SI 21. V vtorek 21. februarja. IV. tečaj. 1871. Vtot*>k, četrtek in soboto izlmjn in velja v Mariboru brez pošiljanj a na tlom M \ leto 8 (f. — k. „ pol leta 4 „ — „ „ .-etrt „ 1 „ ->0 pošli i *a vse leto 10 g. —k „ pol leta S „ - „ „ eetrt „ 9 i 00 „ VredniitTO in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplati) his. it. 179. Oznanila I Za navadno tristopno vrat o «• plačuje : •> kr. ce se tiska lkrat, '' »» m m i* 2krat, ^ »i i» »» »» 3krat. večo pismenke se plačujejo po prostoru. Za vsak tisuk je plačati kolek (itempelj) za 80 kr. Rokopisi ie ne vračajo, dopisi naj so blagovoljno franknjejo. .Nova vlada in stranke." svojo nemoč spozna, krmilo izročila krepkojšim rokam,| Vse, kar se je torej lahko pošiljalo, vzlaati bakrotise to jo vse eno; pa vsi ti eksperimenti gredo na to, ka in oljnate slike so iz okvirjev porezali in lepo zvite Pod tem naslovom prinaša hrvatski „Zatočnik" pokažejo, da se v monarhiji no da vladati z enim domu poslali. Z veselim smohom in brez hudega na-zaniraljiv članek, kterega tem raje priobčujomo, k-pr^skupnim zborom. Ker pa so več zborov neizmerno; mena so^mis^li samo na to, kako bi se to premakljivo izmed našega občinstva do zdaj šo nismo sprejeli bojo, ne preostaja druzega nogo absolutizem. premufttlijtfj' ki je bilo brez vsega lastnika (!), ni enega glasu o sedanjem položaji. „Zatočnik" pravi, i Troba je, dn tudi slavenski narodi tej eventualiteti ohranilo preljubi nemški domovini. Marsiktera tako da bi morala vlada razpustiti državni zbor, ko bi cen- zgodaj v oko pogledajo, in da jo morejo premagati,„rešena" stvar so že na Nemškem veselo kaže, n. pr. tralistična stranka storila, kar jej nasvotujojo njene dobro bi bilo zmeniti se, da s;; snidejo k mejusobnemu knjige iz carBko biblioteke v St. Cloud in novine, t. j. ko bi ne hotela vladi dozvoliti nobo- ^dogovoru, kar bi se naravno moralo takrat storiti, ko drugo nega proračuna, doklor ne (lobodo poroštva, da so bode so do dobrega spozna, kam cilja nova vlada." — obranila decemberska ustava. „V tem slučaji — na-! daljuje „Zat.u — bodo vlada razložila svoj program, razpustila državni zbor in razpisala novo volitve. Za vspešne volitve moro vlada svojo nado staviti na ne-nemške narodo in na nemško ljudstvo, na ktero ima duhovstvo največ vpljivn. Od slavenskih narodov najvažneji je češki. Njegov program je znan, a dasiravno češki organi nič več ne pišejo o novi vladi, vendar ae sme domnevati, rla Cehi ne bodo zapustili svojega programa. Po tein programu ne bode med češkim narodom nobeno podporo dobila sedanja vlada, ktora samo nadaljuje načelo cislajtanske edinstvenosti, dasiravno bi v tem okviru rada dala najširšo koncesije. Poljaki imajo svojo resolucijo. Ko bi so Češka s svojimi tirjatvami pridiu/.ila gališki resoluciji, brž ko no bi jo vlada z obema roknraa poprijela in sklenila pogodbo z najvažnejšima deželama Avstrije. Zadovoljiti Poljakom, ki bodo s pridobljenega temelja takoj naprej korakali, a nezadovoljiti Češki in drugim — s tem ni za ustrojstvo in konsolidacijo monarhije nič pridobljeno. Na tako politiko vsaj se sedanja vlada no bodo odločila. To Poljaki vedo; zato bo nokteri njihovih organov samo temu vesele, da f.e niso do krmila dosukali centralisti, drugi pak kakor Ziemalkovskega „Dz. polski" vidijo ponovljeno leto 1848 in k slogi vabijo Magjaro, Nemce in Poljako, da zatro reakcijo. Torej tudi med Poljaki nima vlada čvrsto podpore. Nas (Hrvatov) se najbližja tičejo Slovenci in Dalmacija. Slovenci, ki upravo nič nimajo razen narodno pravo prirojeno vsacemu narodu, morajo vse tir-jati in dobiti, a uprav nič ne vedo, kaj namerava vlada dopustiti, morebiti niti narodnega jezika po šolah in uradih ne. Vlada se jo res pozvala na čl. XIX. ustave, ali so se vse vlado nanj pozivale! čuje se, da so bili slov. zastopniki sklenili nič več no iti v drž. zbor, a kar jo novo ministerstvo imenovano, spremenili so svoj sklep. To no škodi, kor morejo, ako kasneje vidijo, da so so v miniitcrstvu motili, oditi, kader jim drago. Slovenci torej čakaj.), kaj bodo, a tudi oni niso prijatelji novi vladi, n v s v n i o m najbližjem in t o i o s u morajo biti p r o t i v n i k i l e d i n j e n j u C i s 1 a j t a n i j o. V slovenskem narodu no bodo dobila podporo nobena vlada, ktora ni pripravljena združiti slovenske zemlje v eno politično in upravno celoto Dalmacija stoji nasproti vsaki eislajtanski vladi samo v provizoričuom (začasnem) odnošaji. Ona ne more od vlade druzega sprejeti, nego to, da so preseli v avezo s Urvat3ko in Ogersko. Knj vlada v tem oziru miBli, tega Dalmacija ne vo, a jej ne more prijate ljica biti. Z ono besedo, sedanja vlada Be za zdaj na ni kogar ne opira, njen program ne bode nobeni stranki všeč. Ako se hoče držati, more so držati lo s pripomočki, kterib ustava in parlamentarizem nn pozna Roparji pred ■•urizoni. To nas sili, da naše vojake opomnimo na principe civiliziranega vojskovodstva (kako je „civilizirano" vojskovodstvo ?), po kterih ima naša armada bolj nogo vsaka druga pravico in dolžnost da se vode (0, Prusi po Francoskem tako nesramno in nečloveško j saj so!). Vse, kar v pariški okolici stoji in leži, ni pre-ropajo, požigajo, davke nakladajo, gozde sekajo, da je moženje brez lastnika. (Tedaj vendar ne !) Lastniki io biti primorani pobegnivši to svoje premoženje prepustiti slučaju krvavo vojske ; če te pa tem slučajem prislova tudi omenjena „rešitev" po naših oficirjih in to divjanje priviligiranih kulturonoscev 19. Btoletja vendar nekterim Nomcom že preveč. Znani nemški romanopisec in publicist Gustav Frevtag, ki jo prej vse „slavne čine" nemške armade vredno slavil, je zdaj v svojem listu „das neuo Reich" povzdignil pobi e-ven glas zopor to Burovo divjanje, ktero zasluži, da bi t ognjenimi jeziki o njem govorili. Pravi namreč: „Ko jo naša armada Pariz oblegla, našla jo v pariški okolici v brezštevilnih vilah in gradičih vso lepoto, kar je jo irancosko bogastvo, francoska umetnost in iznajdba mogla ustvariti. Ves ejt|*j poln dragih zakladov, brez ljudi, je bil tako lep kakor bi v njem stanovale same začnrauo pomorske deklice. V ta raj so prišle našo armade. Oficirji in vojaki so za več mesecev 6e naselili med dragocenimi urami, marmeljnastimi mizami, zidanimi zagrinjali, zlatimi Krcali, oljnatimi podobami i med drugim dragim hišnim orodjem, s kratka : med samimi umetnimi izdelki pariško industrije. Vojaki iz Pozanjske in Šlozije so lomili zidane zofo ter si delal iz njih mehko postelje, na prednjih stražah so pobesili svoja zakotja in zavetja /. damastom in brokatom, drobili so umetno zložene mizo in nosili iz bogatih bibliotek knjigo, da so ž njimi mrzle zimske večere kurili. Kogar veseli lepo in elegantno pohištvo, kdor ima kaj okusa za umetnost, moral jo pač obžalovati tako razdovanjo, ki se je knr samo od sobe de lalo (!) in vsaki dan milijone vrednosti uničilo Milovanja vredno (sumo milovanja V) je bilo gledati slavnega umotnika lopo podobo, kteri so naši (se ve, inteligentni !) vojaki z ogljem narisali svoje pridevke ali dragocen indiiki rokopis s zlatim obrazkom in krasnimi platnicami, kterega so raztrgali in v pec pometali. In vsa ta krasota je bila razdejanju posvečena! Kar naši vojaki ni-^o norčevaje so (O, die ge miithlichen Schvvabon !) za svojo vsakdanje potrebe po rabili, to je morda drugi dan francoska granata spre menda v prah in pepel ali pa so odnesle tuje tatovske roke. Zato se jo Prusom zdela skoraj zasluga, da so drage in umetno izdelano stvari sebi in Bvojim obranili. (Jako se čudimo g. Frevtagu, kako lepo zna opisati grdo besedo: krasti!). Tako se je začela neka ,roi itev" vsega premakljivega premoženja, in te „rešitvo" dragocenih stvari so se udeleževali brei vsega premisleka tudi plemeniti in češčeni možje pri naši armade (Parižanje bodo tem „plemenitim in češ cenim možem" za tako „rešitev" -- prokleto hvaležni!) Vojaki so za mali denar najdraže reči prodajali ž i d o m in b r a n j o v c e m , ki so so mnogobrojno okrog Versailles-a klatili in „rešeno" dragocenosti skupavali Oficirji pak so mislili na lišp svojega lastnega s t a n o Ali ima ona za to potrebno moč, ali bodo kasneje, ko [vanj a in na svoje ljube daleč na Pruskem vojakih, potem so naši oficirji in vojaki za to odgovora dolžni francoskim lastnikom, svoji vesti, časti in obremu imenu naše domovine. Kar vojska uniči, to morajo Francozjo trpeti (in svojo škodo še stokrat plačati 1). Če nemški vojak polomi najdraži divan, da par ur na njem počiva, je to za francoski divan vedno velika čast (I) ; čo pruski strelec v skledici iz naj-Iražega porcelana nosi črnilo za svoje jermene, to lahko smehljajo so gledamo; če svojo peč kuri s prekrasno vezanim francoskim klasikom, bomo to obžalovali, ali, če nima drv pri roki, ga zato vendar ne bomo smeli karati (!!). Vsega tega je vojska kriva (in pruska surovost!). A prvi trenotek, ko bo v nas želja zbudi, da bi kako dragoceno reč oteli, ne smemo je za nobenega drugega ohraniti nego za pravega lastnika. Kajti kteri razloček je med plemenitim pruskim „r oš i t olj o m" in med zaničevali i m roparjem, ki na bojišči mrtvecem denar in ure ropa? Mrtvaški ropar se celo lože opraviči, kajti on oropa vsaj mrtveca, tak pruski „rešitelj" pa živega lastnika. „Saj ne poznamo lastnika te vilo", je navaden izgovor. Kdor ima resno voljo, lahko izve njegovo ime ali vBaj poišče varen kraj, kjer lastniku shrani, kar je njegovega. „Nihče ne more zahtevati od nas, da bi se Še tem ubijali**, so glasi drugi izgovor. Ni res t Nemški oficir lahko prepove svojim vojakom nepotrebno škodo delati; dalje ne sega njogova dolžnost (?). Le na svoj dobiček ne sme gledati. Pričakujemo, da so zadnji dnevi marsikteremu oficirju odprli oči. Po cele mesece ga jo 8 stene gledala t njegovi spalnici lepa ženska slika, dokler je ni iz okvirjev „rcšil". Zdaj se je pak sklenilo premirje in Francoz bled in obupan prileti v svoj gradič. Solze ga oblijo, ko vidi podrtijo svojega posestva, ko vidi prazne okvirje na stani in na mizi pred oficirjem „rešono" sliko svoje hčere. Mi ne zavidamo občutkom hrabrega moža (mi pa obupu nesrečnega Francoza ne !). „Saj nismo sami „resili". Zakaj pa bi človek od Žida no smol kupiti „rešonc" stvari ?" Tako so tretji izgovarja. Zato ne, ker mož, ki ima kaj časti v sebi, nobene reči ne kupi, od ktero ve, da je po nepošteni poti v kupčijo prišla. Zatorej kličemo našim oficirjem in vojakom našo armade ter jih srčno prosimo : Vi, ki ste se hrabro bili in slavno zmagali, ohranite so tudi kot ljudje narodu častitljive. Vrnite, o vrnite se 1528 vsi is te strašne vojsko domu a čisto vestjo in s či- kakoršna je bila ! Ker sem bil te novine v poslednjem dopisu v misel vzel, naj to dostavim , da očitajo, ter najbrže ne po krivici, stari in novi „Pressi," kako oba ta lista pišeta ob Bismarkovih novcih, oba iinejdč isto atimi rokami !* Tako piše Nemec. Kako morajo Prusi ropati okrog Pariza, če se celo nemški kosmati vrsti in morali že preveč zdi. Kaj pravijo po tem še le Francozi! In ti germanski barbari so se bahali, da neso kulturo oa zatok 1 P- Politično društvo „Trdnjava" na Koroškem je te dni poslalo sledečo izjavo na Dunaj : Nr. 6 „Visoko cesarsko in kraljevsko ministerstvo! Najiskreniši rodoljubi so so dolgo let trudili , da bi se za Slovence dejansko vpeljale njih narodne pravice, — mnogi taborji po slovenskih pokrajinah so se sešli poslednja tri leta, dva sijajna taborja sta se obhajala lani na Koroškem, po mnogo tisoč Slovencev so jo shajalo, in na vseh taborjih se je sklenilo, da so imajo Slovenci poganjati za svoje pravice, da se, na primer, narodno vredijo volilni okraji in pravično prcnaredi vo-litni red, da se po slovensko osnujejo uradi in učilišta v slovenskih pokrajinah, in postavijo Blovenski rodoljubi za uradnike in učitelje, da se pleme slovensko združi v eno celoto ali deželo, pod imenom „Slovenija" ali kterimkoli drugim imenom. Obče in iskreno smo Slo venci to želeli, rodoljubi se po vsej moči srčno trudili to doseči: pa vse želje, ves trud nam je bil zastonj ves vpljiv v uradih in učiliščih so imeli v rokah in ga še imajo do denasnjega dne kruti nasprotniki slovenskega plemena, v pregreho so šteli in preganjali blage rodoljube Blovenk«, žalostuo je bilo našo stanje, pa trdo smo bili prepričani, da prej ali f-lej bodo svojo pravico dosegel narod Blovenski. - Tu nam jo znblisnnla svetla zarja boljo prihoduosti na neizrečeno radost naj vernejšib državljanov Slovencev v Koroški s tem, da je račilo prestavno cesarsko in kraljevsko ministarstvo izjaviti, da so ima točka (§) 19 ustave našo dejansko vpeljati 1 Slava Bogu 1 Sijajna sreča spremljaj visoko cesarsko in kra Ijevsko ministerstvo pri tem preslavnem opravilu, na srečo narodov in cele deržave naše. *) Rači prestavno ces. in kr. ministerstvo blagovoljno sprijeti to pismo, s kterim svojo srčno radost izjav lj.uno, in naj točko 19 naše ustavo srečno vpelje. Iz političkega društva „Terdnjavo" na Koroškem 15. februarja 1871. Odbor. Janez Krasnik, predsednik drutva in posestnik; Andrej Biser, tajnik; B. C. Rosbahar , denarničar in irgovec; France Pezjak, odbornik ; Lambert Einšpilar. odbornik Dopisi. —m. Na Dunaji 17. febi. |I/.v. dop.] „Zavrti se urnih krač", —te našega mojstra pevcev Koseškega zelo genijalne besede, s ktorimi je v Chamisnonovi pesmi „o kiti" poslovenil nemški verz: „cr dreht. sich links, er dreht sich recbts," nam po sili hodijo na misel, ko pretehtujemo politični ples dunajskih novin „Tagespresso", o kterih smo zadnjič pisali, da včasi bistro vidijo in pošteno govore o avstrijskih razmerah. Chatnissonovemu možu je namreč kita mahala na hrbet , a on je hotel stvar tako prenarediti, da bi mu bila spredaj "a »os visela, in zato je sam okolo sebe plesal, kakor maček, če se mu miš na rep priveze. Kita je vendar zmirom ostala, kjer jo bila, kakor se je koli siromak obračal in sukal. Enako pleše „Tagespresae," dokazujoč, da sovraštvo naroda k narodu je barbarstvo , nedostojno denasnjega veka, nevredno zdanje izobraženosti kulturnih narodov, kterim se prištevajo tudi Nemci, in zatorej ona po pravici graje in biča pruski vandalizom na Francoskem. A kaj pomaga, ker poleg vsega njenega vrteža ljudoljubih govoric tudi njena debela kita nemškega sovraštva k Slavenom zmirom ostaje, kjer in *) Iz dosedanjih in denasnjega našega liBta mora biti vba cemu razvidno, da mi odvračamo od sobo vsako solidar nost gledo zaupanja te izjnve. Vredn. namero, namreč Avstrijo z narodnim sovraštvom vso iz- podkopati, razruvati in tako jo pripraviti Bismarkovim Črtežem, da mu potem z lahka pade v klobuk, kakor zrelo jabolko, če so jablana koli kaj potresne. Namera bi torej obema listoma bila enaka ; samo cesto do te namere imata vsak bvojo. Stara „ Preti e" 2c nekoliko dobo na videz kaže Slavenom zopet malo prijaznejše lice, da-si je sicer za Pruse šo bolj od novo svoje to varišice, in zdunjemu ministerstvu vendar podtiče, da bi Avstrijo zopet rado e o n t r a 1 i s o v h 1 o , torej Sla-veno zopet vrglo pod nemško poto, kakor so bili pod Bachom. Stara „Prosse" torej polena prilaga slavonskemu črtu k Nemcem ; a kako govori nova ? Ta zopet na vse grlo kriči, da zdanje ministerstvo hočo Avstrijo izročiti k 1 e r i k a 1 n o - f o u d a 1 n i stranki , h kteri svet prišteva Slavene, in ktero so Nemci tako zelo boje! Ona torej ne draži Slavenov na Nemce, a zato ščuje Nemce na Slavono. Po „Tagespressi" jo tedaj namera obojih teh novin ista in ena : avstrijsko narode mej saboj razdražiti do smrtnega sovraštva. Radi verujemo, da „Tagespresse" tukaj bistro vidi; a prečuditi so ne moremo, kako tudi sama v svojem očesu 06 čuti bruna! Kteri dunajski list na Slavene bolj ščuje rego baš ona? To se nam zdi dolžnost odkrito izustiti; kajti sicer bi kdo utegnil misliti, da tudi mi v njen rog trobimo, ker srno jo bili zadnjič hvalno omenili zaradi stvari, ktora je res bila vredna hvalo. Kako ta list o Slavenih sploh m o Slovencih, n no po zmoti nego vodoma govori , najlaže vidimo iz njenega denasnjega ljubljanskega dopisa, v kteri M) mana po mojem zadnjom dopisu. Ljubljanski „Tagospressin" koreapondent poroča: „P o j d e m o ali ne p o j d o in o na D u n a j, namreč v državni zbor, te besede vidno odmevajo mej narodnimi državnimi poslanci, od kar je nastopilo Hob?0-wartovo ministerstvo. Presneta adresa kranjskega deželnega zbora jo poslancem za daljSnje zborovanje na Dunaji prav za prav vzela mandat, ako se je mislijo držati. Tako so slovenski poslanci -/daj v zadrugi, da ah sami svojo sklepe poteptajo in pojdejo v državni zbor, ali da ne pojdejo ter ti s tem na glavo nakoplje razpust deželnega zboru, kar bi jim bilo zelo neprijetno. Tak jo zmirom nn-stopek nepremišljenih (prav za prav proti ustavi obrne* ni h in torej v e 1 i k o i z d a j s k i h. Pl ista vek „Tngcs-pressinega" vred.) sklepov. Da so iz tega noukretnega položja nekoliko zakonito ali vsaj pravilno izvijo, bode v malih dnevih v Ljubljani kranjskih poslancev zbor, kteri sklene, kako bodo treba dalje delati. A Slovence meče domače in bratovske hrvatske novine, da ne bi sli v državni zbor. Tako piše „Zatočnik", glasilo ruskih akutonoscev: „minister-sterstvo naj češkej, gališkej in tirolskej deželi da zgodovinske pravice; naj jih po njihovoj privolitvi združi z Ogersko; naj dalmatinsko ztmljo vrne hrvatskoj: naj Slovenco loči od Nemcev ter jim dovoli, da se združijo s Hrvati, a Nemci naj bodo potom svobodni, kakor jim je drago. Tako se država osnuje na narodnem stalu ter bodo mogočna in cvetoča. A Slovencem in Dalmatincem ni zdaj na Dunaji pričakovati druzega nogo katastrofe, ktera bi s dolitavsko Avstrijo tudi njih deželo po-zlu dola. NajvaŽneje Slovencem in Dalmatincem je, da so Hrvatom v roko vržejo kar najhitreje morejo, da bodo svojih očakov didine branili združeni, kader pride razpad." — (Nadejemo se, da pisači, kteri čakajo avstrijskega razpada, naj-si bodo Nemci ali Rusi, vendar Se dolgo, zelo dolgo pred nastopom te katastrofo bode so z i b n I i na kakih v e š a 1 i h. „Tagespres." vred.) — Dunajski dopisnik ,,Slov. Naroda" jo oči napregcl na moja poročila v „Tngespressi", ter jih imenuje vsa laiojiva, in za izgled pripoveduje, kakor je dopisni ček baje na Dunaji slišal, da je slagana tudi „Tngcspressincgtt" novica , da Slovenci ne pojdejo 1 državni zbor. A vredništvo „Slov. Naroda" samo ta koj po prstih mahne modrega študentka (sic !), in dostavlja, da je ta novica vsa resnično. (Mi smo o tem poročilu res jako mirni. Upamo, da bode vlada s temi patroni sedaj vse drugačo plesala nego do zdaj. „Tngespres." ured.)" Kaj plesala! Obešala naj bode, potem ustreže iTagetpressi !*' — Posebno se nam treba zdi poudariti, da ta dopis podajemo edino zato, naj bi Slaveni videl: sami na svoje oči , česa jim se je nadejati celo od tiste nemške stranke . kteia sicer narodom oznanja bratoljube, dokler ni govorjenja — o Slavenih ; a kader pridejo na vrsto Slaveni, pozabljeno je vso hratoljubje ; sraste jim takoj greben razkačenega nemškega sovraštva ! Ako naš mojster pevcev Koseški o svojih pesnih govori, da čitatelj najde moj njimi ktero, Da bi vredna bila tehtanja, Včasih lika, gladbe, ž o h t a n j a , koliko gladbe in lika je treba tem izobraženim (!) o-kmtnikoni, ki vedno groze z obešanjem, koliko prave omike, predno se zopet pO vzdignejo do blagodušnega, plemenitega človeštva, pod kterim zdaj tako nizko lazijo — po vseh štireh ! »♦ V Gorici, 9. februarja. |Izv. dop.] (Dalje.) Zdaj naj prestopim na denarno podpore, ktero jo do-dežolni zbor in odbor Slovencem dajal. PredtlO bom našteval to podpore, treba je, da pokažem, koliko davkov plačujejo Slovenci in koliko Lahi, ker skorej vso premoženje deželnega zaloga se naklada le z do kladami na nepoaredoje davke, in is toga so bode lahko pokazalo primorje, v Morem so Slovenci Lnho Lahi Slovence podpirali z denarnimi pripomočki Leta 18G9 je bilo za pokneženo grofijo Goriško in Gradišćansko vseh neposrednjih davkov brez vojski-nih in deželnih doklad predpisanih gld. 427115 sold. 73 Od teh spada na davkarijo kakor sledi na slovenske : • gld. pa 3 20 Ki 98% 37'/. 83 28 G8 71 89 J8% 83"/, Ifi 71 88 Ajdovščino . . gi<). 19081 Rold. Kanal..... 19185 Cirkno ... „ 9265 Komen . . „ 21501 Okolico goriško „ 40995 Bovec ... „ 0021 Sežano. . . „ 21602 „ Tomin..... 30188 „ Gorico ... „ 79013 „ torej skupaj gld. 253574 sold. Na laške: Cervignano . . gld. 74G84 sold. Cornions (Karmin) ., 38084 „ Gradišča (Gradišče) v 24558 „ Moi.fulconn (Tržič) „ 35613 „ skupaj gld. 173540 sold. Od teh pa j« treba odbiti davke, ki jih plačujejo slovenske občino, ki bo pripisano k laškim davkarijam in sicer: 1. k davkariji karmunski (Cormons). Biljana . . gld. 1780 sold. 97 Dolenjo . . „ 4035 82'/« Medana . . ,. 1423 86Va 2. h davkariji tržički (Monfaloono). Doberdob . gld. 813 sobi. Devin . . „ 4035 Opadje solo ,, 2249 skupaj gld. 1430!) sold. Ako so ti davki odbijejo od zgoroojega zneska, ki ga plačujejo laške davkarijo, ostane znesek gld. 159231 kr. 10%, ki ga Lahi na loto plačujejo za nopnsrednje davke. Ravno ta znesek, ki ga plačujejo slovenske občino pripisane laškim davkarijam, se nuna prišteti znesku zgoroj zapisanemu, ki ga plaču jejo slovenske občino z mestom goriškim vred, in znaša gld. 207300 soid. 77y9. Tedaj plačujejo Slovenci z mestom goriškim ne-posrednjib davkov na loto . . gld. 2G7309 sold. 77 % Lahi pa ........ 159231 „ 10% tedaj Slovenci več kot Lahi gld. 108078 sold. 07 k«r da skorej primerjo 2:1. Mesto goriško pa sem štel na slovensko stran, 1) ker je tudi pri velikem posestvu mosto goriško prišteto slovenskemu velikemu posestvu ; 2) ker je Gorica na slovenski zemlji obdana s samimi Slovenci; 3) ker jo večina prebivalcev v Gorici Slovencev po rodu, ako no po Čutji in 4) ker Lahi sami no prištevajo Gorice 87 V« 43% _i/ 77'/., k laški zemlji, kar ptiča to, . februarja. [lx,v. dop 1 Kako daleč smo šo od ravnopravnosti zagotovljene nam po cesarski besedi in tolikrnt izrečene po njegovih zvezdatih namestnikih, kaže nam očitno sadnji občni zbor sov-niškega okrajnega zastopa dno 12. februarja. Nemikur tnrska vodja in eden nemških slepcev so sprožili neko peticijo do vlade, naj bi se dosedanji začasni vodja sovniške sodnijo g. Klauser priporočil, da ostane ali prav za prav, da dobi službo c. k. ol rajnega sodnika tam, kjer ga lo ncmftkutarji peitojejo zarad njegovo pristranske postrežnosti, mož, ki jo šo le 8 let v cesarski službi in ki ima nad GO za to mesto bolj sposobnih in bolj zaslužnih prednikov. Vendar ic g. Lonček bil namenjen njegovi Želji ustreči, ako se zavezo, da bode tudi slovenskemu narodu vsaj toliko pravičen, kolikor že do zdaj postavo—na ktero je so ve da tudi on prisegel — to tirjajo, da bodo vsaj slovensko vloge stope, naj so v smislu pravice in ravnopravnosti prena-redi. Skupine, t. j. veliki posestniki in trgovci, mesta in trgi, in kmečke občino naj bi n o volilo onako število zastopnikov, ampak vsaka skupina po razmeri davka, ki ga cela skupina plačuje. °o Iz Gradca, 17 febr. | Iz v. dop.] Novo ministerstvo jo tu.ajšnje uradniške kroge zlo poparilo. Uradniki posabivii svoj poklic, so so dali kot ugodno sredstvo tisti dihali v roke, ki patriotizem «sebičnostjo identificiraj ki svojo očevino ne išče v Avstriji, za svo-[ega cesarja no spoznava avstrijskega, ki lo želi — mogočno Prosijo. Žalibože da smo v Avstriji žo tako daleč zabredli , da za državo njeni služabniki ne vedo drugaoo delati nego jo; škodovati. Uradniki so poparjeni in bojijo to, da bi jim Ilobenvv.irt znal malo prste naklepati, bojijo so, da bi Ilohemvart vendarle poskusil g 1!) djansko v življenjo spraviti. Vsaj ga nektari že poznajo po njegovem delovanji aa Koroškem za časa njegovega predsedništvu. Tir jal jo namreč od vsakega novo vatopivSega uradnika znanje slovenskega jezika in sicer strogo. Ako bode zdaj kol minister v mnogoje-zičnem Cis— ravno tako ravnal , si bodo gotovo srca vseh Slavenov pridobil. Seveda dunajsko in sploh ustavoverno časnikarstvo renči nad njim in njegovimi kolegi, kakor gladna divja zver po plenu hrepeneča, ki pa, ako pogumnega nasprotnika zapazi, srčnost zgubi in b6 v svoj brlog nazaj vrne. Korupcija tega časnikarstva je celemu '.vetu znana in le začuditi se moramo, ako, kar se korupcije tiče , zvedena in gotovo no več diviika stara devica „Tagespost" sama piše, da korupcija velikega dela avstrijskega časnikarstva jo reševal slovenski. Ali glejte, kako se ta c. k. ađjuukt I kri va, dn jo že skoraj sramota, če so kakemu ministru -- ob enem namestnik g. ltatzersperga v okrajnem zastopu — javno prod vsemi zastopniki izmuzne? „Prav priznanje dava. Da , sramota je in vendar je bil do zdaj abusttS lo na to časnikarstvo s.« ozirati : le-to čas- ad bi reševal slovenski, ali ta naredba veli- le zajnikarstvo je veliki zvonec nosilo. Ponosni smemo Sin Kranjsko; mi tukaj pa imamo od c. kr. više tocinije skrivno naročilo, da no smemo t.iko delati!!" — Kdo tu po ledu volilni rod za te nove občino, ki jo enak vol. redu za okrajne /a- veni biti, in posebno Slovenci, da jo naše časnikarstvo, akoravno le majhno, vendar brez madeža izvzemaj umazanega „slobodnoga Slovenca." Politični razgled. Se nam ni nič nulančnojegu znano o namenih novoga ministerstvu, ktoro je včeraj prvokrat stopilo pred državni zbor, in žo moramo odkritosrčno izrekati, da je ministerstvo ali žo pri začetku svojega konca, ali pa na koucu ustavnosti. Stranke si no more nobene ustvariti in si jo ne bodo hotela. Čehi so že popolnem »Spisali" novo nnnistcrsko poskušajo. Po j ravici že novi vladi v greh šcejejo 1. sklicanje držav nega zbora, 2. razpisanje direktnih volitov v velikem posestvu na Češkem in S. imenovanje Schmerlinga za predsednika gosposke zbornice , kar jo vse obrneuo le proti državopravni opoziciji. Se manj kakor na Cehe bodo menda ozir jemali na Sloveuee, Nemcem itak no morejo ustreči in ostali bi torej lo šo Poljaki, ktero pa Nemci vabijo v svoje kolo. V takom položaji so žo napoveduje — absolutizem. „Osten," list ki ima zvezo s Potockijem in Petrinem in po teh menda tudi z vlado pravi : ,.Okrepčati so mora nionarhična državna oblast, in tako ustvariti ona avtoriteta, ki hi mogla vsem strankam brez izjemo nakladati enako postave, enako pokorščino/' — To je nag absolutizem. Mi ga bomo preživeli, ali ga preživi tudi država, to je drugo vprašanje. V prvi se;i državnega zbora jo menda mi-ništuratvo naznanilo svojo proračunske predloge, ktere pa izroči šo lo v drugi seji. Uatavovcine/i so bnjo edini o svojih ciljih, samo da si šo niso izbrali BVOJih pripomočkov, dokler so miiiislorstvo natančneje no izrazi, kar so jo bržkone včeraj že zgodilo. Po dunajskih novinah jo bilo brati, da se jo dr. K. 11. C os t i ponudilo kmetijsko ministerstvo, kterega pa dr, Costa ni hotel sprejeti *) Ako jo to res, potem mora dr. Costa natanko poznati ministarske namene in nadejati so jo v kratkem odločivnih korakov od strani kranjskih poslancev, Na daljo so pripoveduje, da se jo dogovarjalo /. grofom Leo Thunom, kteremu so je ponujalo ministarsko proilscdnišr.vo. Leo Thuti j© kakor zanesljivo vemo—nasprotnik zediojene Slovenije. *) Zadnja „Wiun. Ztg." to govorico nreklicuje. Vrcdn. Francosko naro lno zastopništvo jo izvolilo Thiersa za vladnega glavarja in mu izročilo izvršujočo vladno oblast. Takoj po tej volitvi so zastopniki Anglije, Italijo, Avstrije, Španije in Portugala uradno priznali francosko republiko. V ponedeljek je imel Thiers zastopništvu naznaniti svoje ministerstvo. Ministerstvo bode bržkone sestavljeno nekoliko iz zmernih republikancev, nekoliko iz Orleanistov, kterim pripada Thiers sam. Ako vao ne moti, bode se pač v kratkem sklenil mir, a Francoska ne bode dolgo ostala republika, ampak padla bode zopet v last Orleancera, starim sovražnikom Nemčije — in tako bo v kratkem pokopana druga re-nublika, ktero smo naglo videli nastati, a naglo razrušiti se. Evropski narodi nimajo soka za somovlado. Pruska ošabnost menda no bode dopuščala, da bi nemška armada slovesno no marširala v Pariz. Tako vsaj se poroča. To bo še bolj zagozdilo francosko sovraštvo proti Nemcem. Ka/Jifl stvari. * (Imenovanj o.) G. Janez Bozina, mestni župnik v Slovenjem Gradcu jo imenovan za dekana na Kozjem. * (S c h ii n w o 11 e r - j o v o u r a d o v n n j e.) Trg Leroberg jo že pred 2 leti vložil pri okr. glavarstvu v Colji prošnjo, da bi smel imeti več sejmov, rakor do zdaj. Ta prošnja jo do denasnjega dnova mirno ležala med nesrečnimi akti okr. glavarstva. — Kavno taka so godi prošnji šmarske občine, ki bi tudi rada imela več sejmov. Tudi ta žo l1/« l°to plosni v kspeditu okr. glavarstvu kljubu 2krat ponovljenemu povpra&anju, zakaj se tako dolgo no reši. - 20. januarja jo bila seja okr. šolskega sveta razpisana; svetovalci so se zbrali o napovedanem času, a g. okr. glavarja ni bilo zarad neke nezgodo na potu. — 17. februarja hi morala zopet biti soja okr. šolskega sveta, svetovalci so prišli, g. okr. glavarja pa ni bilo. — Ali so hoče vlada še daljo pustiti prostituirati po takem aradovanji? — Tako toži naš šmarski dopisnik. * (Tiskovna svoboda.) Pretekli četrtek sta bila vredni k in lastnik »Zatočnika", gg. Miškatovič in Vončinn poklicana pred petrinjsko vojaško sodnijo, ktora jima jo oglasila sodbe štirih tiskovnih pravd proti njima v prvi instanci dognanih. G. vrednik jo vsega vkup obsojen na 3 mesece, a g. lastnik na 14 dni sedeža. Globo in zgttbe na kavciji jo v vsem 485 fl. Proti vsem razsodbam sta obsojena oglasila pritožbo- Glasovi izmed občinstva. (Za sadrisj in obliko tega predela no prejemamo nobene odgovornosti.) Vabilo isi prošnja. Prvi in najboljši pomočki za izobraženje ljudstva so dobro vredjene ljudsko šole. Ali kador človek šolo zapusti, mora si iz dobrih bukov nabirati novih naukov, pa tudi staro pridobljene ponavljati, ako hoče v življenji ložo shajati, in ako noče pozabiti vsega, kar si jo bil v mladih letih z volikim trudom prisvojil. Slovenski pisatelji so žo veliko dobrih knjig na beli dan spravili ; navadno ljudstvo jih pa ima na svojem domu lo malo, da bi se iz njih podučevalo in na prijeten, a nedolžen način kratkočasilo. Zlasti pa to velju za veliko množico idrijskih prebivalcev, ki bi radi prebirali lepo in koristne knjige, ako bi si jih lo omisliti mogli. Spoznavši to resnico jo sklenil občni zbor idrijsko čitalnice 22. decembra lanskega leta, v našem mestu ustanoviti slovensko ljudstveno ali „narodno bukvarnico". Pravila za to napravo jo si. c. k. deželna vlada za Kranjsko z odlokom od 6. feb. 1871, št. 814, blagovoljno potrdila. Poglavitni obseg teh pravil jo, da se zamore slehern šoli odrastli, ki jo poltenega življenja in pametnega vedenja, udeležiti omenjene bukvarnico, ktoro oskrbuje knjižničar in nadzoruje odbor idrijske čitalnice. Deležnik plača pri vstopu 10 kr. in tem za vsaki mesec zopet 10 kr. Za ta majhen do- nar pa bode užival veliku dobroto — izposojoval si bode podučljive in zanimive bukve in jih v prostili urah na svojem domu prebiral — v svoje veselje in duševni dobiček. Ker se je pa idrijska „narodna bukvarnica" joln čisto iz nova zidati, ker ima za podlago lo le malo: knjig, zato uljudno prosi odbor idrijsko čitalnico in1 knjižničar vso p. n. domoljube zdatne podpore. Na tu-kajšno in zunajne prijatelje slovenskega naroda in idrijskega ljudstva se obrača s srčno prošnjo, da bi jej v obilem številu kot dobrotniki pristopit! tor jej z denarjem ali knjigami pripomoči blagovolili. Tukajta« prebivalce, zlasti pa ukaželjno mladino uljudno vabi. da se kot pravi udje obilno pridružijo bukvnrnici ter pridno prebirajo ponuđeno knjige v svoje daljno izobraževanje. Prostovoljni darovi nuj se knjižničarju J. Lapajne-tu. učitelju na tukajŠni šoli pošiljati blagovolijo, pri njom naj so tudi novi družabniki oglašajo. V Idriji dne 20 febr. 1871. Odbor idrijsko čitalnice in knjižničar "narod, buk v." Odgovor na očitanje v „Slov. Narodu" od dne 0 febr. št. 10 pod naslovom „Žalostno znamenje" ■ Pustimi* času čas iu povedalo se boo ugodni priliki, ali so bile res nepostavnosti pri v o 1 i t v i naiega sreujskega zastopa; — koliko jo „mnogo volilcev", ki sta „oštri" (zlagani) protest visoki c. k. namestniji v Trstu vložila ; — ino kdo so tisti „srenjćani", ki sta „gospodovanja" željna. Toliko za zdaj. V Čepovanu dne 15. febr. 1871. Peter Ilratuš, župan. Hohrs k. k. Oberlandes (Jericbt Oma! Unter pras : 10. Juni 1870 Zahl 789, wurde iiii mich reapect. meine Ebegnttin nnf Omndlage einer Meiatbothsvertbeiloog der Betrag v.m 430 f, DO kr, ost. VV. beini I6bl, k. k. Bezirksgerichte Fran/ iloponirt und ani 8, August 1870 »00 mir das (Jesuch umErfog lassung dieses Iletra^o* Uberreioht, Ob nun die (Josehafisuborburdung oder der gute Wille dea betreffenden Herrn Referentan daras die Sohutd tiilgt, dass dieses (lesueli, seit deason Ueberroiobang schon iiber ein halbeaJahr verflossen, noch ketns Erle« digung gefunden, ist nicbt meineSaehe zu unter.iuchcn,' jedoch erlaube ich mir an das bobe k. k. Oberlandes-gericht die hbfliche Bitto zu richten, dasselbevvollo ge-noigtostens uatersuchen lassen , an W0tn der FeliKr liegt. dass beim lobl. k. k. Bczirksgericlite Franz, dureb die so lange Nichterledigung solcber, fiir dio Partheion gevviss vvichtigor Gesucho al-, das ohetvvuhnto , dlCBcl« ben durch Verlust.e an Zinsen, wie aut h Znrtio klialtung dor Kapitalien zu Scbaden kommen inussen. St. Marein bei Krlr.clisteiii. Franz Skaza. i Pontini- jeva lokarnira ..pri za- | morcih* v Gorici (v Rasteta), I Glavna zaloga vsakovrstnih vnanjih zdravil, m zdravniškega orodja iz guttapercbe, kilnih ■ ....... ~- :* -i pivvez itd. Edina zaloga pravega Pagliano vega sirupa t Florencije, Moli ove Seidlitzove stupe, meli- * n tiri PlI__.-J____'.I t____. * n V o * riza ----,-. n.m Ul.lllllli.uvi; 31UJJ«; iiioii- sovca beneškega, in Dehautovih kroglic iz Pa- Krepilna tekočina (Jiestitutions- Fluid) |i iS za konjp, ozdravi vsako Rvinjenje in ohrani konje «r |# močne in čilo do poznih let. — o' Zdravilna živinska štupa za konje, krave, % \ole, ovce itd. (3) 4wi»»oa>«»»»«#»#gtt* o eeo se o «*qq ♦»oofres* e< Razpisana služba. Vkupna služba melnarja in organista pri farni cerkvi v Žavcu v Savinski dolini so od 1. maja t. I. provizorično oddajo. Prosila se naj do 20. marca t. 1. pri ondotnem cerkvenem predstojništvu pismeno ; a-njo oglasijo, kjor so tudi navadni dohodki te službo zvedo. (3) Priporočilo. Ćastitemu občinstvu naznanjam, da som špecerijsko p roda j a In ico (šent. petorsko predmestje, hiš. št. 18, prod mesarskim mostom) ..pri moril ti rji zopet od J. Strcolba nazaj prevzel, ter z novim raznim blagom pomnožil, in sem v stanu vsem naročilom in vprašanjem postreči. Posebnega ozira je vredna mojaprodajalnica, ker je z novim friinim blagom založeno, kakor: z sladkorom, kavo, rajzem. z oljem raznih vrst, mijlo, svečami, žganjem, špiritom, rumom, tudi so pri podpisanemu dobi raznovrstna barva, žeblji, štirski brusi itd. po najnižji ceni. Z nado, da bom vsakemu po njegovi želji postreči mogel, se priporočam slavnemu občinstvu. Josip Lovoo, (2^ kupec. C i I c ;c 99 Slavija vzajemno-zavarovalna praska banka, i^posojuje kavcije za državne in pi*ivatiie službo / n a j c e n e j i ni i pogodbami in proti dvanajstlotnej amortizaciji onim prositeljom, ki sena smrt zavarujejo :'. najmanje 1000 fr. Natančneja izvestja podaja dliiMii za stop vzajemno - za varovalu« praske banke „SLAVLJA- v ljubi jani. •lan. I^acl. Černy. L. Zelzer v Ljubljani preti mostom it* 43 ima \ svoji Nfacuiii zalogo um<»liii*l«ili izdelkov ocl C. Giani-a iz Dunaja, kteri so bili pri vseb dosedanjib razstavab tako tudi leln i870 v Rima, Kassel-nu in Gradcu odlikovani s prvini darilom za umetno tkane in vezene (slikane) izdelke. V svoji zalogi ima zmirom obilo mnogovrstnih mainih oblek. kakor: kazulo, pluvijale, dalmatike, volu me, oi borne plaJBČP, antipodinmo, burse, bnldahine, stole, podkladko (polštre) vn altarje, mrtvaške prte, kakor tudi raznovrstno zalogo brokatov in blaga za cerkveno obleko, izdelano v čistem in nečistem zlatu in v svili. Zaloga damasta za zastavo (bandera) vsake širjave in različne baze, vrh toga platneno cerkveno perilo s pravimi platnenimi, ali pa tudi s pa-volnatimi mrežami, ki so dajo prati. Velečeatiti duhovščini se priporoča Na daljo pasice (porte), promi (franže), krepin, cole in mreže iz čistega in nečistega r-lata ali tudi iz svilo. Križev pot, razne velikosti izdelan po gosp. Fuhrichu prav umetno na platno z oljnatimi barvami. Polog tega so tukaj dobe cerkveno posode, orodje in obilo priprave, ki so prišteva cerkvenim rečem. Vsi onionjeni predmeti so prodajajo po fa briški ceni. Prejemajo so tudi stika rije za montiranje iu so prav pazljivo izvršujejo. z najodličnejem spoštovanjem L. Zelzer. I »d»tolj in vredmk Anton Tomsl* Lastniki Dr. Jok*> Vouniak in dnigF 6528