
- deklico; Marga Vrabič iz Nobenega	-	Tomaža;	Ivanka
Rušnov iz Skopic - Nikolino; Marija Stefančič iz Goijan -Bojana; Vera Jambreuš iz Strmca -dečka; Ana Glas iz Presladola -Ralka; Ana Prah iz Jereslavca -Branka; Vera Rade iz Oreša -Jasminko; Štefica TrbušiČ iz Radakova	-	Zlatka;	Zdenka
Vranekovič iz Samobora - deklico; Stefma Niki iz Rud - Vladko; Marija Hudina iz Drenovca -deklico; Stojanka Barbič iz Brloga -deklico; Marija Rajič iz Samobora -dečka; Cvetka Volovec iz Gabeija -dečka; Alojzija Zorenč iz Bistrice ob Soth - deklico; Stefica Vugrek iz Brežic — Maria. — Čestitamo!
V	CERKUAH OB KRKI prodam visokopritlično, nedo^ajeno zkiano hišo. Voda in elektrika pri hiši. Damjan Mikanovič, Bazoviška 4, Sežana.
PRODAM vinograd ob poti (voda, elektrika v bližini) v vasi Jagodnik za Hmeljnikom. Anica Knaflič, Cesta v Vintgar 4a, Bled.
PRODAM stanovanje v Črnomlju-Staneta Rozmana 32 (dve sobi, kuhinja, sanitarije, 25 kvad. met-lov vrata in 12 kvad. m garažo. Milan Malnerič, Kočevje 12, Črnomelj.
PRODAM HIŠO z dvema sobama, kuhinjo, kopalnico, garažo in 6 arov zemlje. Informacije po telefonu 21-102.
NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodam sadni vrt pod domom v Biški vasi. Ponudbe na upravo lista pod „ZELO DONOSEN“
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je 20. avgusta 1973 zapustU mož, oče in stari oče |
ALOJZ SREBERNJAK
iz Dol. Suhadola
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjene vence in cvetje ter vso pomoč in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo župniku za obred, pevki Alojziji Marinč in Antonu Srebemjaku za pomoč.
Žalujoči: žena Jožefa, sinova Lojze in Martin ter hčerka Marija z družinami
ZAHVALA
V	83. letu starosti nas je 13. avgusta 1973 zapustil naš oče in stari oče
ANTON MALI
iz Novega mesta Iskreno se zalivaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za podarjene vence, cvetje in pomoč. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom, ki so mu s svojo pomočjo podaljšali življenje. Iskrena hvala župnikom, ki so ga večkrat obiskali na domu.
Žalujoči: sinovi Peter, Jože, Francelj in Tone z družinami ter hčerke Francka, Ančka, Pepca in Meri z družinami, sestra Mičf in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in prerani smrti naših dragih staršev
RUDOLFA in JOŽEFE OSTANEK
iz Male Ševnice pri Trebnjem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom ter duhovščini, pevcem in vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih ter nam lajšali bolečine s svojo pomočjo.
Žalujoči otroci: Tone, Justi in Pepi z družinami, bratje in sestre ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadornestljivi izgubi našega nepozabnega moža, ata, starega ata, brata, strica in tasta
KARLA ŠKARJA
iz Martinje vasi pri Mokronogu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki so z nami sočustvovali, mu poklonili toliko vencev in cvetja, počastili njegov spomin in ga v 4ako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka splošne bolnice v Novem mestu, dr. Jakliču za pomoč na domu, pevskemu zboru PD Mokronog za žalostinke, kolektivoma občinskega sodišča v Trebnjem in SDK Novo mesto, župniku za opravljeni obred in gospej Anici Berkovi za njeno posebno pomoč v težkih trenutkih. Hvda vsem skupaj in vsakemu posebej!
Žalujoči: žena Anica, hčerka Draga, Mira in Darinka z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata
JOŽETA STRAJNARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje.
Posebna zahvala zdravnikom dr. Zakrajškovi, dr. Trobišu, dr. Kapšu, medicinskim sestram in strežnemu osebju pljučnega oddelka Novo mesto, ki so se zelo trudUi, da bi nam ga ohranili. Srčna hvala tov. Bulcu za govor pred pokojnikovo rojstno hišo in tov. Golobu za besede ob odprtem grobu. Hvala pevcem in godbi za prelepe žalostinke. Naj lepše se zahvaljujemo ZB Mirna, tov. Janežiču, komandantoma birgade in bataljona VDV in soborcem, ki so se pokojniku prišli poklonit kot zvestemu sinu domače zemlje.
Vsem še enkrat naj lepša hvala!
Sestra Mici v imenu sorodstva
DOLENJSKI UST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.	„	.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Francf Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, ^anc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Zivič UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 dm - Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva VMj^j — Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriših dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga va^ta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9	.	x	•
dGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 dm, l cm na dotočeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadiiji str^ lista 80 dm. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vs^a nadaljnja beseda 1 dm. Za druge oglase in oglase v barvi velja do prekhca cen& 5 od 1. 7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36 člena zakona o obdavčevanju proizvodov m storitev v prometu (Ur. Ust SFRJ 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
TEKOCi RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Nastov uredništva in uprave: 68001 Novo me-
sto Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ĆZP Dolenjski list. Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
RADIO LJUBLJANA
' VSAK DAN: poročila ob 5.00, tl ie.OO, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
115.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. 'Pisan glasbeni spored od 4.30 do
8.00.
‘ PETEK, 31. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Glasba vam pripoveduje. 10.20 Po Talijinih ipoteh. 11.00 Poročila - Turistični n^>otki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Stane Tomazin: Poraba mleka in mlečnih izdelkov pri nas in v svetu. 12.40 Po domače. 13.30 Prrooročjyo vam ...
14.30 Naši poslušalci čestitiyo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 ,,Vrtiljak“. 17.10 Tri popularne partiture Franza Liszta.
18.15 „Signali“. 19.00 Lahko noč, otroci! 15.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra. 20.30 Top-pops 13.
21.15 Odd^a o moiju in pomorščakih.
SOBOTA, 1. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matinga. 10.15 Khčemp letovišče, 11.00 Poročila -Turistični nj^otki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Jože Kregar: Vrt v septembru.
12.30 Čez travnike zelene. 13.30 Ptjpotočajo vam .. .15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Glasina medigra. 18.15 Urad za na-dene skladbe. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Dobrimi znanci. 20.00 V soboto zvečer. 22.20 Odd^a za naše izseljence.
NEDEUA, 2. SEFTEMB^:
4.30 - 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke - Frane Belčič: Tristo zelenih abrakadaber. 9.05 Iščemo popevko poletja. 10.05 So pomnite, tovariši...	10.25 Pesmi boja in dela. 10.45 - 13.0C Naši poslušalci čestit£yo in pozdravljao — vmes ob 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z domačimi ansambli. 15.05 Radgdca igra — J. B. P. Moliere: Amfitrion. 16.30 -
19.00 Nedeljsko športno popoldne.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana.
		“N
		
		
		-J
SPORED
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
PONEDELJEK, 3. SEPTEMB^: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan . svet pravljic in zgodb. 11.00 vlPbročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski ' nasveti - Mgr. Zvone Mildič: ^TfSrsanizacija republiškega in ' zvezn^a tekmovanja oračev v ^ Sloveniji. 12.40 Po domače. 13.30 ; Priporočajo vam . .,.14.30 N^
?pdušalci čestitjyo in pozdravljajo. 5.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Zveneča imena. 19.00 Lahko noč, otroci! 15.15 Minute z Alpskim kvintetom. 20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 Zaplešite z nami.
TOREK, 4. SEPTEMBRA: 8.10 , Glasbena matineja. 9.35 Z našimi . simfoniki v svetu lahke glasbe. 10.15 Poletna potepanja. 11.00 Poročila - Turistični napotki za ,naše goste iz tujine. 12.30 Kmetij^i nasveti - inž, Franc Grum: Pomen vsakoletnih raziskav kakovosti ' pridelkov krme, 13.30 Priporoč^o ' Vam ... 14.40 ,^a poti s kitaro**.
; il5.30 Glasben intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Popularni , ^popoldanski koncert. 18.15 V torek i ina svidenje! 19.00 Lahko noč,
; otroci! 9.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata. 20.000 Lahka d«sba slovenskih avtorjev. 20.30 Rtdijska igra - lise Aichinger: Gumbi. 22.15 Od popevke do popevke.
I .
j SREDA, 5. SEPTEMBRA: 8.10 •G^sbena matineja. 9.05 Nenavadni
!
%
I
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
I
Pretekli teden so darovali kri na novomeškem tra^uzijskem oddelku: dr. 2eljko Sribar, dr. Ljubo Kretič, dr. Sla^o Čampa, dr. Josm Turčič in dr. Jože Steklasa, člani Splošne bolnice Novo mesto; Varno Režek, član PTT Novo mesto; Zvonka Kramarič, Milena Sitar, Anton Zadnik, Alojz Kavšek,'Marija Zarabec, Ana Springer, Fanika PršLia, Fani Jerič, Cveta Fink, Jože Kožuh, Ivo Hidek in Slavka Cujnik, člani Novoteksa Novo mesto; Miha Macedoni, Albin Golob, člana Krke — tovarne zdravil Novo mesto; Silvester Tomšič, Anton Andrejčič, Julijan Kirn, Franc Andoljšek, Jože Hrovat, Franc Jeralič, Ivan Turk, Justina Prhne, Albin Gričar in Janez Junc, Člani IM V Novo mesto; Branko Murn, Martin Sepaher, Franc Zabukovšel^ Peter Islu:a, Žarko Kumelj, Stane Kavšek, Jože Grubar, Alojz Senica, Darko Vidic, Franc Kren, Božidar Lukan, Matija GrijL Jože Murn, Franc Pavček, Marjan Medved, Bojan Bencik, Andrej Šporar, Jakob Jakubovič, Nada Bogič, Stanka Šporar, Jože Poglavc, Darico Urek, Alojz Knafelj, Vladimir Kobač, Marqa Srebrnjak, Vera Fifolt, Ivanka Salopek, Lidija Kozan, Slavka Jaklič, Štefka Pavček, Miro Salopek, Janez Novinec, Ivanka Springer, Franc Krušič, Magan Kum in Bojw Fink, člani Novolesa Straža; Marija Klobučar, članica Industrije obutve Novo mesto; Anica Lužar, članica Beti Mirna peč; Alojz Plantan, član OMP Inštalater Novo mesto; Ciril Mirtič, član Novotehne Novo mesto; Jože Dežman, član Ele Novo mesto; Rudi Stimfelj, kmet iz Šmarjeških Toplic; Ignac Krhin, šofer iz Sm^ete; Alojz Staniša, član Elektrotehne Novo mesto; Franc Mavsar, brivec iz R^če vasi; Valentin Dobnikar, član UJV Novo mesto; Ivan Petančič, član Krke — tovarne zdravil Novo mesto.
ČETRTEK, 30. AVGUSTA:
16.00-16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki. 16.15-16,30 Nove plošče RTB,
16.30-17,00 Aktualnost tedna. Novo v knjižnici, Mala šola avtomobilizma. Obvestila, Reklame ter fflmski, pregled. 17.00-18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 1. SEPTEMBRA:
16.00-16.30 Pol ure za pop ^bo.
16.30-16.40 Radijska univerza. 16.40-17.00 Jugoton vam predstavlja. 17.00-17.30 Kuhajte z mano. Med zabavnimi zvoki nek^ obvestil, reklam ter oddaja: Za naše naj mlaj še.	17.30-18.00 Narodnozabavne na valu 193 m.
NEDEUA, 2. SEPTEMBRA: 10.30 Domače zanimivosti. Poročilo s seje komiteja občinske konference ZK Brežice - Za naše kmetovalce: Jože Cemoša: Pred dozorevanjem grozdja in inž. Alojz Pirc: Zeleno gnojenje - Nedeljski razgovor ob srečanju kozjan^ih aktivistov na Kozjem. 12.00-15.00 Občani čestitko in pozdravljao.
RADIO
SEVNICA
NEDEUA, 2, SEPTEMBRA: 10.30 Reklame in oglasi ter obvestila. 10.50 Po domače. 11,05 Aktivistom OF bivšega okrožja Kozjansko so danes podelili domicilno listino (reportažni z^is) ob zboru aktivistov OF v Kozjem. 11.20 Pesmi borbe in dela. 11.45 Nedeljski intervju. 12.00 Za vsakogar nekjy. 12.30 Poročila. 12.45 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev. 14.30 Zaključek programa.
■ SREDA, 5, SEPTEMBRA: 16,00 Poročila. 16.10 Reklame, oglasi, obvestila 16.30 po domače. 16.45 Minka Galetova - pravilno vzgajajmo svojega otroka. 16,55 Disko klub brez imena, 17.30 Ob pričetku šolskega leta (reportažni zapis), 18,00 Zaključek programa.
SOBOTA, 8, SEPTEMBRA: 16,00 SOBOTNI VRTILJAK, 16,15 Pet minut za.., 16.20 EPP I. del. 16.30 Poročila. 16,35 EPP II, del, 16.45 Mini anketa. 17.00 Zaključek sobotnega vrtiljaka in napoved sporeda za nedeljo.
PETEK, 31. AVGUSTA: 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) - 18.15 Obzornik (Lj) — 18.30 Tudi to so počitnice (Lj) - 18.45 Risanka (Lj) - 18.55 Doktor na pohodu -serijski film (Lj) —	19.20
Rekreacija: Nazaj k naravi (Lj) -19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) —
20.30 Beg v verigah - ameriški film (Lj) — 22.10 21. stoletje (Lj) — 22,35 PoročUa (Lj)
govori, 10,15 Pavliha in njegove Idogodivščine, 11.00 Poročila -iTiuristični napotki za naše goste iz
'tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — inž, Hilarij Kosta:	Stanje in
' prihodnost obnove češenj na ' Gkiriškem, 12,40 Od vasi do vasi.
13.30 Priporočsgo vam ... 14.30 * Naši poslušalci čestitko in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtilj^**. 17.10 Operni koncert. 18.20 Listi iz pop albuma. 19.00 Lahko noč, otroci! , 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 I Simfonični orkester RTV Ljubljana I v stereo studiu. 22.15 Revija popevk.
ČETRTEK, 6. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz partitur operetnih mojstrov. 11.00 , Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tuime. 12.30 ^etijski nasveti - Čebelarstvo. 12.40 Skladbe Zorka Prelovca in Emila Adamiča. 13.30 Priporočajo vam... 14.40 Mehurčki. 15,30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ^samblom Jožeta Privška. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 22.15 Za ljubitelje jazza.
MOPEDISTI!
PRIPRAVITE MOPEDE ZA REDNI TEHNIČNI PREGLED IN PODAUŠANJE VEUAVNOSTI PROMETNIH DOVOLJENJ!
pBic3Nin«
r
AVTOSERVIS »PIONIR«, NOVO ME5T0
BO IMEL REDNE LETNE TEHNIČNE PREGLEDE V
• ČRNOMUU
• METLIKI
• ŠMARJETI
• ŠENTJERNEJU
• ŽUŽEMBERKU
3. 9.	od	7.	do	12.	in 14.	do	18.	ure
4. 9.	od	7.	do	12.	in 14.	do	18.	ure
5. 9.	od	7.	do	11.	ure
5. 9.	od	13. do 18. ure
6. 9.	od	7.	do	12.	ure
# DOL. TOPLICAH 6. 9. od 14. do 18. ure
• novem mestu vsak dan razen sobote
SOBOTA, 1. SEPTEMBRA: 17.20 Ples orlov (Albanija) barvna oddaja (Lj) — 17.45 Obzornik (Lj) - 18.00 Guliverievo j^otovame -seriski barvni film (Lj) - 19,00 Svetovno prvenstvo v vaterpolu, barvni prenos iz Beograda (Lj) -19,45 Rismika (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 in TV barometer 20.30 Zlata roža Portoroža, 1. del barvne odd^e (Lj) - 21.30 Skrivnosti moqa, barvni film (Lj) - 22.20 Starinaija, serijski film (Lj) - 22,45 TV kažipot (Lj) - 23.05 Poročila (Lj)
NEDEUA, 2. SEPTEMBI^: 8.50 Skrivnosti moga - ponovitev barvnega filma (Lj) - 9.40 Po domače ob meji — Beneški in tržaški ansambel — barv. odd. (Lj) -10.10 Kmetijski oddaja (Zg) -10.55 Otroška matineja: Pustite jih živeti. Mačkon in njegov trop -barvna filma (Lj) — 11.50 Poročila (Lj) - 11.55 TV kažipot (do 12.15) (Lj) - Nedeljsko popoldne - 15.15 Po domače z ans. Rudija Bardorfeija (Lj) - 15.45 Po cesti do morja - Po moiju v svet (Lj) -16,15 Za konec tedna (Lj) - 16.30 Evropsko prvenstvo v veslanju -posnetek iz Modcve (Lj) — 18.00 Poročila (Lj)	—	18.	05
Retrospektiva jugoslovanskega filma k sodobnemu izrazu od l. 1948-1960: Kekec - slovenski fihn (Lj) - 19,45 Risanka (Lj) - 19,50 Cik-cak (Lj) - 20,00 TV dnevnik (Lj) - 20,30 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 A. Marodič: Janez spravljivček —	zadnja	oddaja	iz
serije Nora hiša (JRT) (Lj) - 21.20 Tuji gostje v našem studiu (Zg) -21.35 Športni	pregled	(JRT)	-
22.05 PoročUa (Lj)	- 22.10
Svetovno prvenstvo v vaterpolu -barvni posnetek (Lj)
kongresnih razpravah (Lj) - 21.45 Kulturne diagonale (Lj) — 22.15 Poročila (Lj)
SREDA, 5. SEPTEMBRA: 14.58 Napoved sporeda (Lj) - 15.00 Skoki v vodo — finale (deska-moški), barvni prenos s svetovnega prvenstva (do 17.00) -17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.35) (Bg.) —
17.45 Mačkon in njegov trop -barvni film (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Svetovno prvenstvo v plavanju - barvni prenos (Bg-Lj) -vmes propagandna oddsya (Lj) -
19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) -20.35 S.O.S. - italijansko-sovjetski film (Lj) - 22,30 Poročila (Li)
ČETRTEK, 6, SEPTEMBRA:
16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.05) (Bg) -
17.45 Izbor tortnih in turističnih oddty (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) —
- 18.30 Svetovno prvenstvo v plavanju - barvni prenos (Bg-Lj) -vmes propagandna oddiga (Lj) -
19.45 Risanka (Lj) - 19.50 C&-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25 Kam in kako na oddih (Lj) -20.40 Četrtkovi razgledi: Sodni dan na vasi (Lj) - 21.30 E. Zola: Germinale - TV nadaljevanka (Lj) - 22.15 Poročila (Li)
PONEDEUEK, 3. SEPTEMBRA: 14.58 Napoved sporeda (Lj) -15.00 Skoki v vodo - barvni prenos s svetovnega prvenstva (do 17.00) (Bgd-Lj) 17.00 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.20) (Bg) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Pustite jih živeti — barvni film (Lj)
- 19.00 Svetovno prvenstvo v vaterpolu - barvni prenos (Bg-Lj) -
19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) -
20.35 Zoran Jovanovič: Vlak za sever, vlak za jug - drama TV Sarajevo (Lj) — 21.35 Melodije za vse čase: Jerome Kem (Lj) - 22.05 Poročila (Lj)
TOREK, 4. SEPTEMBRA: 17.15 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec, do 17.35) (Bg) — 17.45 Slika in ritem - barvna oddaja TV Zagreb (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj)
-	18.30 Svetovno prvenstvo v plavanju - barvni prenos (Bg-^) -vmes propagandna odaja (Lj) -
19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) -
20.35 L. N. Tolstoj: Vojna in mir -barvna TV nadaljevanka (Lj) -
21.25 Kaj hočemo - Ob ustavnih in
Morda tudi Vas pekli krivica? Napišite pismo, objavil ga bo; »Dolenjski list«
PORODNiSNlCE*v;ii^i
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Ivanušič iz Uršnih sel - Romana, Pavla Željko iz Drašičev - Janeza, Nataša Gorše iz Krškega - Gregorja, Justina Suša iz Tržišča — Sašo, Rezka Kramarič iz Črnomlja -Janjo, Milena Pačnik iz Velikega Gabra - Dejana, [Tončka Krhin iz Šentjerneja - {Tomaža, Marija Metelko iz Ravn^^/^ Vero, Marija Muhič iz Jurne vasi - Branka, Marija Rožman iz Trebeša — Janka, Marija Badovinec iz Šmihela — Primoža, Majda Borštnar iz Skrovnika — Jernejo, Fanika Mravinec iz Nove Lipe - Franca, Marjana Brulc iz Semiča — Silva, Olga Gnidovec iz Velike Loke — Tatjano, Danica Maljevac iz Vinice
- Marijo, Emilija Petek iz Mirne -Janjo, Anica Muhič iz Jurne vasi Marijo, Ana Ponikvar iz Birčne vasi
- Janjo, Dora Kraševec s Pekla — Janeza, Marija Glas iz Presladola -Marijo, Marica Črček iz Irče vasi -Brigito, Vida Ravnohrib iz Sela pri Ratežu - Nevenko, Ana B^uk iz Slamne vasi - Lidgo, Alojzija Strniša iz Gornjega Medvedjega sela
— Mihaelo, Helena Skol iz Šentruperta — Borisa, Marga 2vab iz Dolenje vasi - dečka, Marija Banovec z Zaičj^a vrha - dečka, Štefka Šuštar iz Vrhovega - dečka, Fanika Pirc s Hriba - deklico, Cvetka Kotar s Trebanjskega vrha -deklico, Julija Vidmar z Grma -deklico in Ivanka Knez iz Hrastovice
— deklico, —"čestitamo!
BREZ BESED
še po partizansko
„Še zdaj sem mlad, le hodim bolj težko," mi je Metličan Silvo Mihelčič z nasmehom segel v besedo takoj, ko sem okrog njeffi začela ovinkariti z vprašanjem, naj mi kaj pove o mladih letih in dogodkih na Bočki, ko so ustanavljali XV. brigado.
Ne da se v koš, kar se let tiče, pa se ne da! Silvu starejšemu je v naravi, da vsako stvar obme y šalo. O, pa je tudi občutljiv! In tudi razburi se včasih. Maha z rokami in vpije.
„Mehke narave sem, zato me vsaka stvar hitro prizadene in vrže s tira, a ne za dolgo. Dan ali dva sem slabe volje, morda tudi jezen, potem skušam vso stvar pogledati z najbolj optimistične plati, pa gre življenje naprej, “ mi je dejal
Silvo Mihelčič je bil pred 30 leti med Belokranjci, ki so septembra 1943 nedaleč od Metlike ustanavljali XV. brigado. K^r pa je vse njegovo življenje že od zgodnje mladosti prepelteno z glasbo, me je zanimalo, kako je lirično nrav glasbenika lahko podredil neizprosnosti borbe in surovostim, ki jih prinaša vsaka vojna.
„Star sem bil šestindvajset let, ko smo imeli pri Vranovih ustanovni zbor XV. brigade. Že prej sem delal kot aktivist na terenu, takrat pa smo bili vsi polni navdušenja za borbo, prepričani, da je konec vojne pred durmi. Italija je kapitulirala, naš sovražnik je bil premagan, zato smo pričakovali, da je svoboda tako rekoč za prvim vogalom. Kmalu smo dožive-
li,	kako se je ta iluzija razbila.
Prvi bojni prasket orožja sem doživel v VivodinL Tam sem z drugimi tovariši dobil nalogo nekega ranjenca spraviti v čmomeljsko bolnišnico. Šli smo, med potjo, ko, smo korak pred nosili previdno postavljali, pa nas je iz zraka trikrat napadla nemška „štorklja*'. Z ranjencem smo se morali skrivati med
trt jem, medtem ko je pokalo na vse strani. Ko smo se vračali i' bojno enoto, smo že pri Metliki naleteli na vdor Nemcev. V hipu se mi je odkrilo, da bomo morali ugnati še hujšega sovražnika, kot so bili Italijani, in da se svoboda močno odmika. “
Iz XV. brigade so Silva Mihelčiča že na začetku 1944 poklicali v Glavni štab NOV in POS, ki je takrat ustanavljal svojo pihabio godbo. Tako je tovariš Silvo igral trobila po številnih mitingih, na večjih proslavah in tudi že na pogrebih.
„Iz tistih časov sta me najbolj pretresla dva dogodka: ko smo v Črnomlju igrali na pogrebu komandanta Staneta in ko mi je umrla mama. Popoldne je bil doma pogreb, zvečer pa sem moral igrati na koncertu. Bila je vojna in takrat za osebna čustva ni bilo mesta. “
-	In česa se najraje spominjate iz partizanskih dni?
„Tovarištva. Posebno v XV. brigadi smo bili kot bratje in ena družina. Ce je bil na primer kdo utrujen in bi moral na stražo, smo se kar ponujali, kdo bo tovariša zamenjal Podobnih prmerov danes pogrešam. Preveč je zdaj v nas materializma. Ugotavljam, da je življenje kruto in kratko, prav zato ga skušam izživeti s pomočjo humorja. Marsičesa pa smo se v partizanih tako navadili, da nam je prešlo v meso v kri, tako da še danes ne moremo iz te kože. “
Povedal mi je primer. Tovariš Mihelčič je učitelj na glasbeni šoli, za koryička pa še upravnik metliškega kina. Zdaj, ko obnavljajo kino dvorano, pomaga delati sam, njegova žena in tudi otroci.
„Po podjetjih prosim za denar, iščem delavce, pa tudi od fizičnega dela sem marsikdaj utrujen, da mi ponoči spanec uhaja. To je še po partizansko,** se je spet nasmejal, da so se mu brki razlezli skoro od ušesa do ušesa.	RIA BACER
V krški občini so sklenili bolj spoštovati predpise - Poslej nobenih izjem več, akcijski program jih nell
dopušča - Samo to vodi k redu
„Kje pa ste bili 11. avgusta, ko so v Karlčah pri Podbočju porušili ljubko počitniško hišico?,“ se je oglasil glas po telefonu. Komaj mi je oprostil, da je bflo to med mojim dopustom, razen tega pa dogodka ni nihče napovedal z velikim zvonom. Prvo rušenje črne z^adbe je v krSd občini razburilo duhove bolj kot speedway diike, ki so mu sledile.
Predsednik krškega Turističnega društva mije zatrdil, da so člani na strani prizadetega in da so kostanjeviški ribiči in turistični delavci enakega mnenja.“ Pri toliko izjemah v zadnjih letih bi bila to samo m^hna nepomembna izjemica, ki bi prihranila precej razbuijenja,“ je dejal.
Lastnik hišice oziroma lesenega provizorija, kot ga je v prošnji za lokacijo imenoval sam, je namreč čisto navaden občan, inž. Jure Kreutz iz Krškega, ki poučuje na tehniški srednji šoli. Porušena lesena hišica je bila komaj pet metrov dolga in prav toliko široka.
Urbanistični inšpektor inž. Alojz Urek je pojasnil, da je
Streljali na nabiralce gob
25. avgusta so trebanjski miličniki v dobro organizirani akciji prijeli v ciganskem naselju Mala Loka Miho in Dušana Brajdiča, za katera so vedeli, da sta oborožena. Oba sta bila na begu tri tedne, skrivala pa sta se zato, ker sta skupaj z mladoletnim bratom 4. avgusta v gozdu pri Grosupljem napadla Marjana Hudorovca in Hermana Tovadaija, ki sta z družinama nabirala gobe.
Zakaj je prišlo do napada in obračunavanja, še ni znano, dejstvo pa je, da so napadalci najprej s puškami pretepli nabiralce gob, potem pa je Miha Brajdič še s pištolo streljal na Hudorovca. Na srečo mu je posnelo le nekaj las z glave in tudi potem, ko so začeli napadeni Hudorovci in Tivadarji bežati, ni nikogar zadel.
Miha Brajdič je zagrešil poskus uboja, zato bo moral odgovarjati pred sodiščem; razen tega pa so imeli Romi orožje brez dovoljenja. Prav to je najbolj zaskrbljujoče, saj ta primer ni osamljen.
lastnik postavil hišico brez lokacijskega dovoljenja v stometrskem zaščitnem pasu ob Krki, za katerega velja splošna gradbena prepoved. Na pripombo o izjemah, ki jo velikokrat slišimo prav zdaj, je odgovoril tole:
„Jasno je, da popolnega reda v urbanističnem pogledu še ne bo kmalu (tudi v preteklosti ga ni l?ilo), vendar želim, da bi že enkrat prenehali z očitki: ,ZAKAJ PA TAM STOJI TA IN TA OBJEKT, TU PA NI MOŽNO GRADITI? ‘ Ukrepanje urbanistične inšpekcije je bilo tokrat v skladu z veljavnimi predpisi in republiškim akcijskim programom v zvezi z nedovoljenimi gradnjami. Ta program smo dolžni izvajati čimbolj dosledno."
Referent za gradbene zadeve Filip Bajda je pojasnilo dopolnil. Povedal je, da je prizadeta stranka marca letos vložila prošnjo za odobritev lokacije. Vloga je bila po nasvetu referenta za gradbene zadeve naslovljena v razpravo svetu za urbanizem
NLP
Pred dobrim letom je bilo v Ljubljani ustanovljeno NLP društvo. To društvo sestavljajo študente, ki se resno zanimajo za neznane leteče predmete.
Da bi prišlo društvo do čim bolj popobiih podatkov, prosi vse občane, ki so videli neznane leteče predmete, naj sporoče to na NLP, društvo Zveze SOLT v Ljubljano, Študentsko naselje, blok 7.
Društvo prosi, naj očividci sporoče čas opažanja, število opazovalcev ter pošljejo risbo ali skico predmeta, ki so ga opazovali.
Smrt ga je ujela na kavču
NI hotel z družino na morje — Mrtvega so našli šele po več dneh
Matijo Delača iz Podgorske ulice stdpič 5, starega 66 let,
AVTO UNIČEN MLADIM PANIČ
25. avgusta ob 14.20 se je na cesti Kočevje - Ribnica pri vasi Mrtvice pripetila prometna nesreča, ki na srečo ni zahtevala človeških žrtev. Zaradi spolzke ceste in prevelike hitrosti je na ovinku začelo zanašati osebni avto DKW S 100^ ki ga je vozil 22-letni Milan Čuček iz Pesnice pri Mariboru. Najprej ga je zaneslo v levo, nato pa se je avto pričel prevračati inje obstal obrnjen na streho. Med prevračanjem so padli iz avta voznik Čuček, 17-letna sopotnica Milena Kostomaj in 22-letni sopotnik Branko Salomon. Mileno Kostomaj je vrglo 9 m daleč v krošnjo drevesa, od koder je padla na tla. Pri tem je dobila le nekaj prask. Voznik, ki je vozil trezen, je dobil lažje poškodbe. Na vozilu je za okoli 20.000 din škode.
so našli v torek, 21. avgusta, ob 14.30 mrtvega v njegovem stanovanju. Predvidevajo, da je umil že v noči od petka na soboto, ker ga od takrat ni nihče več videl živega.
Stanovalci stolpiča so menili, da je v Delačevem stanovanju nekaj narobe, ker ga niso videli že več dni, razen tega pa se je iz njegovega stanovanja širU neprijeten duh. Ker so bila vsa okna in vrata zaprta, so miličniki prišli v stanovanje s pomočjo vitriha. Delača so našli mrtvega na kavču.
Matija Delač je umrl med tem, ko je bila vsa ostala njegova družina na dopustu na moiju. Matija ni hotel z njimi. Dejal je, da mu vročina ne prija. Imel je astmo, pa tudi srce mu je nagajalo, zato je raje ostal doma.
Pokojnik je bil priljubljen ne le med sorodniki, ampak tudi med ostalimi prebivalci mesta, saj je bil skromen in pošten. Vsem je bil znan tudi po tem, kor sta skupaj z ženo edina pekla jeseni kostanj v Kočevju-
občine Krško. Tajo je obravnaval junija in gradnje ni odobril. Stranka je bila o sklepu sveta-ustno obveščena julija.
Član sveta za urbanizem Stane Žigante je izjavil, da stranka ne sme graditi, dokler ne dobi dovoljenja, in da svet v tem primeru ni mogel ukrepati drugače, ker velja prepoved graditve tako za zaščitni pas ob Krki, kakor tudi za vsa zemlji-
šča, za katera ni urbanistične dokumentacije.
Potemtakem lahko pričakujemo dosledno spoštovanje predpisov tudi v kr^i občini, čeravno je vsak začetek težak in se ljudje zanašajo na to, da J jim bodo pogledah skozi prste, kakor so že mnogim pred njimi. Prvi je vedno najbolj prizadet in občuti to kot krivico ...
J.TEPPEV
H
Končno — gasilci so našli Maistrovo 21
Kaj vse bi lahko zgorelo!
Kako so novomeški gasilci po vsem mestu iskali Maistrovo ulico, medtem ko Je na srečo gorel le pralni stroj v hiši št. 21
Prejšnji četrtek po kosilu je gorel pralni stroj v Maistrovi ulici. Z vključenimi sirenami je zdrvel ^ozi mesto gaalski avto novome^e poklicne čete. Iz točneje odpeljal - iskat Maistrovo ulico.
Njegova pot — spremljal gaje rjevi, na Kristanovo in v naselje
fotoreporter Dolenjskega Hsta, ki pa ni vedel, kje gori - je šla tako: iz Ločne po Cesti komandanta Staneta, čez Glavni trg, po Trdinovi, Gubčevi in Kota-
Goljuf
„Malenkost! Uredil bom, da bo vaš sin predčasno izpuščen od vojakov...“ je važno in samozavestno govoril ženski v Malem Lipovcu premeteni Milan Šušteršič. Predstavljal se je za referenta za narodno obrambo, ki se slučajno mudi v tem kraju, v resnici pa je klatež, brezdelnež, ki je prišel v vas naravnost iz zapora. Star je 34 let, doma pa z Rakitne.
Ker je govoril kot „strgan dohtar”, mu je ženska verjela in dala 200 din. Predtem pa je goljufal že v Laščah. V gostilni Rojc je naročil jedačo in pijačo, nato pa izginil brez plačila.
Kdo ve, kaj bi si Šušteršič še izmislil, če ga ne bi že dva dni zatem miličniki prijeli na Frati. Bilje v domu.
Nad mlini, po Partizanski cesti do Šmihelske, po kateri je zapeljal do šmihelskega pokopališča, kjer je obrnil in odpeljal nazaj v Ločno. Čez čas je — spet z vključenimi sirenami — odpeljal še enkrat v mesto in končno našel Maistrovo uUco in v njej hišo št. 21, kjer je gorelo. Mimogrede: ta ulica je nad Naseljem Majde Šilc.
Vse skupaj je smešno, lahko pa bi bilo trapčno. Prvič: lahko bi namesto pralnega stroja gore-'a hiša ali še kaj več. Kdo bi bil odgovoren? Drugič: kako se lal^o zgodi, da poklicni gasilci ne vedo, kje so novomeške ulice? Kdo je kriv za to? Tretjič: zakaj Novo mesto nima enostavne karte s pregledno risbo ulic, trgov, cest, skratka s preprosto orientacijo po mestu, ki zadnja leta naglo raste. Kdo jo je dolžan narediti?
In še zadnjič: nas bo ta primer izučil,, da se ne bo kaj podobnega zgodilo spet jutri ali prihodnji teden?
Velik ljubitelj narave sem. Skoraj je ni rože, pa naj bo ^ tako redka, da mi je ni uspelo odtrgati in sprešati, kakor bi težko rekel, da je še kje kakšna žival, ki bi je ne ustrelil, ujel v zanko, na trnek, limanice in podobne naprave. Že v mladih, rosnih otroških letih sem z veliko ljubeznijo seciral domače živali naše ulice. Hudobni nerazumevajoči ljudje so v zvezi z menoj omenjali poklice, ki so vsega prezira vredni, nihče pa ni videl v mojem početju plemenite ljubezni do vsega živega. V
tem svetu, ki propada, mije uspelo shraniti veliko primerkov živalskega in rastr-linskega življa, ^ več pa sem jih rešil zanesljivega pogina v onesnaženem okolju. Pri meni so na suhem in varnem, sprešani, nagačeni, potopljeni v špirit in tako rešeni grenke usode staranja in umiranja v kruti resničnosti.
Zadnje čase sem se znašel v neprijetnem	položaju.
Ugotovil sem namreč, da je moja zbirka nepopolna. Iz razgovorov / ljudmi sem zve-
LJUBITELJ NARAVE
del, da v našem mestu živijo razni osli, prasci, krave, koze, troti, svinje ... Res, da se ne družim veliko z ljudmi, a zagotovili so mi, da je to čista resnica in da so vse te živali dvonožne. Tako bogat in čuden živalski svet v moji neposredni bližini me je presenetil. Nikoli si ne bi mislil, da je mesto lahko polno živali, ki jih še nisem vi-
del. Obšla me jc tudi žalost. Kje sem le živel? Preganjal sem se po svetu za najčud-nejšimi pirmerki živali, medtem pa so v rodnem mestu mimo in nezapaženo prebivale dvonoge koze, osli, svinje itd. To me je vrglo iz tira. Moje življenje je postalo nesmiselno ui banalno vsakdanje. Letal sem po ulicah in hre|>eneče želel videti vsaj
eno od teh bitij, a nič, nič. Ko sem ves obupan prosil za nasvet enega od znancev, ki je te živali največkrat omenjal, mi je dejal, da sem trčen, če jih ne vidim, češ da jih je vse polno. Jaz pa pri najboljši volji razen znancev, drugih ljudi, potepinskih mačkov in scrkljanih psov mestnih gospa nisem videl nobenega omenjenih bitij. Vpraševal sem dalje poln nemira in radovednosti, pa nič. Naveličan vsega, sebe, svoje zbirke in skoraj že sovražnik narave, sem se pričel več družiti z ljudmi.
Spoznanje je prišlo lepega dne v prijetni družbi ob pijači. Nenadoma nismo več govorili o Franceljnih, Jožetih, Metkah in Franckah, ampak o trotih, oslih, svinjh in kozah. Tako je to.
Ostane samo še eno nerešeno vprašanje. Kako naj te primerke shranim, ne da bi me obtožili umora. Poznam nekega Petra, ki je priznan za osla, a če bi ga poskusil nagačiti, bi v hipu postal človek, jaz pa morilec.
Težko je in res ne vem, kai naj storim.
M. MARKELJ
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••