.mmna plaraiut t KMnviai. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki l)in 15* Časopis asa trgovino^ industrijo in obrt. &iročnina za ozemlje SHS: letijo 180 Din, za Va leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, Mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v i Ljubljani v Simon Gregorčičevi uSte Dopisi se ne vrgčajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11 8W' LETO X. ielefon št. 3552. LJUBLJANA, 24. decembra 1927. Telefon St. 2552 ŠTEV. 147. Ing. Milan Šuklje: ži/ljenje in gospodarstvo. (Božična pridiga.) Jaz sem mnenja, in menda tudi mnogi drugi, da šteje pokojni gospod Noe, ki je prvi pridelal vino, med najuglednejše izumitelje in posebne dobrotnike človeštva. Tudi je dobro in koristno, da si hišni gospodar privošči čašo rujnega vina, ob svečanih prilikah pa dve do tri. Prav tako pa je po drugi strani kvarno in žalostno, če revež-trpin porabi velik del bornega zaslužka v to, da svojo mizerijo potopi v strupenem žganju. 0 njem pravijo, da ga je dobil v kremplje >de-mon alkohol«, in pozabijo, da je ta demon dosti manj opasen nego je opasna njegova pošastna mak ja: revščina. V vseh šolah bi morali pridi-govati ta važni nauk, da je revščina največji sovražnik človeštva in eden glavnih virov zla in grehov! Ne gre za posameznega bogatina in reveža, marveč gre za narod v celoti. Kadar zapada narod v siromaštvo, takrat se vzbujajo in silijo na površje zli instinkti: zavist do bližnjega, mržnja do državne avtoritete, želja po krvavem prevratu. Že danes se čujejo resni glasovi, da nam preti kruta revolucija, če se ne pride v okom korupciji — tej umazani hčerki revščine — in če se ne odvrne opas- •nost obCe >pauperizacije«. V blagostanju naroda se razvijajo čednosti, . socijalni čut in dobrota, ljubezen do bližnjega in udanost do narodne države, na temelju blagostanja raste in cvete kultura in zorijo nje žlahtni sadovi. Naše kmečko ljudstvo se naglo zadolžuje. V onih nerodovitnih pokrajinah, ki so že pred svetovno vojno dajale glavni kontingent izseljenikov, . je siromaštvo že kmalu obupno. Pa tudi našim rodovitnim okrajem pretijo slabi časi. Celo vlada sama je postala pozorna, in v poročilu gospoda ministra zunanjih poslov, s katerim priporoča Narodni skupščini zakonske predloge o trgovinskih pogodbah s sosednimi državami, je jasno povedano: »da se druge države vidno in namenoma zapirajo proti našim agrarnim produktom ter da na žalost ne smemo več računati na izdaten izvoz žita in mesa«. — Ta pojav je lahko rauzmljiv. Napredne evropske države se r uspehom bori jo proti svoji agrarni pasivnosti, z intenzivno kulturo polja in z umno živinorejo se bližajo neodvisnosti od uvo/a. V kolikor jim nedostaje poglavitnih živil, zahtevajo in kupujejo le robo dobre in enakomerne kvalitete, kakor jo nuja jo bogatejše dežele, kolih agrarno gospodarstvo je tehnično m trgovsko popolnejše od našega. Mi moramo nujno delati na to, da se nase poljedelstvo intenzivira, stremeti moramo, da se uporabijo motorji in masine za oranje, za setev in žetev in za prevažanje pridelkov. Ustvariti moramo na zadružni podlagi trgovsko organizacijo kmetijstva za nakup in prodajo, za nabavo maSin in umetnih gnojjl in zlasti za splošno uvedbo električne ter druge motorne sile. Politika gospoda ministra prosvete, ki ukinja gimnazije in ne dotira strokovnih šol je stvarno pogrešena. Daši nisem prijatelj gimnazijskih profesorjev, moram priznati, da niso krivi preštevilnemu obisku teh ucihsč in naraščanju lačnega duševnega proletarijata. Dajte narodu poljedelskih in šumarskih strokovnih šol, skrbite za uspeh in ugled takih zavodov, pa se bodo odvisne gimnazije same spraznile, da se morejo mirne duše zapreti. Država naj nadalje energično pospešuje elektrifikacijo dežele in naj ukine trošarino na električne žarnice, na petrolej, nafto in bencin, kajti ta trošarina je protikul-turna in protinarodna. Poleg gospodov, ki so se že na univerzi učili narodnega gospodarstva, imamo danes v državi tako številno trumo gospodarskih strokovnjakov-teoretikov, zlasti tudi nabiralcev in piscev reklamnih člankov za industrijske interese, da se nam kar skoro obeta čudovit razvoj industrije. Vsekakor je industrijalizacija deže^ pred vratmi. Treba le, da se vrata na široko odprejo. Zaenkrat so ta vrata pač še zaprta na sedem ključev in teh kl jučev še niso našli. V istini nam je industrijalizacija neobhodno in nujno potrebna, mi moramo ustvariti veliko narodno industrijo. Če nam to uspe, se bo zmanjšal potreba po uvozu tuje robe, ker bomo sami pri-de’ali finalne produkte; takrat tudi ne bomo več prisiljeni, da pod ceno izvažamo agrarne proizvode, kajti naglo se bo dvignil domači konsum. Trgovinska bilanca bo postala aktivna in dežela bogata. Niti ne bodo naši reveži silili v prekomorske kraje, ker bo dela in kruha doma dovolj. Mi se danes ponašamo z napredno industrijo v Sloveniji in Hrvatski in z rešpektom uvažujeirto industrijski koncern gospoda Iliča. Če pa primerjamo vse to skupaj z industrijo za-padne Evrope, Nemčije in Amerike, tedaj vidimo, da smo šele v prvih skromnih početkih. Potem tudi spoznamo, da imamo še prostora v izobilju' za razvoj v širino in višino in da preostajajo še nedogledne možnosti dela in zaslužka. Naša industrija, kakor je sedaj, je potrebna in koristna, navzlic dejstvu, da je po znatnem delu v posesti ljudi, ki niso naše narodnosti. Koliko boljše in lepše pa bi bilo, da imamo res ono ponosno in bogato narodno industrijo, ki jo želimo in hočemo! Najpreje mora naš narod spoznati, da je življenski standard pravega industrijskega delavca razmeroma ugoden. Ne smemo ga soditi pa neurejenih in često siromašnih prilikah, v katerih vegetirajo uslužbenci kakega neznatnega tvorniškega obrata, zasnovanega brez zadostnih sredstev in brez sposobnega vodstva. Delavci velikih industrijskih podjetij stanujejo in živijo na meščanski način in neprimerno zdraveje in udobneje nego revni hribovski kmetje in kajžarji. Skrajšanje delovnega časa, bolniško in nezgodno zavarovanje, uplivanje drugih socijalnih ustanov in zlasti so-cijalna prizadevanja mnogih podjetij samih, vse to je prispevalo, da je položaj delavstva prilično zadovoljiv in daleč smo od one mizerije, ki je za časa Karla Marxa tlačila angleške industrijske trpine. Pa tudi v tem pogledu bo že zdravega napredka. Za ustanovitev in za obratovanje velike tvornice je treba denarnih sredstev. Finansiranje take tvornice pa nikakor ni privilegij tujega kapitala ali poedinih mogočnih kapitalistov, marveč bi mogli potrebno glavnico zložiti naši domači ljudje, ki dane s svoje prihranke najraje nalagajo v številne hranilnice in posojilnice, predno pa smemo nagovarjati naše rojake, da naj kupujejo mdustriiske delnice in obligacije, moramo najpreje poskrbeti, da bo njih denar re9 varno in plodonosno naložen. Imeti moramo nov zakon o delniških družbah in nov zakon o pospeševanju narodne industrije. Sedanji naši zakoni o delniških družbah so lepo in podučno čtivo, niso pa za rabo. Oni določajo odgovornost uprave, a kedar pride do poloma in do neznanskih izgub, takrat začne polemika v listih in učeni prepir v gostilni. Meseca septembra 1£26 je ustavila plačila velika banka, nad 160 milijonov dinarjev je šlo ne ve se kam, pa do danes nismo čuli o kazenskem postopanju proti krivcem te škandalozne afere. Novi enotni zakon o delniških družbah mora prepričati vsakega člana uprave družbe, da nosi on polno odgovornost napram delničarjem in pred kazenskim sodnikom, tako da se bo vsakokrat otipal za ovratnikom, predno bo glasoval o važnih odločbah. Ta zakon mora tudi varovati manjšine in vsako poedino delnico pred zlorabo večinske moči in mora manjšinam dati proporcionalno udeležbo v upravi in v nadzorstvu podjetja. V istem cilju naj novi zakon točno določi dolžnosti državnega nadzornega organa tudi preko nemega prisedanja in hvaležnega prejema običajne nagrade. Obenem s preustrojem akcijskega prava hočemo zakon, ki pospešuje ustvarjanje velike narodne industrije. Tak zakon bo maksimiral davčno obremenitev narodnih delnic in narodnih delniških družb v mejah, ki so primerne in pristojne. Dočim se morda zasigura neko minimalno obre-stovanje delniškega nominala. se mora dopustiti možnost dosti višjega ob-restovanja vsaj ob enakih davčnih pogojih, kakoršni veljajo za hranilne vloge. Današnji način obdavčevanja industrijskih podjetij, ki polagajo javne račune, je nemoralen in neumen. To obdavčenje se mora vsekakor preurediti tako. kakor velevata zdrav razum in državljansko poštenje. Preko tega pa naj novi zakon za pospeševanje narodne industrije odredi še one izdatne posebne ugodnosti. ki sem jih preje že omenil. Naš državljan, ki naj za skromne svoje prihranke kupuje narodne industrijske papirje, sme zahtevati, da se mu riziko take naložbe odvaga z možnostjo davka proste višje rentabilnosti. Hotel sem s to pridigo pokazati, da sta življenje naroda in gospodarsko delo vseskozi v tesni zvezi in da je treba globlje proučiti tak problem, kot je industrijalizacija dežele, nego se to običajno dela. Uverjen pa sem, da moreta modra zakonodaja in uvid-na gospodarska politika pomagati naši deželi do uprav čudežnega razmaha. Vsakdo, ki ljubi našo domovino, mora iskreno želeti, da se skoro prikaže velika zvezda na nebu in da popelje naše modre državnike pred borno štalico. v kateri biva mladi naš narod. Globoko naj se mu klanjajo: Kajti iz revščine se bo povzpei do kraljevskega slovesa med narodi, db 8reče, zadovoljstva in blagostanjal Trgovinska pogodba z Nemčijo stopila v veljavo. « Službene Novine od 20. t. m. priobčujejo zakon o trgovinski pogodbi med našo državo in Nemčijo. Uvozniki in trgovci sploh, se opozarjajo, da je s tem stopila v veljavo tudi pogodbena izvozna in uvozna carinska tarifa med našo državo in Nemčijo. Kdo na) plača račun za odpravo dohodnine? V zadnjem času razburja našo javnost vprašanje dohodnine, katero predvideva v obliki, v kakoršni se pobira ta od ujedinjenja v 8'oveniji, Dalmaciji, Hrvatski in Vojvodini, tudi predlog zakona o neposrednih davkih, s katerim naj se izenači davčna zakonodaja v naši državi. Ob razpravi v davčnem odboru Narodne skupščine so se uvedbi dohodnine uprli Srbijanci in dali signal za alarm, pred katerim je vlada kapitulirala in umaknila svoj predlog, da ga predela v tem smislu, da iz’oči iz pred^ganega davčnega sistema dohodnino, zato pa ostale davke poviša v taki meri, da bo pokrit tudi izpad, povzročen po odpravi dohodnine. Dohodnina pri nas ni popu’arna. Prebivalstvo v Sloveniji se dohodnine do danes ni privadilo dasi se pobira že desetletja. Proti dohodnini je bil in je še vedno velik odpor. Največ se je netil ta odpor po trdi davčni praksi naših davčnih oblastev, ki pri ocenah za ta davek niso poznala prave mere. Še bolj pa je dohodnino diskreditiral zloglasni vojni davek, ki se je pobiral na iptih odmernih podstavah kakor dohodnina. Nemalo je nepopularnosti pripomoglo tudi dejstvo, da dohodnina že po svoji strukturi stavlja na davkoplačevalce v formalnem oziru velike zahteve. Vsled tega je marsikomu odleglo, ko je zaznal z'a sklep vlade, da se dohodnina odpravi. Nonačeto je pri vprašanju odprave dohodnine ostalo vprašanje kdo nai plača račun za to odpravo. Vlada si je to povsem enostavno zamislila: na račun odprave dohodnine naj se poviša davčna merila za druge davke. V tem oziru pridejo v poštev zemljiški davek, hišni davek, davek od podjetij in obrtov in rentni davek. Za reparticijo izpada državnih dohodkov vs'ed odprave dohodnine davek od podjetij, ki javno polagajo račune ne more priti v ozir iz enostavnega razloga, ker bo družbe dohodnine bile oproščene tudi^ po prvotnem gredlogu, ki je po davčnem merilu za ta davek že kombiniral davek po donosu in dohodku. Ako premotrivamo, kateri davek naj se zviša, da pokrije izpad dohodnine, pridemo do zaključka, da bo prisojo iz zapuščine sedanje dohodnine jako težko. Ali naj se zviša' zemljiški davek? Že tedaj, ko ni bilo govora o odpravi dohodnine, so se iz veljavnih agrarnih krogov čuli glasovi, da je ta davek visok, da je treb& do gotove meje oprostiti zemljiško rento itd. V agrarni državi, v kakoršni živimo si torej lahko mislimo, da bodo agrarni našli pota, da se odkrižajo te ded-ščine. Ali naj se poviša hišni davek? Ta je že po oprostitvi vseh kmetskih hiš tako okrnjen, da ne bo nosil znatnih dohodkov. Najemni davek pa. ki je že itak previsoko zamišljen, ne bi prenesel nobenega nadaljnega poviška. Tudi rentni d a vele nas ne bo rešil, kljub že sedaj visokim merilom, ker uči izkušnja, da kapital že naide pota, da se reši previsoke obremenitve. Na j-eklatantnejši primer za to je rentnina po našem sedanjem sistemu, katere se je po napovedi odmerilo za 1. 1926 le okoli 100.000 Din. Nehote se nam končno vsiljene vprašanje, naj pri takem položaju prevzame vso zapuščino ravno trgovina, obrt in industrna? Ali naj se davek od podjetij in .obrtov, ki je že v predlogu predviden na 14% od doseženih do- hodkov, še nadalje poviša? Ali naj plača račun za odpravo dohodnine ravno trgovina, obrt in industrija, katero danes v pravem pomenu besede davi že davek na poslovni promet? Ali naj se zapišejo smrti še oni ostanki trgovine, obrti in industrije, kateri že danes ob težkih gospodarskih prilikah bijejo trd boj za obstanek? Trgovina, obrt in industrija v Sloveniji je že danes po davkih tako obremenjena, da jim država ne more naprtiti novih bremen, ako noče, da izpodkoplje eksistenčne pogoje za slovensko gospodarstvo. V gospodarstvu so potrebni čisti računi. Predno se vlada odloči, kako hoče kriti izpad po dohodnini, naj da gospodarskim krogom vseh panog priliko, da pojasnijo svoj položaj. Šele, ko dobi izjave o povišanih davčnih merilih, naj ukrepa, kako se bo nadomestila dohodnina. Proti dohodnini so se čuli iz najbolj merodajnih krogov prav resni pomisleki. Ako so ti pomisleki res stvarnega značaja, je prav čudno, da se ni nihče pri tem spomnil specialne dohodnine za trgovce, obrtnike in industrij-ce, to je davka od podjetij in obrtov. Ta davek naj bi se odmerjal po istih načelih kakor dohodnina. Ako se dohodnina odpravi, je potrebno, da se istočasno preuredi na načelih dohodninskega davka zamišljen ustroj davka od podjetij in obrtov in opusti ob-dačevanje po dohodkih ter seže nazaj na sistem, ki je pri nas še danes v veljavi za občno pridobnino, to je na ob-dačevanje po zunanjih zmakih in srednji donosnosti v okviru kontingenta, ki naj bi se določil za vsako posamezno pokrajino. Ako bi se kontingent pravično odločil, bi se spravile s sveta pritožbe o neenakomernosti davčnih bremen, država bi v naprej vedela, kolik bo donos davka in bi ne bila izpostavljena opasnositi, da bi davki ne donesli proračunjenega zneska. Ko se predeluje davčni sistem, je potrebno, da se nujno razmišlja tudi o kontingentiranju posameznih davčnih vrst, predvsem davka od podjteij in obrtov. Ob količkaj dobri volji je kontingentiranje tega davka mogoče in bi se dalo urediti tako. da bo ustrezalo temeljni zahtevi naše Ustave, da se davek plačuj po davčni moči in progresivno. Ker mora vsak objektiven človek, ki zna logično misliti, priznati, da veljajo pomisleki, ki se čujejo proti dohodnini, v ravno isti meri tudi za specialno dohodnino trgovcev, obrtnikov in mdustrijcev, je povsem upravičena zahteva, da se v navedeni smeri preuredi tudi ta specialna dohodnina. TRST BO PROGLAŠEN ZA PROSTO LUKO. S 1. januarjem prihodnjega leta bo-»do mnoga italijanska pristanišča, med katerimi sta tudi Trst in Reka, progla- L ISTE K. Iz mesta na pesku. Berlin, sredi decembra. £e zadnjič sem omenil »Tietza« v toliko, da se mislim nanj še povrniti. Kdor je bil kdaj tu, ve, kaj pomeni to ime. Ni reven človek ta gospod, temveč mu njegovo imetje morda marsikdo zavida. Je namreč lastnik več modernih velikih trgovskih hiš, takozvanih »Kauihausov«. V teh hišah, ki so po več nadstropij visoke, dobite vse, kar si le morete misliti. 6 tem je tudi vse povedano in mi predmetov ni treba naštevati. Na pripravnem mestu je v hiši tudi velika restavracija, brivnica, knjižnica, prodajalna voznih listkov in gledaliških vstopnic in ne vem kaj še. Z eno besedo — samo polne denarnice je treba in domovina je rešena. Organizatorjem teh ogromnih trgovin je gotovo delala veliko preglavipo blagajna in oddaja blaga obenem s preventivnimi sredstvi proti tatvinam. Rešili so ta problem — po vzorcu ameri-franakih trgovskih hiš najbrže — v glavnem prav dobro. Pri vsaki stroki je nameščena posebna blagajna z oddelkom za zavijanje in izdajo blaga — takih blagajni je po tristo približno v eni hi- šena za proste luke. Obe komisiji, katerim je bilo poverjeno proučavanje posameznih pristanišč na licu mesta, sta že skoro dokončali svoje delo. Sedaj se nahajata na Siciliji, kjer proučujeta položaj v pristaniščih Palermu, Messini in Cataniji, ki bodo morda imela radi svoje majhne oddaljenosti od Afrike, Balkana in Turčije, še največ koristi od te proglasitve. * * * POMEN INDUSTRIALIZACIJE POLJEDELSTVA ZA OBRT IN INDUSTRIJO. 0 tem predmetu je razpravljal avstrijski zvezni minister za poljedelstvo in gozdarstvo A. Thaler. Primerjal je sedanje kmečko gospodarstvo z gospodarstvom pred 30 leti in je poudarjal pomen intenziviranja poljedelstva za obrt in industrijo. Kmet ustvarja vrednote in mora svoje pridelke prodati, da dobi zanje industrijske izdelke. Ne smemo pozabiti, da mora kriti svoje delovne stroške in da si mora še nekaj prihraniti. Kmet da skupiček svojega dela industrijskim obratom in vsrka od tam industrijsko delo v obliki strojev in po-rabnih predmetov. Dvig kmetijstva je tudi dvig industrije in obrti. Prva naša naloga je, da propagiramo nakup lastnih poljedelskih pridelkov. Stabilizacija lire. 19 LIR = 1 DOLAR. Mussolini in finančni minister Volpi sta že dalj časa čisto na tihem pripravljala stabilizacijo lire. Finančni in industrijski krogi so jo pričakovali z mrzlično napetostjo. Dne 21. t m. zvečer so stabilizacijo oficielno sklenili in potem razglasili. Predpoldnem so je Mussolini dolgo časa razgovarjal s finančnim ministrom, ki se je bil povrnil iz Milana z važnih posvetovanj. Nato se je sestal ministrski svet k izredni seji in je sklenil, da se vpelje v Italiji zlata pariteta na bazi: 19 lir — 1 dolar, 92'46 lir = 1 funt, 3*66 lir == 1 zlata lira. Od srede na četrtek je bil vladni odlok priobčen v Uradnem listu in je stopil v četrtek že v veljavo; to pa zato, da bi bil postavljen mednarodni finančni in trgovski svet pred gotovo dejstvo in da bi bilo preprečeno vsaktero špekulativno izrabljanje. Hkrati je bila izdana odredba, ki pravi: Glede na to, da je italijanska valuta dosegla konenoveljavno prenosljivost v zlat6 po fiksnih tečajih, se morajo vplačila,, ki se plačujejo kot carinski davki, vplačevati pri carinskih uradih v novi zakoniti valuti. S tem je zaključen proces, ki se je že dolgo časa vršil. Mussolini je hotel stabilizirati liro na podlagi: 90 lir — 1 funt; odločili so se pa za bazo: €2-46 lir = 1 funt. S tem je podana tudi relacija do našega dinarja, ki je že dolgo stabilen. 0 posledicah nove stabilizacije bomo še govorili. šil Ze to dejstvo priča, kolik promet mora biti v njih. Slaba stran takih trgovin pa je v tem, da človek pri nakupovanju ravno radi teh blagajn zgu; bi mnogo časa, ker mora pri vsaki nekoliko čakati: dobijo se tudi zbiralni listki, s katerimi je vse nakupljeno blago mogoče plačati naenkrat, vendar je tudi to zamudno. Kako lastniki pri vsem tem »odrežejo«, ne vem natančno, kolikor pa sem iz razgovorov s prodajalci razvidel, gre mnogo blaga iz trgovine gratls, ker ga — pokradejo. Čudno to ni, ker je blago razstavljeno po prodajnih mizah, kjer ga roka podjetnega »kupca« prav lahko doseže. Pri manufakturi to ni toliko nevarno, kot prt kratkem blagu ali pa pri optičnih predmetih, fotografičnih aparatih in podobni robi. Eno pa je gotovo, In to je znanstveno dokazano, namreč, da režija teh podjetij v primeri z manjšimi ne pada, temveč se veča, krije pa ta prirastek na režiji razlika v ceni pri nakupu na debelo. Enaka tvrdka, kot Tietz, je tudi Wert-heim, ki ima ravnotako več hiš. Po mojem mnenju pa jo Tietz, kar se sodobnosti tiče, prekaša. Reklama njihova jo seveda tudi velikosti tvrdk odgovarjajoča. Za Božič ima vsaka hiša kako posebno privlač- Eomercializacija in reorganizacija državnih železnic. (Poročilo zborničnega tajnika I. Mohoriča na plenarni seji zbornice dne 19. XII. 1927.) Zadnja dva finančna zakona vsebujeta za ministra saobračaja dve zelo važni pooblastili. V finančnem zakonu za leto 1926-27 je Narodna skupščina pooblastila s čl. 183 prometnega mini-Btra, da potom uredbe reorganizara celokupno prometno službo v naši kraljevini. Finančni zakon za leto 1927/28 pa pooblašča prometnega ministra s čl. 225, da izvede komercializacijo državnih železnic v najširšem smislu. Bližjih smernic in navodil, kako se naj izvrši reorganizacija odnosno komercializacija, finančni zakon ne navaja ii< je imel minister saobračaja v tem oziru popolnoma proste roke. I. Reorganizacija prometne službe. Prometni minister se je obeh pooblastil poslužil. Na oodlagi nrvega pooblastila je izdal dne 30. marca t. 1. uredbo o organizaciji ministrstva za promet in prometno službo v kraljevini SHS. ki je bila objavljena v »Uradnem listu« z dne 24. avgusta 1.1. štev. 89 uredbe štev. 380. Organizacijo prometne službe se je smatralo za popolnoma interno administrativno zadevo resorta in je bila ta uredba zato bdana brez predhodnega mišljenja in sodelovanja gospodarskih krogov. Po izjavah merodajnih činiteljev je bil namen reorganizaciip ki se je imeli. izvesti na podlagi te uredbe, da se poenostavi železniška uprava, odstrani nepotrebno pisarenje, strogo razmeji kompetenca posameznin organov. pojača nadzor nad vršenjem službe in s tem odgovornost oosamez-nih organov, ki je dosedaj sploh ni bilo. ker je vsak spis romal od ene instance k drugi. Na ta način se je za-n išljalo, da bo mogoče izvesti znatne redukcije pri železniškem oeobju in tako prihraniti velike vsote na izdatkih. zmanjšati režijski stavek železnic, poboljšati bilanco železnic, pokriti deficit in se doseči prebitke, ki bi omogočali, da se ustreže gospodarskim zahtevam po znižanju železniške tarife. Medtem pa ta uredba, ki je, kakor rečeno, že od meseca junija v veljavi in se tudi praktično že izvaja, dosedaj ni niti z daleka izpolnila ciljev, ki so bili na njo stavljeni. Dobra stran te uredbe je, da predvideva sodelovanje gospodarskih krogov pri reševanju železniških vprašanj s tem, da ustvarja poleg že obstoječega tarifnega odbora kot nov posvetovalni organ pri ministrstvu sa-obracaja prometno-gospodarski odbor, v katerem so zastooane vse zbornice po svojih delegatih in katerega naloga je, da oddaja mnenje »o važnih vprašanjih obče politike ministrstva za nost, mnogokrat vprizoritev kakšne pravljice iz »Tisoč in ene noči« v slikah. Seveda to vleče in samo v ta namen je pri dotičnlh oddelkih po par rediteljev. Tako ima n. pr. Tietz na Alesandrovem trgu »Čarobno svetiljko« s krasnimi svetlobnimi efekti. Malčkov seveda mrgoli. Poleg časopisne reklame so zlasti važna izložbena okna, ki jim gre vsa čas*. Mojo 'pozornost so vzbudili predvsem pripomočki zanje. Prav mnogo operirajo aranžerji s posrebrenimi In pozlačenimi — s papirjem prevlečenimi — valji najrazličnejših dimenzij in v najrazno-vrstnejših pozicijah. Efekt je presenetljiv, kakor je sredstvo enostavno. Svoj del doprinese, kar je razumljivo, spretna razsvetljava Izložb, tako da je celoten vtis prav povoljen in bi našim iir ložbenim aranžerjem le privoščil, 8e bi se jim kaj enakega posrečilo. Pri tem pa ne uspe mogoče samo izr ložba, ki ji je predmet n. pr. svila, bro-kat in podobno, temveč je ravno tako efektna tudi ona, kjer je skoro s samimi napisi in par steklenicami povedano, kako napraviš iz likerjeve esenca prvovrsten liker. V tem pa ravno tiči umetnost. ge neVaj o plačevanju in izdaji blaga v trgovinah. Tako pri Imenovanih tvrdkah, kot tudi pri velika večini drugih promet glede na obrambo države m na napredovanje celokupne delavnosti«. Senčna stran uredbe pa je, da uveljavlja popolno centralizacijo železniške uprave v Generalni direkciji ter odvzema oblastnim direkcijam mnogo od njihove dosedanje kompetence, ukinja od dosedanjih osem kar štiri oddelke ter daje oblastnim direkcijam lelokrog izključnih izvreevpMh oblasti po vzoru bivših madžarskih obratnih ravnateljstev. Na podlagi te uredbe sta bila v ljubljanski direkciji s tekočim mesecem likvidirana oddelka za komercijelno, kakor tudi za ekonomsko službo, dočim imata biti računski in finančni oddelek likvidirana koncem letošnjega finančnega leta z dne 31. marca 1928. Osobje, ki je bilo zaposleno po ukinjenih oddelkih, je bilo obenem s prenosom agend pri-deljeno prometnemu odnosno administrativnemu oddelku pomembnejših redukcij in vsled tega prihrankov dosedaj na podlagi te reorganizacije še ni zabeležiti. Zato tudi ni dosežen glavni nanum reorganizacije v pozitivnem smislu, da bi se namreč zmanjšala režija, pač pa že občutijo naši gospodarski krogi negativne posledice ukinitve imenovanih oddelkov. Te se kažejo predvsem v tem, da se bo v bodoče nabavljal skoro ves material za železnice centralno potom ekonomskega oddelka Generalne direkcije, kar pomeni samo po sebi za naše gospodarske kroge občuten udarec. Ma-terijelni izdatki za blago, ki so ga nabavljale direkcije potom licitacij, so znašali brez premoga skoro 200 milijonov dinarjev letno. Železnica potrebuje velike množine gradbenega materijala vseh vrst, železa, mazilnih olj in drugega strojno-tehničnega ter pisarniškega materijala, ki so ga dobavljali direkcijam po večini neposredni interesenti. S centralizacijo teh dobav v Generalni direkciji izgubljajo naše tvrdke veliko na svojem poslovnem prometu, ker je praktično pri sedanji tehniki licitacij težko pričakovati, da bi se moglo naše trgovstvo in obrtništvo, pa tudi industrija v večjem obsegu udeleževati licitacij v centrali. Sicer predvideva uredba, da sme oblastni direktor vršiti po točki 28 čl. 29 nabavke materijala do zneska 100.000 dinarjev, vendar so najglavnejše skupine materijala a priori pridržane centralnemu nabavljanju Generalne direkcije, med njimi ves les in gradbeni materijal, premog, železo, stroji, dela vnišk o orodje in materijal za delavnice, mazila in sredstva za razsvetljavo, laki, barve, obleke, obutev, materijal za opremo vagonov, pisarniSki inventar in pisarniške potrebščina Kakšna bo v okviru izdane uredbe praksa pri nabavljanju materijala, nam da slutiti dejstvo, da Generalna direkcija že sedaj nabira podatke, koliko bodo rabile posamezne oblastne trgovin in od teh pri mnogih malih, celo, dobi kupec blago, ko plača in mu blagajničarka na listku to potrdi b štampiljko. Mislim, da je to prav na mestu in ker ni združeno s prav nika-kimi stroški, bi bilo primemo, 6e se tudi pri nas splošno upelje. S človeškimi slabostmi je treba vedno računati in gornji način je zato prav prikladen. i • Berlinčani pravijo, da že dolgo ni bilo take zime, kot je letošnja če je vse točno, prepuščam odgovornost njim. Res pa je, da je suho vreme že precej dolgo z majhnimi izjemami, in je celo padlo par milimetrov snega. Za Berlin redkost. Na Božič se vse pripravlja. V nedeljo, 12. decembra — pravijo ji »srebrna nedelja« — je bil začetek nakupovanja, 18 decembra je »zlata nedelja«, ko bo božično nakupovanje dosef?'° višek. Pred vojno so imeli tudi »bakreno nedeljo«, ki je pa sedaj ne poznajo več. Trgovine so ob teh nedeljah ves dan odprte. Zato je gnječa po ulicah izredna. Po nekaterih de’lh se zdi, kot da bi se prelivala neka gosta snov ln prometni redarji imajo s to reko prav mnogo posla ta1'«- da 'im ndM beJe roVavice in tiolj ali manj visoki piedestali ne pomagajo. Trgovski plese, ki se bo vršil v soboto dne 14. januarja 1928 ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union, vlada vsesplošno zanimanje in obeta biti v resnici ena najsijajnejših plesnih prireditev letošnje plesne sezije. Prireditveni odbor je s predpripravami neumorno na delu, tako da bodo udeleženci prav prijetno presenečeni. Opozarjamo na to elitno prireditev že danes. Trgovke! Od soprogov zahtevajte za novoletno darilo, da Vas zavarujejo pri Trgovskem dobrodelnem društvu >Po-moč« v Ljubljani, Beethovnova 10. Trgovina. Trgovska pogodba s Turčijo. V našem zunanjem ministrstvu zbirajo in pregledujejo že dalj časa material za pogajanja o trgovski pogodbi s Turčijo. Važnost te pogodbe bo velika zlasti za južne in za severozahodne kraje naše države, torej tudi za Slovenijo. Jug izvaža v Turčijo deloma že sedaj sir in živino, naši kraji pa industrijske izdelke. Pogodba bo ta izvoz vsekakor zelo dvignila. Pogajanja se bodo pričela najbrž na koncu januarja. Trgovinski in industrijski biro za bližnji vzhod v Atenah. V Atenah se je osnoval trgovinski in industrijski biro za bližnji vzhod, ki ima namen, da organizira v Atenah permanentno mednarodno razstavo poljedelskih in industrijskih proizvodov. Biro daje lipovcem in .producentom na razpolago prostore, skrbi za reklamo potom svojega biltena in ima na razpolago tudi skladišča za blago, ko-je se prevaža črez Atene (Pirrei). Ministrstvo trgovine in industrije je prosilo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da o gornjem obvesti vse svoje interesente s pripombo, da v primeru, da pošljejo svoje proizvode biroju za permanentno razstavo, pošljejo obenem tudi podatke o izvoru, količini in ceni proizvodov. V kolikor bi interesenti potrebovali še podrobnejših informacij, jih morejo dobiti pri našem generalnem konzulatu v Atenah. Semenj v Lille se vrši od 6.-22. aprila 1928. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE NAROČNIKOM IN PRIJA 1 EL JEM /TRGOVSKEGA LISTA“ ŽELITA UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO. t. 1. je prejel reparacijski agent od Nemčije 38887 milijard zlatih mark. Ta številka da misliti. Saj je v resnici reparacijski problem vprašanje, okoli katerega se suče vse nemško gospodarstvo in preko katerega ni mogoče kar tako preiti. Je to življensko vprašanje Nemčije, pri čemur je težko reči, kdo ima večji interes na tem, da se reši. Javnost se njegove resnosti v polni meri zaveda, po drugi strani pa tudi ve, kako daleč smejo zmagovalci iti. Žoga, ki jo napihujejo na zapadu, je namreč ravnata ko podvržena naravnim zakonom ko* vsaka druga in če poči? Ja, kaj pa potem. ge poči? 0 tem so si danes na jasnem i eni j drugi, zato je vse bolj previdno in Parker Gilbert svetuje — zdaj tu, zdaj tam. Da Nemci s skrajno konsekvenco ne računajo, je gotovo. Posrečilo se jim je tudi prepričati merodajne kroge o svoji dobri volji in res je, da je to voljo marsikje tudi opaziti, vendar samo e pridržkom, namreč svojim obvezam so pripravljeni zadovoljiti — kolikor morejo, ne več. Pri takih razmerah je tudi to mnogo zato se zatekajo k novemu rešilne-”lu sredstvu — k racionalizaciji gospodarstva, ki jo propagirajo ob vsaki priliki in ki je brez dvoma v etanu, pomagata državi na noge. Kakšne bodo po- sledice te racionalizacije za konkurente, če vpoštevamo žilavoet, s katero se je bodo Nemci lotili, ni težko predvideti, zato velja zanje skrajna opreznost in — posnemanje. Racionalizacija, in sicer prav povsod, bi bila tudi pri nas na mestu, zato o metodah, ki jih nameravajo vpeljati Nemci, mogoče prihodnjič kaj več. TVORNICa KIM.tS' On.MWUUWIRNlUmJTllUUD< OKUŽBA Z.OZ.UUB13ANA ,s.S_ ORIENT W TERPENt i I PRODAJALNA dunajska C. 14 13UBUANA nuamoviNA SCHNEID£R tVEAOVSEK gay,0Vft$TNI HATER3AL-NIZKE Industrija. Angleški barvni trust. Svoj čas, ko se je izvršilo združenje štirih največjih angleških barvnih tovarn, je imel angleški barvni trust ogromno glavnico 56 milijonov funtov. Velik del glavnice pa ni bil vplačan, ker so računi]i s tem, da se bo izvršila izmenjava delnic z nemškim barvnim trustom. Ker so se pogajanja z nemškim trustom sedaj razbila, je dal občni zbo£ upravi pooblastilo, da izda še ne izdane vrednostne delnice po svojem preudarku. RAZNO. »Kupčija z Rusijo«. Z naslovom »Das Oeschaft mit RuBland« sta izdala dr. 0. Deutsch in I. F. Losinsky aktualno brošuro, ki obravnava kot praktični vodnik za trgovce počete k in izvedbo kup-čijskih zvez s Sovjetsko unijo. Pisateljema se je posrečilo, da sta to zelo težko tvarino obdelala tako objektivno in tako lahko umljivo, da more dobiti v knjigi vsakdo pobudo in dragocene praktične nasvete. Založba: »Finanznachrich-ten«, Wien III., Marxergasse 1. Ogrski tobak. Ogrska tobačna produkcija je v zadnjem času v znamenju stalnega kvantitativnega nazadovanja. D očim je znašal tobačni prddelk v letih pred vojsko povprečno 500.000 stotov, so pridelali v letu 1925/26 samo 153.000 stotov. Danes stane producenta 1 stot = 100 kg povprečno 83 pengb. Ker plača monopolna uprava za stot samo 75 pen-g5, bi morali pridelovalci delati z zgubo, in zato rajši pridelovanje tobaka opustijo. Južna Afrika naroča na Nemškem. — Južnoafriška železniška uprava je oddala dobavo 90 lokomotiv šestim nemškim tvrdkam. Ponudbe so prišle razen iz Nemčije tudi še iz Anglije, U. S. A. in iz Italije. Vedeti moramo, da je Južna , AJfjka angleški dojninion., T$ nemški uspeh je Angleže zelo razburil, zlasti še ker v Južni Afriki izjavljajo, da je bil med vzroki odločitve za Nemčijo tudi ta. da morejo nuditi nemške tovarne vsled daljšega delovnega časa tudi nižje cene. Naročilo znaša 11,200.000 mark, je torej zadosti visoko. Seveda pa še ne gre toliko za višino zneska, temveč za dejstvo samo, da je odnesla Nemčija zmago v tekmovanju s tako močnima konkurentoma, kot sta Anglija in U. S. A. Drobne vesti. Beremo, da bo najela naša vlada novo veliko investicijsko posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev. Emitirano bo najbrž v Londonu. — Število brezposelnih v Avstriji se je dvignilo v prvi polovici decembra za 21.300 podpirancev in je naraslo na 121.0uu podpiranih oseb, skoraj tako visoko kot lani. Rekli smo že, da je to sezijski pojav. — Veliki dotok deviz v zadnjem času je dvignil kritje Avstrijske Narodne banke na 901%; obtok bankovcev 9717 milijonov. _ Zaposlenost pri Alpine Montan je začela popuščati in so pričeli z odpuščanjem delavcev. — Na Poljskem bodo ustanovili eksportno zavarovalno droš-l*o, h kateri bo prispevala vlada z 10 milijoni zlatov. Gre v prvi vrsti za izvoz v Sovjetsko Rusijo, ki je slejkoprej še zmi-raj zelo riskanten. — V Italiji so imenovali odbor za študij obratovanja v prostih pristaniščih. Ta odbor je svoje delo končal in je prišel do zaključka, da se morajo carinske meje v obratovanju prostih pristanišč odpraviti. Zaenkrat bodo napravili deset prostih pristanišč. »Trst in Genova naj postaneta najvažnejši središči narodne pomorske trgovine z inozemstvom.« — Na Ogrskem so ustanovili novo veliko papirnico, ki bo izdelovala v prvi vrsti rotacijski papir in bo mogla kriti velik del ogrske potrebe. Pol^o vplačana delniška glavnica nove družbe znaša 3 milijone pengfi. — Eksport tekstilij iz poljskega okraja Lodi je znašal v novembru 392.600 kg v vrednosti 5 4 mil. z’atov in je napram prejšnjemu mesecu (535.500 kg in 6 mil. zlatov) nazadoval tako po teži kot po vrednosti. — Italijansko liro so stabilizirali tako, da je 10 lir enako dolarju, 92 46 lir pa 1 funtu, cnej tozadeven članek. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic ▼ Ljubljani sprejema dc 28. decembra t. 1. ponudbe glede dobave gledalnih stekel in prozornih šip; do 30. decembra t. 1. pa glede dobave 30.000 komadov tračnih žebljev. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem in strojnem ode-lenju te direkcije. Dne 31. decembra 1.1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede oddaje kolodvorske restavracije v zakup. Prodaja. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 28. decembra t. 1. ponudbe glede prodaje lesa. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. TRŽNA POROČILA. Trtne cene v Ljubljani, dne 15. dec. 1927. Govedina: V mesnicah po mestu 19 Din. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. 19, II. 15 do 17, III. 9 do 13, jezika 17 do 20, vampov 8 do 10, pljuč 8, jeter 17 do 19, ledic in moi-ganov 17 do 20, loja 5 do 10 Din. — Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 22-50, II. 20, jeter 25 do 27-50, pljuč 19 do 20 Dm. — Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 25, IL 20 do 23, pljuč 10, je.er 15, ledic 25, glave 7-60, parkljev 6, slanine treoušne 23, slanine ribe in sala 25, mešane 24, na debelo 23-50, masti 28, gnjati 30 do 36, prekajenega mesa I. 30 do 32-50, II. 25 do 27-50, prekajenih parkljev 8 do 10, prekajene glave 10, jezika 36 Din. — Drobnica: 1 kg koštrunovegn 13 do 14, kozličevine 20 Din. — Konjsko meso I. 8, II. 6 Din. — Klobase: 1 kg krakovskih in debrecinskih 40, hrenovk in sa-lalad ter posebnih 32, tlačenk in svežih kranjskih 20, polprekajenih kranjskih 88 do 38, suhih 50, prekajene slanine 25 do 30 Din. — Perutnina: Piščanec večji 20, kokoš 25 do 40, petelin 25 do 30, raca 25 do 80, domač zajec, manjši 10 do 15, večji 18 do 25 Din. — Divjačina: Divji zajec 40 do 00, 1 kg srne 20 do 80 Din. — Ribe: 1 kg karpa in linja 26, ščuke 28 do 30, postrvi 60, klina in mrene 15, pečenke 10 Din. — Mleko, maslo, jajca, sir: 1 Kter mleka 2-60 do 3, surovega masla 40 do 44, čajnega masla 50 do 60, masla 44, bohinjskega sira 28 do 32, sirčka 10, eno jajce 1-75 do 2 Din. — Pijače: 1 liter starega vina 14 do 20, novega 16 do 20, 1 čaša piva 3, vrček 4 do 4-50, steklenica 6*25 do 6*50 Din. — Kruh: 1 kg belega 6, črnega in rženega 5 Din. — Sadje: 1 kg luks. jabolk 8, I. 7, II. 6, III. 4 do 5, ena oranža 150 do 8, limona 0-75 do 1, 1 kg rožičev in Kg 10, dateljnov 24, mandeljnov 48, orehov 10, oreh. jederc 32, suhih češpelj 10 do 12, suhih hrušk 8 Din. — Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 64 do 72, Santoe 48 do 52, Rio 36 do 40, pražene I. 90 do 100, 11. 78 do 80, III. 56 do 60, kristalnega belega sladkorja 14-50, v kockah 16-50, kavne primesi 20, riža I. 12, II. 8-60, 1 Hter nam. olja 18, jedilnega olja 16, vinskega kisa 4 50, navadnega kisa 2-50, 1 kg morske soli 2-60; kamene 8, celega popra <&, mletega 64, paprike III. 28, 1 liter petroleja 7, 1 kg testeoia 1. 12, II. 10, pralnega luga 350, čaja 80 Dia. — Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 675, št. 0 5-50, št. 1 5-25, št. 2 5, št. 4 4 50, SL 6 4, kaše in ješprenja 6 do 7, ješprenjčka 1® do 13, otrobov 2-50, koruzne moke in koruznega zdroba 3 do 4, pšeničnega zdroba. 6 do 7, ajdove moke I. 9, II. 6 do 8, ržene moke 4‘50 do 5 Din. Izšla Je Blasnlkoya m prestopno loto UH, klmMM »VELIKA PRATIKA« Je saje atarejil alovenaki kmeti jaki koledar, koji je bil ie od naših pradedov najbol vpoitevan Is Je ie danea najbolj obrajtan. Latotaja oblina iadaja aa odlikaja po bogati vaabisl la ritkah. »TUJKA PRATIKA« ja aaJbolJM la aajoanojii druSaaU koledar Dobi ae v vaeh trgovinah po Slo-▼eniji In atane 5 Din. Kjer bi Je ne bilo dobiti, naj ae natroN po doplaniei pri I IMb nsliliU tiskarna la IMofraflCal aavod Ljubljana« Breg 12 TRGOVSKI LIST, 24. decembra 1927 tUt«H»IJ*aa Uta 188*. Telefon št. 2016. ' (OHADSKA ŠTE!MOi\IC\) Poštni ček 10.5M. Ustanovljena Uta 1889. . ■> F.JimjAM, Prešernova ulica. Sprejema vlog* na hranilne knitž!cc kakor tudi na tek, račun 1» sicer Stanje Vloženega denarja pnvti naiu»bd'helšei6M obrito siniti. H . niln c« ol»čuje zlasti za vio«e Stanje vlolenega denarja nad 250 milijonov dinarjev ---—---------—“——T----------7~~Z---------:-----—----------------- nad 1000 milijonov kron ______________________________ proti riognvoriem odpovedi! v tekočem računu naivišje monoce obresti. __________ Jamstvo M vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, Je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnegs premoženja še mesto Ljubljana j i vsesa premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni In občine občinski denar. > ■■■■■«■ NaSi rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naSi hranilnici, k e. je denar tu popolnoma varen. — ■ Tryovci in industrijci TRGOVSKI — LIST! — se priporoča za oglašanje Pri štabu Komande 8. žandarmerijskega polka se bo vršila dne 24. januarja 1928 ob 11. uri prva ustmena licitacija za nabavo furaže (konjske krme), potrebne za ljubljansko garnizijo, in sicer za: 6250 kilogramov ovsa, 7400 kilogramov sena in 2500 kilogramov slame. Pogoji se moreio vpoe^edati vsaki dan med uradnimi urami pri navedeni komandi. — Kavcija znaša 5% od celokupne vrednosti nabave (tuji državljani 10%). E. Br. 13.922. Iz pisarne Komande 8. žandarmerijskega puka v Ljubljani, dne 20. decembra 1927. safamčeno pristne, izborne kakovosti, tj tscdelan samo Iz pravih gorskih malin, *| kakor tudi neoslafen MALINOV SOK || (Succus), proda a -v vsaki množini po | zmernih cenah tv eni ca * - J „ALKOw | družba z o. z. LJUBLJANA, KollaSeJ. ? MMiaiimffiiriB[niii[i?ii'iriin'riiwi!i um' hmj iu——m— Brzojavi: Krlspercoloniale Ljubljana. - Telefon štev. 2263. 1 M1RTNS vene« in šopke za poroke najnovojiih | oblik, boSItne prtička j (rutica), umetno cvetlice 1 in peresa, nagrobne vence I. t. d. nudi po konkurenčnih cenah Cvetličarna Podčetrtek Lastnik < RADO PREGRAD. Spedjalijeta: | Mlrtnl venci In lopkl. Trajno In kor stno d»rii< a Bo?ič in Novo leto j* šivalni stroj znamke CrMzn«»r in > dl*»r v raznih-opremah. — Do Bržlč« snatno »niiane cen« Kdinn le pri Josip Petellncu, Ljubijan« blii.u Hrcš«rn«’vega spomenik*1 « b vodi. — Tudi na obrok**- Oglejte si razstavo brez obveznosti nakupa._____________________ Ljubljana.. Lastnika: ALOJZIJ LILLEG in JOS. VERLIČ Veletrgovina kolonijame robe! Velepr&žarna kave. Mlini za dišave. Veletrgovina Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka Mineralne vode. Pri štabu Komande 8. žandarmerijskega polka se bo vršila dne 24. januarja 1928 ob 11. uri ustmena licitacija za nabavo 130 prdstorninskik metrov bukovih drv za kurjavo, potrebnih v Ljubljani. Pogoje se more vpogledati vsak dan ob uradnih urah pri navedeni komandi. Kavcija znaša 5% od celokupne vrednosti nabave (tuji državljani 10%). E. Br. 18.853. » ■ \ Iz pisarne Komande 8. žandarmerijskega puka v Ljubljani, dne 20. decembra 1927. v Uubllani Ceniki na razpolago. — Točna postrežba. Špecerijsko blago raznovrstno Žganje, moke in deSelne prh tfelke. • Raznovrstne rudninsko vodo. Lastna pralama sa kavo In mlin sa dišavo i elektriCnlm obratom. c ** Ceniki na razpolago I tovarna vinskega kisa, cL z o. z„ Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Zahtevajta ponudbo 1 • • TehniCno in higijenttno najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. n Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta la, ILnadstr. C Tovarna perila ..TRIGLAV" > KUVERTA« iiiiiuiiimHiiiiiiiuuiiimimmiiimuiiiiiuiiiii! DRUŽBA Z O. Z. tvornica kuvert In konfekcija papirja LJUBLJANA Volarski pot štev. 1 Karlovška cesta štev. 2. Ljubljana, Kolodvorska til a priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega moikega^perila. --------- VELETRGOVINA kolonllalne in Špecerijske robe IVAN JELAČIN LJUBLJANA sloga sveZe pre* To^m in solidna sne kave, mletih [jMaffi postrežba I iiav in rednlaike vode. i 1 Zahtevajte cenik! Trgovski list 30 priporoča p. n. trgovcem, indu-atrl/cem In obrtnikom za naročanje, razširjanje In inaerlran/e. Časopis za irgovino, industrijo in obrl Ureja ANTON PODGORŠEK. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot kdajatelja in tiskarja: A SEVER, Ljubljana.