IIP Slovensko Ljudsko Gledališče Celje
I S #
NEVI KOMEDIJ
od 19. februarja do 14. marca 2010
UP Slovensko Ljudsko Gledališče Celje
Gledališki trg; 5, 3000 Celje
Mag. Tina Kosi, upravnica
Dr. Borut Smrekar, pomočnik upravnice
Janez Pipan, režiser
Tatjana Doma, dramaturginja
Miran Pilko, tehnični vodja
Jože Volk, lektor
Jerneja Volfand, vodja programa Telefon+386 (0)3 4264 214 Faks +386 (0)3 4264 220 E-naslov jerneja.votfand@slg-ce.si
Barbara Herzmansky, vodja marketinga in odnosov z javnostmi Telefon +386 (0)3 4264 205, +386 (0)51 651 821 E-naslov barbara.herzmansky@slg-ce.si
Urška Zimšek, blagajničarka Telefon +386 (0)3 4264 208 E-naslov blagajna@slg-ce.si (Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 12.00 in uro pred predstavo.)
Tajništvo
Janja Sluga, poslovna sekretarka Telefon +386 (0)3 4264 202 Faks +386 (0)3 4264 220 Centrala +386 (0)3 4264 200 E-naslov tajnistvo@slg-ce.si
Spletna stran www.slg-ce.si
Ustanovitelj SLG Celje je Mestna občina Celje.
Program gledališča finančno omogoča Ministrstvo za kulturo
SVET SLG CELJE	•
Tatjana Doma, Miran Gracer, Zdenko Podlesnik (predsedni Stane Seničar, mag. Anton Šepetave
ČLANI STROKOVNEGA SVETA SLG CELJE
Milena Čeko Pungartnik, Marijana Kolenko, prof. dr. Radko Minca Lorenci, Barbara Medvešček, dr. Katja Mihurko Pi 'ž (predsednica)
v/jmm
O ^ §l°vensko Ljudsko
Gledališče Celje
<y
NEVI KOMEDIJE0
(pfi 19. februarja do 14. marca 2010
ABONMA
TEKMOVALNI PROGRAM
Petek, 19. 2., ob 19.30 OTVORITEV FESTIVALA
Marko Bratuš
KRPAN VS. BRDAVS
Režiser Marko Bratuš, Kulturni zavod HULT
Sobota, 20. 2., ob 19.30
Petek. 12. 3., ob 19.30_____
Carlo Goldoni
NENAVADNA PRIGODA
Režiser Luka Martin Škof, SNG Nova Gorica
Sobota, 13. 3.. ob 19.30
Nikolaj Vasiljevič Gogolj
REVIZOR
Režiserka Mateja Koležnik, PG Kranj
Dario Fo, Franca Rame
SVOBODNI ZAKON
Režiser Samo M. Strelec, Narodni dom Maribor, Novi ZATO.
Petek. 26. 2., ob 19.30___________
Andrej Rozman Roza, Davor Božič
NERON
Režiser Matjaž Zupančič, SNG Drama Ljubljana
Sobota, 27. 2.. ob 19.30__________
Milan Jesih
TRIKO
Režiser Luka Martin Škof, SLG Celje
Petek, 5. 3.Lob 19.30
Marius von Mayenburg
GRDOBA
Režiser Boris Kobal, MGL
Sobota, 6. 3., ob 19.30 Ettore Petrolini
CHICCHIGN0LA
Režiser Boris Cavazza, Gledališče Koper
Nedelja, 14. 3., ob 19.30 ZAKLJUČEK FESTIVALA
Ken Ludwig
Tl NORI TENORJI
Režiser Jure Rudolf, Narodno gledališče Kikinda
SPREMLJEVALNI PROGRAM
Nedelja, 21. 2.. ob 17.00 Tadej Toš
ZAPUFANPIKASN
Stand up komedija
Nedelja, 28. 2., ob 17.00_
Lutz Hubner
MARJETKA, STR. 89
Režiser Samo M. Strelec, MG Ptuj
l
Nedelja, 7. 3., ob 17.00
Iztok Mlakar
DU0HTAR POD MUS!
Režiser Vito Taufer, SNG Nova Gorica, Gledališče Koper

Drage obiskovalke, spoštovani obiskovalci festivala Dnevi komedije 2010!
Foto Damjan Švare
Že devetnajstič bo Slovensko ljudsko gledališče Celje gostilo številne najboljše komedije preteklega leta na svojem odru. Ponosni smo, daje dr. Danilo Turk častni pokrovitelj Dnevov komedije, kljub težkim časom so se Mestna občina Celje in župan Bojan Šrot, Ministrstvo za kulturo ter številni sponzorji in donatorji ponovno odzvali naši prošnji in finančno podprli festival, ki v naše mesto prinaša dobro voljo, smeh in razigranost. Selektorica festivala, dramaturginja Tatjana Doma, je izbrala osem tekmovalnih predstav in štiri spremljevalne predstave, ki bodo tako kot pretekla leta uprizorjene ob koncih tedna na velikem odru SLG Celje. Želimo si, da bi se nam v čim večjem številu pridružili tudi Vi, saj je ta festival namenjen prav Vam. Upamo, da Vam bo čas v družbi izvrstnih komedijantk in komedijantov žlahtnih predstav iz vse Slovenije hitro minil in da se boste zabavali ter nasmejali do solz. Ob zaključku festivala bomo tako kot vsako leto podelili nagrade za žlahtno komedijantko, žlahtnega komedijanta, žlahtnega režiserja, žlahtno predstavo, žlahtno komedijsko pero in nagrado občinstva.
19. februarja 2010 se bo kot že tolikič dvignila zavesa in pričel se bo mesec veselja v gledališču.
Dobrodošli!
mag. Tina Kosi, upravnica SLG Celje
Spoštovani!
Mnoga znamenja pričajo, da živimo v žalostnih časih, saj draginja tare in davhi tišče - kot je rekel Cankar v Hlapcih. Pravimo celo, da so to časi globalne krize, ki načenja tudi slovensko duhovno zavest. Razlogov, da med obema simboloma gledališča iz stare Grčije izberemo tisto cmeravo, je vsak dan veliko... pa tudi sicer smo Slovenci nekako sprejeli mnenje o tem, da smo bolj žalosten narod.
Celje pa seje letos že devetnajstič odločilo, da vsaj za kratek čas izobesi tisto drugo, smejočo masko in tako pokaže, da se znamo Slovenci tudi smejati. Dnevi komedije so tako dobrodošla spodbuda ne le gledalcem temveč tudi ustvarjalcem, ki jih čaka nagrada za novo in izvirno slovensko komedijo. Ta žlahtna zvrst umetniškega literarnega ustvarjanja bolj poredko obogati naš kulturni prostor, zato seje vedno znova veselimo.
In ker že od Linhartovega Matička naprej velja, da imamo Slovenci najraje komedijo, ki sloni na bistrem, vedrem in lucidnem dialogu, želim, da bi bile prav to odlike letošnjih Dnevov komedije v Celju!
dr. Danilo Turk, predsednik Republike Slovenije
Čas, ko se v knežje mesto naseli smeh
Življenje se v januarju po prazničnem decembru zopet postavi v ustaljene tirnice. Ko v hitrem življenjskem tempu drvimo novim izzivom naproti, se nam v mesecu februarju velikodušno odprejo vrata tradicionalnega festivala odrskega smeha. Dnevi komedije nam že dolgih 19 let ponujajo nekaj povsem edinstvenega - živahno kulturno dogajanje, ki je že zdavnaj preseglo lokalne okvire. Še več: komedijantski utrip pozna Slovenija, spoznavata ga tudi Evropa in svet.
Festival, ki je lani zakorakal v polnoletnost, ima močno sporočilno vrednost. Jasno nam sporoča, da poleg izjemnih odrskih prireditev nosi glas Celja v svet in v naše mesto privablja ljubitelje odra od blizu in daleč. Zagotovo je za vsakega obiskovalca obisk festivala nepozabna izkušnja. Ko se dvigne gledališka zavesa, ko dihamo znani vonj odrskih desk in občudujemo umetnost igranja, za nekaj časa pozabimo na vsakdanje skrbi in se prepustimo smehu in razvedrilu.
V Celju zato prireditvi Dnevi komedije vsa ta leta ponosno stojimo ob strani in jo podpiramo. Še posebej pa občudujemo trdo in požrtvovalno delo Slovenskega ljudskega gledališča, ki prireditev vsako leto izpelje profesionalno in v zadovoljstvo obiskovalcev. Danes bi si dogajanje v Celju brez festivala težko predstavljali, saj je del Celja in Celjani del njega.
Festival je čas, ko se v knežje mesto naseli smeh. Veliko smeha.
Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje
Večer za več smeha
»hadar je le možno, se od srca nasmejte, tudi samemu sebi, čeprav je to najtežje,« je najboljša bobu blog izjava avtorja Rajka Stropnika v Večerovi akciji Bob leta 2009.
In če malo pomislimo, bi bilo dobro, da bi se več smejali. Zato je festival Dnevi komedije še kako dobrodošel. Če damo tisto najtežje na stran - namreč da se znamo nasmejati tudi sami sebi, bo priložnosti za smeh v celjskem Talijinem hramu na pretek.
Pri Večeru smo veseli priložnosti, da kot glavni medijski pokrovitelj tudi letos podpremo festival Dnevi komedije, enega najpomembnejših kulturnih dogodkov v Celju.
Dobro sodelovanje s SLG Celje nam veliko pomeni, saj nam omogoča, da prispevamo h kulturnim prizadevanjem na celjskem območju.
Vsem obiskovalcem festivala želimo, da uživate v veselih in šaljivih gledaliških predstavah. Dneve komedije izkoristite za več smeha. Iz srca.
Uroš Skuhala, direktor ČZP Večer, d. d.
Okužite se s smehom
Drage obiskovalke in obiskovalci festivala Dnevi komedije 2010!
Nekateri zapiski navajajo, da so bile v Grčiji bolnišnice zgrajene blizu gledališč. Pacienti so tako lahko slišali smeh vesele publike, kar jim je pomagalo k hitrejši ozdravitvi. Že v trinajstem stoletju so nekateri kirurgi uporabljali smeh za odvračanje pozornosti od bolečin pri posegih. Prve raziskave o vplivu smeha na telo so bile opravljene že pred več kot Foto Damjan Švare šestdesetimi leti, pred dvajsetimi pa je gelotologija, znanost o smehu, ki znanstveno analizira nasmihanje, hihitanje in krohotanje, dobila pomembnejšo mesto znotraj medicinske stroke. Gelotologi ugotavljajo, da gre ljudem, ki se radi smejejo, v življenju veliko bolje kot slabovoljnežem. Spoznanje, da nas smeh osvobaja, uspešno uporablja provokativna terapija, pri kateri predstavimo svoje težave pretirano popačeno in norčavo, da se smejimo samemu sebi in se s tem naučimo opazovati težave z drugega zornega kota. S tako terapijo se uspešno zdravita strah in depresija.
Čeprav gelotologi menijo, da bo potrebnih še več raziskav na tem področju, ni več nobenega dvoma, da smeh krepi dobro počutje in izboljšuje zdravljenje, saj uravnava krvni tlak, krepi telesne mišice, izboljšuje prekrvavitev, zavira bolečino, ker poveča število endorfinov, krepi imunski sistem, ker poveča število protiteles, blaži bolezni dihal, še posebej astmo, zaradi povečanega pretoka krvi deluje kot masaža notranjih organov, odpravlja stres, ker se zmanjša količina hormona epinefrina in kortizola, smeh izboljša spanec, je aerobna vaja, daje obrazu sijaj in ga pomladi, z nasmeškom na obrazu pa tudi zgledamo lepši. Indijski kardiolog dr. Madan Kataria, ki so ga klicali Veseli zdravnik iz Indije', je leta 1995 ustanovil šolo Joga smeha.
Na žalost pa današnje raziskave kažejo, da se ljudje z leti smejemo vedno manj. Povprečni Evropejec se nasmeje do petnajstkrat na dan, otroci celo po štiristokrat. V skupini se
nasmejemo tridesetkrat pogosteje, kot če smo sami. Še v petdesetih letih prejšnjega stoletja naj bi se brez zavor smejali tudi po osemnajst minut na dan, danes pa se smejemo trikrat manj, celo največji šaljivci se ne smejejo več kot šest minut na dan.
Zato gelotologi svetujejo, naj zavestno iščemo dražljaje, ki nas spravijo v smeh, naj gremo na primer v gledališče na ogled komedije, da se bomo nasmejali in si polepšali življenje. Festival Dnevi komedije v Celju je idealna priložnost, da uporabimo svoje obrazne mišice in si obraz razgibamo v nasmeh, da ponovno odkrijemo veselje do življenja, da si dovolimo, da se po predstavah počutimo prav po otroško razigrani, kar se nam v stresnem tempu in ob obveznostih vsakdana skorajda ne zgodi več.
Mogoče bo že en tak večer učinkoval kot čudežna tableta, da se bomo lažje veselili prav vsake minute dneva vsakdanjega življenja in se lažje spopadali s težavami.
Izmed devetnajstih prijavljenih predstav sem v tekmovalni program festivala Dnevi komedije 2010 uvrstila osem komedij preteklega koledarskega leta, ki so me spravile v smeh, mi hkrati nudile vrhunske gledališke užitke, nekatere izmed njih pa so smeh spretno uporabile kot sredstvo, ki publiko zmehča in sprosti do te mere, da se lažje prepozna v ogledalu, ki ji ga nastavlja komedijska uprizoritev, pa naj ta smeši medosebne odnose, stereotipne značilnosti večine ali manjšine ali pa družbenopolitični vsakdan. Spremljevalni program Dnevov komedije 2010 je zastavljen kot retrospektiva najbolj odmevnih oz. po izboru publike najbolj žlahtnih uprizoritev. In sicer: ZapufanPikaSnie po predstavi Hamlet, kije na Dnevih komedije 2008 prejela tretjo najvišjo oceno po izboru občinstva v zgodovini festivala (4,8861), drugi celovečerni stand up šov igralca Tadeja Toša, ki nam popolnoma brez zavor zmeče v obraz vse stereotipe današnje slovenske družbe; komedija o dogajanju v gledališkem zakulisju Marjetka, str. 89 je žlahtna komedija Dnevov komedije 2001 po izboru občinstva z drugo najvišjo oceno v zgodovini festivala (4,9053); gledališka uspešnica Duohtarpod mus! je žlahtna komedija po izboru občinstva Dnevov komedije 2008 z najvišjo oceno v zgodovini festivala (4,9494)!
Smeh je na srečo hitro nalezljiv. Pridite na Dneve komedije 2010 in se okužite s smehom, okužite z njim svoje prijatelje, poslovne partnerje, ljudi, ki jih imate ali pa nimate radi, soseda v dvorani, bežnega znanca s ceste in morda bo kdo izmed njih vsaj za hip videl svet z drugega zornega kota v drugačnem barvnem odtenku!
Tatjana Doma, selektorica festivala Dnevi komedije 2010
SKLEP O NAGRADI ŽLAHTNO KOMEDIJSKO PERO
Strokovna žirija v sestavi Mojca Kranjc, Tatjana Doma in mag. Tina Kosi (predsednica žirije) je izmed 13-ih prispelih tekstov izločila 3 tekste zaradi nespoštovanja formalnih pogojev natečaja (anonimnost, predhodna javna objava teksta). Izmed preostalih 10-ih tekstov seje žirija soglasno odločila, da nagrado žlahtno komedijsko pero podeli avtorju besedila z naslovom Nežka se moži.
Obrazložitev
Komedija za tri osebe se navezuje na eno najbolj znanih situacij v slovenski klasični komedijski literaturi in jo na duhovit način nadgrajuje in modernizira. Avtorje pokazal posluh za gledališko situacijo in oblikovanje dramskih likov. Posebna odlika besedila je jezik, ki je ob visoki kultiviranosti tudi zelo bogat, izviren in izjemno živ. Žirija meni, da je Nežka se moži komedija v najbolj žlahtnem pomenu besede.
RAZPIS NATEČAJA ZA IZVIRNO SLOVENSKO KOMEDIJO
Mestna občina Celje kot pokroviteljica in Slovensko ljudsko gledališče Celje kot organizator razpisujeta
JAVNI ANONIMNI NATEČAJ ZA IZVIRNO KOMEDIJO (ŽLAHTNO KOMEDIJSKO PERO).
Nagrado v višini 4.500,00 EUR bo podelila žirija, ki jo imenuje SLG Celje.
POGOJI NATEČAJA
•	Komedija mora biti napisana v slovenskem jeziku in ne sme biti objavljena ali uprizorjena.
•	Avtorji komedij naj upoštevajo možnost uprizoritve za največ t. i. srednje veliko igralsko zasedbo.
•	Avtorji morajo poslati tri izvode komedije, svoje avtorstvo bodo dokazali s četrtim izvodom.
•	Pravico do krstne uprizoritve nagrajene in drugih poslanih komedij ima SLG Celje.
•	Nagrada ne izključuje avtorskega honorarja.
•	Članstvo v žiriji izključuje možnost sodelovanja na natečaju.
•	Moralno in pravno so za izvirnost komedije odgovorni avtorji.
Avtorji morajo svoje komedije poslati do 30. septembra 2011 (poštni žig) na naslov Slovensko ljudsko gledališče Celje, Gledališki trg 5, 3000 Celje, s pripisom »Za natečaj«. Prejetih tekstov ne vračamo. Odločitev žirije bo objavljena v medijih.
Nagrada bo podeljena na Dnevih komedije 2012.
OCENJEVALCI DOSEŽKOV
Žirija Onevov komedije 2010 bo za žlahtno predstavo, žlahtnega režiserja, žlahtno komedijantko in žlahtnega komedijanta leta tudi letos podelila nagrade najboljšim. Žirijo sestavljajo:
•	dramaturginja in muzejska svetovalka Mojca Kreft,
•	pesnik, dramatik in prevajalec Ervin Fritz,
•	skladatelj, dirigent, violinist in organizator Nenad Firšt.
NAJBOLJŠA PREDSTAVA PO OCENI GLEDALCEV
Tekmovalne predstave bodo tako kot vsako leto ocenjevali tudi gledalci z ocenami od ena do pet.
KOMEDIJANTKA ALI KOMEDIJANT VEČERA
Vsak večer bodo gledalci izbrali komedijantko ali komedijanta večera.
NAGRAJENCI DNEVOV KOMEDIJE 2009
ŽLAHTNA KOMEDIJANTKA Saša Pavček (Gospa ministrica, SNG Nova Gorica in Gledališče hoper)
ŽLAHTNI KOMEDIJANT
Uroš Smolej (Sugar - Nekateri so za vroče, MGL)
ŽLAHTNI REŽISER Dušan Jovanovič (Gospa ministrica, SNG Nova Gorica in Gledališče hoper)
ŽLAHTNA KOMEDIJA
Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Tuje hočemo - svojega ne damo (SNG Drama Ljubljana)
ŽLAHTNA KOMEDIJA po izboru občinstva
Sugar - Nekateri so za vroče (MGL)

Kulturni zavod KULT
Marko Bratuš
KRPAN VS. BRDAVS
Medcivilizacijska tragikomedija Krstna uprizoritev
Režiser Marko Bratuš
Scenografinja in kostumografinja Jasna Vastl
IGRALCA
Brdavs Andrej Murene Krpan Tomo Tomšič
Premiera 23. aprila 2009 Predstava traja 55 minut in nima odmora.
Komedija Krpan vs. Brdavs se poigrava z idejo, kaj bi se zgodilo, če bi se potomca Martina Krpana in Turka Brdavsa danes srečala na Dunaju. Kdo bi bil danes junak, kdo agresor, kdo bi koga rešil pred čim in zakaj - in navsezadnje, kdo bi zmagal in kaj zmaga sploh je. Sodobna, satirična različica Martina Krpana z noto medkulturnega dialoga in družbene kritike postavlja pod vprašaj stereotipe, ki jih še danes gojimo do drugačnih in oni do nas.
Pri Levstiku se dva klena moža, vsak predstavnik svojega imperija, spopadeta za čast svoje dežele. V tej predstavi pa se stvari odvijejo nekoliko drugače. Martin Krpan in Brdavs se začneta pogovarjati. Navsezadnje sta le človeški bitji - vzpostavita dialog enakega z enakim, kije pravzaprav medkulturni dialog: Martin Krpan je namreč predstavnik zahodne civilizacije in krščanstva, Brdavs pa vzhodne in islama. Ko med
Narodni dom Maribor, Novi ZATO.
Dario Fo, Franca Rame
SVOBODNI ZAKON
(Coppia aperta, quasi spalancata)
Prevajalec Gašper Malej
Avtorja priredbe Tamara Matevc in Samo M. Strelec, Novi Zato.
Režiser in scenograf Samo M. Strelec
Kostumograf Leo Kulaš
Asistenta režiserja Mateja Toplak in Alen Štruc
IGRALCA
Samanta Ribič Nataša Tič Ralijan Rok Ribič Tadej Toš
Ob uprizoritvah Fojevih komedij izven Italije so le-te - z namenom učinkovito povzeti lokalno socialno situacijo - zelo pogosto deležne predelav in tako so se odločili tudi ustvarjalci predstave Svobodni zakon. Samanta in Rok Ribič sta zakonca srednjih let, Primorka in Štajerc, ki sta si spletla gnezdo v Ljubljani. Rok Ribič, neutrudni čezplotni rekreativec, se mora soočiti z dejstvom, da se je za tovrstno športno aktivnost ogrela tudi njegova žena in da ga bo na tem področju vsak čas posekala. Ponižanje je boleče in čas je za razmislek o pravi definiciji svobodnega zakona: Svobodni zakon je zakon, v katerem je brez obveznosti samo mož, ne pa tudi žena. Ko bi ženske to že enkrat dojele, bi bil svet precej lepši in življenje dosti enostavnejše.
Franca Rame, žena Daria Foja, je že leta 1977, s serijo oddaj za državno televizijo Spregovorimo o ženskah in z lepljenkami l/se za dom, posteljo in cerkev, kritično ocenjevala realne možnosti ženske emancipacije, glasno opevane enakopravnosti moškega in ženske in se neusmiljeno norčevala iz primitivnosti moškega šovinizma.

TEKMOVALNI PROGRAM
SNG Drama Ljubljana
Andrej Rozman Roza, Davor Božič
NERON
Pop rock opera Krstna uprizoritev
Režiser Matjaž Zupančič
Dramaturginja Darja Dominkuš Scenograf Alen Ožbolt Kostumografinja Bjanka Adžič Ursulov
Koreografinja Tanja Zgonc Lektorica Barbara Korun Avtor glasbe in korepetitor Davor Božič Oblikovalec luči Andrej Hajdinjak
IGRALCI

Neron, rimski cesar Jurij Zrnec
Anej Seneka, Neronov učitelj, filozof in pisatelj Janez Hočevar k. g.
Tigelin, prefekt pretorianske garde Saša Tabakovič Agripina, Neronova mama Polona Vetrih Popeja, Neronova druga žena Pia Zemljič k. g.
Oton, Neronov prijatelj, prvi Popejin mož Matija Rozman Akte, osvobojenka, Neronova ljubica Maša Kagao Knez k. g,
Nika Rozman k. g, Nina Rakovec AGRFT, Tjaša Hrovat AGRFT, Alja Kapun k. g.,
Maja Kalafatič k. g., Domen Valič k, g., Gregor Luštek k. g., Dušan Teropšič k. g., Igor Sviderski k. g., ViraVVeis AGRFT
Orkestracija in glasbena produkcija Davor Božič
Izvajalci Roman Ratej (bobni), Janez Hace (bas kitara), Andrej Pekarovič, Uroš Usenik (klasičnafr UJjkustična kitara), Jure Koncilja (električna kitara), Davor Božič (klaviature), Rok Zgonc, Žiga Cerar, Jerneja Pačnik, Barbara RajeLč (violina), Vanja Ivankovič (flavta), Eva Tušar Suhadolc (oboa), Maja Burger (fr. rog), Miha KadjliflbJpozavna), Miha Smrekar (trobenta). Zbor: Jernej Malik, Jure Bizjak, Matija Vodopivec, Tina Gaclro, Eva Knafec, Maja Brank
Petek, 26. februarja, ob 19.30
Premiera 14. marca 2009 Predstava traja 2 uri in 15 minut in ima odmor.
Z besedilom za pop rock opero Neron je Andrej Rozman Roza segel v zakladnico svetovne zgodovine - stari Rim, v katerem se zrcalijo domala vsi poznejši politični modeli in problemi oblastnikov ter njihovih podanikov vse do današnjega časa. Zgodba Nerona, enega najbolj razvpitih cesarjev in tudi precej zaslužnega za propad rimskega imperija, je zabavna in okrutna obenem, predvsem pa duhovito vpeta tudi v današnji čas, ki poleg politikov slavi samo še takšne in drugačne zvezdnike, pri katerih bolj kot talent in dosežki štejeta drznost in medijska razkričanost. Roza je v Neronu na podlagi natančno preštudiranih in v besedilo vključenih zgodovinskih dejstev odkril idealen primer brezobzirnega avtokrata z višjimi, tokrat »umetniškimi« cilji. Predvsem pa v svoji umetniški vnemi izgublja občutek za realnost in gre dobesedno čez trupla, tudi tista svojih najbližjih. V tej »zgodovinski« operi se mešajo politika, umetnost, seks, oblast, megalomanija in neuravnovešenost, zabave in usmrtitve. Neron želi vse uničiti, da bi vse postavil na novo, lepše in večje, predvsem svoj spomenik. Njegovo prizadevanje po tragediji kot najvišji obliki umetnosti pa se izteče v kruto, tragikomično, avtoironično, pri Rozi tudi zabavno zgoščeno, zgodovinsko lekcijo o propadu neke dinastije. Še eno, iz katere se zmeraj znova nič ne poučimo.
Andrej Rozman Roza je prejel nagrado Prešernovega sklada 2010, med drugimi stvaritvami zadnjih dveh let je nagrajen tudi njegov libreto za pop rock opero Neron.
SLG Celje
Milan Jesih
TRIKO
Ena dejanska burka
Režiser Luka Martin Škof Dramaturginja Urška Brodar Scenograf Miha Knific Kostumografinja Nadja Bedjanič Avtor glasbe Matej Končan Kleemar Koreograf Dušan Teropšič Lektor Jože Volk
BURCATIS PERSONAE Špela Anica Kumer Anita Barbara Medvešček Erik Bojan Umek Franc David Čeh
V eni dejanski burki Triko pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih duhovito preigrava niz situacij, v katerih v ospredje postavlja odnos med moškim in žensko. Skozi posamične fragmentarne prizore postavlja pred nas arhetipske situacije iz vsakdanjega življenja parov, ki se ljubijo, prepirajo, varajo ...
Štirje protagonisti se pojavljajo v najrazličnejših vlogah in se zapletajo v različne ljubezenske večkotnike. Ljubezenske dogodivščine jih vodijo v komične situacije, ki bi se lahko precej nesrečno končale. Pa vendar se vsak od njih vedno znova spretno izogne nevarnim posledicam ljubezenskih pustolovščin. Rdeča nit vseh prizorov sta ljubezen in seksualnost, ki vodita protagoniste v burne ljubezenske dogodivščine, ki jim spremenijo življenje. Kljub komičnosti situacij pa vsa ljubezenska srečanja govorijo o v sodobnem svetu čedalje značilnejši plehkosti in površinskosti medsebojnih odnosov.
Mestno gledališče ljubljansko
Marius von Mayenburg
GRDOBA
{Der HaBliche)
Prva slovenska uprizoritev
Prevajalec Milan Štefe Režiser Boris Kobal Dramaturginja Alenka Klabus Vesel Lektorica Maja Cerar Scenograf Jože Logar Kostumografka Bjanka Adžič Ursulov Asistentka režiserja Maja Boh Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik
IGRALCI
Lette, grdoba Uroš Smolej
Scheffler, Lettejev šef Scheffler, kirurg Marko Simčič
Fanny, Lettejeva žena Fanny, bogata stara dama Fanny, kirurgova asistentka Mojca Funkl Karlmann, Lettejev asistent Karlmann, sin bogate stare dame Gaber K. Trseglav
Raziskovalec Lette naj bi na konferenci v Švici predstavil svoj najnovejši izum, direktor firme Scheffler pa se odloči poslati tja nepomembnega asistenta Karlmanna. Lette je namreč preveč grd, da bi jim ob nastopu pred javnostjo lahko zagotovil uspeh! Osupli Lette, ki mu česa podobnega še nikoli nihče ni rekel, ves zmeden odtava domov, tam pa žena Fanny s težkim srcem pritrdi direktorjevemu mnenju. Lette se odloči za estetski kirurški poseg, ki naj bi ga spremenil v lepotca. Njegovo življenje je nenadoma postavljeno na glavo: zagotovljena sta mu poslovni uspeh in družbena veljava, ženske privlači kot magnet, njegov »novi« obraz pa postane lepotni ideal. A kaj, ko si ta obraz lasti tudi kirurg... in po mestu se nenadoma sprehaja vse več Lettejev...
Marius von Mayenburg opozarja na brutalnost turbokapitalizma in na današnjo bolno obsedenost z videzom, lepoto in mladostjo. Življenje drvi v zmeraj večjo površnost in plehkost, v poenostavljen svet, kjer je vse manj prostora za čustva, stremljenje k istim
idealom pa vodi tudi v izgubo identitete. Mayenburgje v tem zelo jasen: isti igralec igra tako po več oseb, ki imajo celo enako ime, nenehno prehajanje iz^ne vloge v drugo sredi dialogov in brez vidnejših transformacij pa je izpiljeno do potankosti.
TEKMOVALNI PROGRAM
Gledališče Koper
Ettore Petrolini
CHICCHIGNOLA
Prva slovenska uprizoritev
Prevajalec Srečko Fišer
Avtor narečne priredbe Danijel Malalan
Avtorji priredbe narečne priredbe ustvarjalci predstave
Režiser Boris Cavazza
Avtorja songov Boris Cavazza, Renato Jenček
Dramaturg Matjaž Briški
Scenograf Milan Percan
Kostumografka Polonca Valentinčič
Avtor glasbe Igor Leonardi
Koreograf Miha Krušič
Oblikovalca luči Milan Percan, Boris Cavazza
IGRALCI
Chicchignola Renato Jenček Eugenia Mojca Fatur Lalletta Ajda Toman
Vratarica, Virginio, Leone Urška Bradaškja Egisto Gorazd Žilavec Marcella Ajda Smrekar
Glasbenika Milko Cočev (harmonika), Ivan Isovski (kitara)
Komedijant, komediograf in ena vodilnih italijanskih gledaliških osebnosti med obema vojnama, Ettore Petrolini, je leta 1928 je ustvaril tudi lik Chicchignole, uličnega prodajalca igrač in lampijonov, na prvi pogled preprostega, nekoliko potuhnjenega in bedastega videza, toda v resnici inteligentnega, duhovitega, pronicljivega in sentimentalnega soproga mlade, čutne in spogledljive, a nekoliko ohole in površne Eugenije, ki skrivaj ljubimka s strahopetnim, a bogatim štacunarjem, Egistom. Komedijski klobčič se zaplete, ko mora Egist z obolelo ženo odpotovati v toplice in tudi Eugenija začne hliniti bolezen, da bi se lahko v toplicah pridružila Egistu in njegovi ženi. Dobrodušni Chicchignola nasede prevari in si je za Eugenijino »zdravljenje« pripravljen pri Egistu celo sposoditi denar. Po vrnitvi iz toplic Chicchignola spregleda Eugenijino spletko, a dopusti, da zaljubljenca nadaljujeta s svojimi lažmi in izgovori. Ko mu po letu dni uspe odpreti lastno trgovino, prešuštnikoma prizna, da ve za njuno ljubimkanje. Eugenija prosi Chicchignolo za odpuščanje, a Chicchignola se ne da - nezvesto ženo nažene iz hiše.
Komedijo Chicchignola so ustvarjalci prenesli v primorsko narečje in^i s tem vrnili nekaj tiste jezikovne žlahtnosti, ki pomeni eno poglavitnih začimb Petrolinijevih besedil.
_________________________________ n
SNG Nova Gorica
Carlo Goldoni
NENAVADNA PRIGODA
(Un Curioso accidente)
Prevajalec Gašper Malej Režiser Luka Martin Škof Dramaturg Dejan Spasič Scenograf Miha Knific
Kostumografka Nadja Bedjanič Avtor glasbe Mirko Vuksanovič Lektor Arko
Dramaturška sodelavka Tea Rogelj Oblikovalec luči Samo Oblokar
IGRALCI
Monsieur Filiberto, bogat holandski trgovec Bine Matoh Gospodična Giannina, njegova hči Marjuta Slamič Monsieur Riccardo, finančnik Jože Hrovat Gospodična Costanza, njegova hči Helena Peršuh Monsieur de la Cotterie, francoski poročnik Kristijan Guček Marianna, služkinja gospodične Giannine Ana Facchini Gaskonja, poročnikov sluga Danijel Malalan k. g.
Premiera 1. oktobra 2009 Predstava traja 1 uro in 40 minut in nima odmora.
Komedija Nenavadna prigoda\e manj znano Goldonijevo delo, ki se ukvarja predvsem s tem, kako hčerka pretenta očeta, medtem ko si on daje opravka z ženitnim posredovanjem zanjo. Monsieur de la Cotterie, ranjeni francoski poročnik v ujetništvu, že nekaj mesecev biva pri monsieuru Filibertu, bogatem holandskem trgovcu. Filiberto ima hčer Giannino... in monsieur de la Cotterie kar ne okreva in ne okreva. Ko se zave, da je zaljubljen, bi rad ravnal častno - da ne bi zlorabil trgovčeve gostoljubnosti, se odloči za odhod. Vendar pa stvar ni tako enostavna. Giannina mu namreč ljubezen vrača, tu pa so še njena služabnica Marianna in poročnikov sluga Gaskonja, ki jima ločitev prav tako ni po volji, ter gospodična Costanza, ki zadnje čase vse pogosteje zahaja v Filibertov dom...
Carlo Goldoni je v komediji z ljubeznivimi, vseskozi spravljivimi značaji - napisal jo je pred 250 leti, baje po resnični zgodbi - osmešil ljudi, ki se radi vpletajo v tuja življenja in »pomagajo« bližnjim, pri tem pa tvegajo, da se prej ali slej zapletejo v lastno zanko.



TEKMOVALNI PROGRAM


Prešernovo gledališče Kranj
Nikolaj Vasiljevič Gogolj
REVIZOR
(Peeusop)
Prevajalec France Vurnik
Avtorja adaptacije besedila Mateja Koležnik in Gregor Fon
Režiserka Mateja Koležnik
Dramaturginja Marinka Poštrak
Scenograf Ivo Knezovič
Kostumografinja Ana Savič Gecan
Lektorica Barbara Rogelj
Korepetitorka Andreja Šolar
Oblikovanje luči Koležnik G-Koležnik
IGRALCI
Anton Antonovič Skvozik Dmuhanovski, mestni župan Primož Pirnat
Ana Andrejevna, njegova žena Vesna Jevnikar
Marja Antonovna, njegova hči Vesna Pernarčič - Žunič
Inšpektorica Lukičeva, šolska nadzornica Darja Reichman
Natakarica v gostišču Vesna Slapar
Amos Fjodorovič Ljapkin-Tapkin, sodnik Kristijan Guček
Artemij Filipovič Zemljanika, upravnik humanitarnih zavodov Peter Musevski
Ivan Kuzmič Špjokin, poštar Igor Štamulak
Pjotr Ivanovič Dobčinski Matjaž Višnar
Pjotr Ivanovič Bobčinski Gašper Jarni
Ivan Aleksandrovih Hlestakov, uradnik iz Peterburga Branko Jordan Osip, njegov sluga Grega Zorc Abdulin, trgovec Pavel Rakovec Hristian Ivanovič Gibner, okrajni zdravnik Ciril Roblek • Stepan lljič Uhovjortovs, policijski inšpektor Robert Kavčič
1
klicaj Jošt Cvikl
eč Gostov in Gostij Boj
7M
Fornazarič, Asima Avdič in Robert Obed
| Sobota, 13. marca, ob 19.30
Premiera 19. septembra 2009 Predstava traja 2 uri in 20 minut in ima odmor.
V majhni srenji se pojavi tujec, za katerega prebivalci zaradi strahu in slabe vesti mislijo, daje revizor. Ob »revizorjevem« prihodu se začnejo nenadoma razkrivati vsa beda, poniglavost, hipokrizija, licemerje, ničevost in praznina Družbe, ki temelji na Strahu pred Oblastjo in njenimi Zakoni. V Revizorju ^re predvsem za tragikomičen prikaz povprečne družbe, kije izoblikovala posebne strategije, kako se ubraniti oziroma izogniti pritisku Oblasti in njenim Zakonom.
Gogolj je z Revizorjem napisal ostro in angažirano družbeno igro, ki v vsakem času odpira nove asociacije in vsaki družbi znova kaže svoje kritično in neizprosno ogledalo. In prav to je srhljivo smešno - da se v Gogoljevem ogledalu zlahka ugleda tudi današnja družba in prepozna današnja oblast. Gledališče je bilo za Gogolja ogledalo stvarnosti in katedra, s katere je mogoče spregovoriti o napakah sistema, družbe in življenja nasploh. In prav to ogledalo tudi tokrat postavlja pred nas, da bi se v njem »s smehom skozi solze prepoznali«.
{

1
Narodno gledališče Kikinda
Ken Ludwig
Tl NORI TENORJI
(Lend Me A Tenor)
Režiser Jure Rudolf
Sceno£;rafinja Maja Moravec Kostumografinja Sara Vl/eingart
IGRALCI
Tito Merelli Branislav Kneževič Maria Merelli Gordana Roščič Max Marko Gvero Maggie Mina Stojkovič Saunders Dragan Ostojič Julia Marija Ostojič Diana Miljana Kravič Hotelski sluga Slavoljub Matič
Komedija sodobnega ameriškega dramatika Kena Ludvviga Ti nori tenorji (Lend Me A Tenor, 1988) nas na lahkoten in zabaven način popelje skozi zakulisja opernega gledališča. Pred nami se odvije en dan razburljivih dogodkov in nepredvidljivih naključij, povezanih z večernim nastopom v clevelandski operi svetovno znanega tenorista Tita Merellija, sicer odvisnika od alkohola in žensk, ki ga spremlja njegova muhasta in bolestno ljubosumna žena; drugi pol dogajanja vodi histerični in domišljavi direktor clevelandske opere Saunders, ki ga zanimata samo slava in denar. Ob njem je tudi koketna hči Maggie, ki si želi z zvezdnikom erotične avanture; tuje še mlada lokalna pevska diva, ki za svetovni prodor med operne zvezde potrebuje Merellijevo priporočilo, in seveda ključni motor igre, direktorjev pomočnik Max, ki kot skriti pevski talent čaka na svoj trenutek, kar se mu po spletu čudnih naključij tudi posreči in namesto zvezdnika odpoje vlogo Othella ...
Uprizoritev komedije Ti nori tenorji mariborske Drame v režiji Jaše Jamnika je bila žlahtna komedija po izboru žirije na Dnevih komedije 2006. Uprizoritev Tinolftenorji Narodnega gledališča Kikinda je bila drugouvrščena na festivalu komedije v Jagodini leta 2007.
Tadej Toš
zapufanpikasn
Stand up komedija
IGRALEC Tadej Toš
V letošnjem spremljevalnem programu festivala se bodo zvrstili najodmevnejši gostje in uspešnice Dnevov komedije preteklih let.
ZapufanPikaSn\e, po predstavi Hamlet, kije na Dnevih komedije 2008 prejela tretjo najvišjo oceno po izboru občinstva v zgodovini festivala (4,8861), drugi celovečerni stand up šov, v katerem igralec Tadej Toš v živo in brez dlake na jeziku vleče črto pod stereotipi današnje družbe. Debela ura in pol izčrpnega govorjenja o denarju, ženskah in moških, o odnosih za zaprtimi vrati - praktično brez premora in cenzure. Debela ura in pol tempa, vmes pa tudi malo telovadbe. Duhoviti dovtipi, filozofska vprašanja, slane in manj slane šale, ščepec mednožnega humorja; za vsakogar nekaj.
ZapufanPikaSn je ameriška stand up komedija v slovenščini, absolutno primerna za ljubitelje hitrega in lahkega humorja!
In še nasvet: otroci naj ostanejo doma!
SPREMLJEVALNI PROGRAM
Mestno gledališče Ptuj
Lutz Hubner
MARJETKA, STR. 89
l^ra za provinco in dva mestna igralca Prva slovenska uprizoritev
Prevajalec Darko Čuden Režiser Samo M. Strelec
Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka in kostumografka Vasilija Fišer Lektor Arko
IGRALCA
Mojca Funkl
Gojmir Lešnjak - Goje
V letošnjem spremljevalnem programu festivala se bodo zvrstile uspešnice Dnevov komedije preteklih let. Marjetkin monolog iz Goethejevega Fausta zaposli različne režiserje, igralce in druge gledališke ustvarjalce, ob tem pa se gledalcu razkriva zakulisje gledališkega dogajanja, nastajanje gledaliških umetnin ter muke in muhe umetnikov. Ustvarjalni proces v gledališču je odvisen od posameznih ustvarjalcev, njihove dobre volje, tolerance, najrazličnejših muh, dobrih in slabih dni, tehničnih zmožnosti gledališča in nenazadnje finančnih sredstev, s katerimi gledališče razpolaga.
Žlahtni komedijant Dnevov komedije 2001 Gojmir Lešnjak - Goje, žlahtni režiser Dnevov komedije 2001 Samo M. Strelec, žlahtna komedija Dnevov komedije 2001 po izboru občinstva
z drugo najvišjo oceno v zgodovini festivala 4,9053!
Gledališče Koper in SNG Nova Gorica
Iztok Mlakar
DUOHTAR POD MUS!
Po Molierovih motivih Burka s petjem in streljanjem Krstna uprizoritev
Režiser Vito Taufer
Scenograf in kostumograf Damijan Cavazza Avtor songov in glasbe Iztok Mlakar Oblikovalec luči Samo Oblokar
IGRALCI
Sganarel Iztok Mlakar Martina Urška Bradaškja Valer Danijel Malalan Geront Renato Jenček Lucinda Lara Komar Angelina Teja Glažar Leander Gorazd Žilavec
Nedelja, 7. marca, ob 19.30
j 2007 v Gledališču Koper, dru^a premiera 4. oktobra 2007 v SNG Nova Gorica Predstava traja 1 uro in 45 minut in nima odmora.
V letošnjem spremljevalnem programu festivala se bodo zvrstile uspešnice Dnevov komedije preteklih let. Primorski igralec in kantavtor Iztok Mlakarje burko Duohtar podmus! napisal v primorskem narečju, v maniri Molierove komediografije, snov za pisanje pa je našel v Molierovih enodejankah. Mlakarjev Sganarel je novodobni zdravnik alternativne medicine, ki se zaplete v reševanje ljubezenskih bolečin prelepe Lucinde in njenega ljubimca Leandra ter pri tem razburi ljubosumnega dekletovega očeta.
z najvišjo oceno v zgodovini festivala (4,9494)!
Žlahtna komedija po izboru občinstva Dnevov komedije 2008
08


foto Tomo Brejc
Časnik, ki te potegne vase.
VEČER
Častni pokrovitelj festivala Dnevi komedije 2010 je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk.
MESTNA OBČINA CELJE
župan Bojan ŠROT
Glavni medijski pokrovitelj
VEČER
Medijski pokrovitelj
Nagrade sta prispevali
Zlatarna Celje
AdriaticSlovenica
JlPEKS ^ banka celje
m-
bimex

SCRVIS IN TRGOVINO
TCHRnSKR 24, 3000 CCUC
d B HI
d.&a,Celje'
g
CINKARNA
c
CMCelje
CESTE MOSTOVI CEUE d. d.
Diuibotonik« m vtsol»aioOyl»
DARS
PovezuJamoSlovenijo
e
HOTEL EVROPA
since 1873
Krovstvo - Tesarstvo d.o.o.
Uposoja rasodnaoBOdr«	ZefetlC tfoCittC

SCHLAMBERGER
Scenski materiali in tehnika.
^ premena
& R E F L E X
REKLAMA celje
Idejam dajemo obliko.
/SVOC celje -vveishaupt-
VZDRŽEVANJE IN OBNOVA CEST d. d.	^
^ triglav
IZLETNIK CELJE CVETLIČARNA NOVAK PEKARNA GERŠAK - RAFAEL BRANCE S. P. ŠTUDENTSKA ZALOŽBA
MODA-VOLNA CELJE FOTOLIK CELJE BOROVO CELJE PEKO CELJE KOMPAS CELJE MLADINSKA KNJIGA CELJE CELJSKE LEKARNE OPTIKA SALOBIR CELJE



Gledališki list
Slovenskega ljudskega gledališča Celje Letnik 59, sezona 2009/10, številka 5 Izdaja Slovensko ljudsko gledališče Celje.
Vse pravice pridržane.
V skladu s 13. točko prvega o^Jvka 26. |pna
Zakona o DDV davek ni obračunan.
Za
ir
Za izdajatelja mag. Tina Kosi rednica Tatjana Doma Lektor Jože Volk Oblikovanje AltenIO Naklada 1.000 izvodov